Dober dan in lepo pozdravljeni!

Pričenjam 7. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Prav lepo pozdravljam članice in člane te komisije in še posebej toplo pozdravljam vse vabljene na današnjo sejo!

Vidim, da se jih je veliko odzvalo, sem vesela in zadovoljna, da bomo lahko danes pogledali kakšni izzivi nas čakajo na področju gluhih in naglušnih oseb, kaj vse je bilo narejenega in kaj vse je še pred nami.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: mag. Meira Hot. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Zorana Mojškerca je z nami gospod Rado Gladek, namesto Dejana Kaloha gospod Branko Grims, namesto Tineta Novaka gospa Alma Intihar ter namesto Tamare Vonta gospa Sara Žibrat.

Vse lepo pozdravljam in jim želim dobro delo na naši komisiji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Uresničevanje pravic, ki izhajajo iz 62.a člena Ustave Republike Slovenije glede uporabe in razvoja znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA. Kot že rečeno, bomo govorili o URESNIČEVANJU PRAVIC, KI IZHAJAJO IZ 62.A ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, GLEDE UPORABE IN RAZVOJA ZNAKOVNEGA JEZIKA IN JEZIKA GLUHOSLEPIH.

Na sejo sem vabila ministrico za kulturo, dr. Asto Vrečko, ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darija Feldo, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Luko Mesca, ministra za zdravje, dr. Danijela Bešiča Loredana, ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemena Boštjančiča, Varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino, zagovornika načela enakosti, Miho Lobnika, Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan, Skupnost centrov za socialno delo, Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, dr. Marjetko Kulovec, mag. Cveta Uršiča, Društvo učiteljev gluhih Slovenije, predsednico sveta Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, gospo Zlato Cerlenko, Zavod Hiša slovenskega znakovnega jezika, Inštitut za slovenski znakovni jezik, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Združenje gluhih Slovenije 14/11, Mladinsko društvo za osebe za okvaro sluha, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Oddelek za surdopedagogiko in logopedijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, Auris Kranj, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko ter Taktil, Združenje tolmačev gluhoslepim Slovenije. Od vabljenih so se opravičili Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za finance.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora in sicer priporočilo zagovornika načela enakosti Vladi z dne 17. maj 2023, Predlog za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije, Poročilo Ustavne komisije z dne 23. februar 2021, delovno besedilo predloga ustavnega zakona z obrazložitvijo, Poročilo Ustavne komisije o pripravi predloga ustavnega zakona in o pripravi predloga odloka o razglasitvi ustavnega zakona z dne 15. april 2021 ter Ustavni zakon o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z dne 27. 5. 2021.

Pričenjam torej z obravnavo te točke. Najprej mi dovolite, da kot predsednica te komisije povem nekaj uvodnih besed, zakaj sem se odločila, da na današnji dan skličem to sejo komisije. Kot veste, prav na današnji dan pred dvema letoma je v Uradnem listu Republike Slovenije bil objavljen Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije. Zakon ustavni pa je Državni zbor sprejel 27. maja 2021 na svoji seji. In sicer je ustavni zakon bil dopolnjen z Ustavo, in sicer z novim 62. a členom Znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Preden sem sklicala to sejo, sem imela nekaj pogovorov tudi z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, smo se pogovarjali in prišli smo na idejo, da bi bilo dobro, da odpremo nekatera področja, ki so vezana na gluhe in naglušne, da spregovorimo o tem, da pogledamo kakšni izzivi ključni so pred nami in zato smo se, potem skupaj nekako odločili, da skličem to sejo komisije prav na današnji dan, ko poteka druga obletnica vpisa znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Gre tudi za neke vrste, torej simboliko, da obeležimo ta pomemben trenutek, ki se je zgodil pred dvema letoma. Zdaj Slovenija je bila med prvimi državami Evropske unije, ki so znakovni jezik zapisale v svoje ustave, in moram povedati, da mi je bilo v veliko veselje, da sem lahko kot poslanka Državnega zbora pred dvema letoma in tudi kot predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide takrat sodelovala pri teh tako pomembnih spremembah. Umestitev znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo namreč po mojem mnenju pomeni izjemno simbolno gesto in pomemben korak naprej v zagotavljanju enakih možnosti gluhim in naglušnim osebam ter osebam s polžjim vsadkom. Zdaj, če pogledamo malo statistiko ali pa številke, lahko vidimo, da je v Sloveniji približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in prav komunikacija je tako za vsakega izmed nas kot seveda še toliko bolj tudi za gluhe in naglušne ključnega pomena, saj se preko sporazumevanja torej vključujemo v družbo in tudi na nek način prav zaradi te komunikacije, ki mora biti uspešna, ki jo moramo gojiti, lahko uveljavljamo ali pa udejanjamo tudi vse svoje potenciale. In zato smo kot družba seveda dolžni storiti vse, da gluhim in naglušnim omogočimo takšne pogoje, v katerih bodo lažje prešli ovire, s katerimi se soočajo na svoji življenjski poti, zlasti ko govorimo o področju izobraževanja in zaposlovanja. Pred dvema letoma smo torej v Državnem zboru prisluhnili Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, pa tudi drugim organizacijam in potem enotno tudi podprli spremembo Ustave. Se boste spomnili tega dogodka, bil je zelo veličasten, v Državnem zboru. Ta vsebina, ki je bila sprejeta v Državnem zboru, je sledila tudi Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in vsekakor smo s tem sledili plemenitemu cilju, ki pa bo svoj namen dosegel šele takrat ali pa še bolj takrat, ko bomo implementirali pač z implementacijo na nek način vsebine Ustave v podzakonske akte, ki pa bi na ta način v praksi dejansko bolj izboljšale položaj in življenja gluhih in naglušnih.

Zdaj, torej jaz sem se z nekaterimi pogovarjala, predvsem z predstavniki zveze, Zveze društev gluhih in naglušnih in pogovarjali smo se o tem, kaj so tisti ključni izzivi, ki jih oni vidijo. In povedali so, da gre predvsem za zagotovitev sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. Zato sem danes tudi vabila Ministrstvo za finance, se nam je žal opravičilo, ampak danes lahko pretresemo nekatere stvari, pa vidimo kje smo tudi v tem smislu. Potem umestitev znakovnega jezika v vse ravni izobraževanja, tukaj za to smo vabili Ministrstvo za šolstvo, potem razvoj študijskih programov gluhote znakovnega jezika, prav tako je za to področje zadolženo Ministrstvo za šolstvo. Da spregovorimo o stoprocentni telesni okvari, o duševnem zdravju, tukaj nam lahko kaj več povedo predstavniki Ministrstva za zdravje, potem dostop do informacij s pomočjo pretvorbe govora v besedilo in sprotni podnapisi, tukaj gre za več povezanih ministrstev, ki morajo nekako pristopiti skupaj, da bomo kot družba dosegli, da bodo tudi gluhi in naglušni imeli enak dostop, torej do, do informacij, do tega besedila in sprotnih podnapisov, dostop sodnih obravnav s podnapisi, tega tudi nimamo, zato smo vabili Ministrstvo za pravosodje. Gre predvsem za to, da se danes o tem pogovarjamo ter. Pa komunikacijski dodatek in dostopnost na splošno, tukaj pa lahko kaj več zagotovo pove Ministrstvo za delo kot primarno matično ministrstvo za tudi osebe, ki so gluhe in naglušne. Skratka, to so neki najbolj ključni izzivi, s katerimi se moramo vsi soočiti in srečati in danes je tukaj ta, to omizje, mislim, da zelo kompetentno in skušamo slišati predvsem vas, ki se dnevno ukvarjate s temi problemi, težavami, se soočate z izzivi in da poveste svoja stališča.

Naj povem, da bom vsakemu uvodoma dala približno 5 minut. Zdaj, če bo kdo malo več govoril, ga ne bom prekinjala, ampak nekako, da se osredotočimo na približno 5 minut. Tudi prosim, da čim bolj razločno govorimo, tako da bodo, in ne tako hitro, tako da bodo tolmači, dve sta z nami, ki ju lepo pozdravljam, da bosta imeli lažje delo, da bosta lahko spremljali učinkovito to sejo današnjo. Torej še enkrat vse skupaj lepo pozdravljam. Hvala, ker ste se udeležili današnje seje.

In sedaj bom dala najprej besedo … Samo malo. Najprej Ministrstvu za kulturo in državnemu sekretarju, z nami bi moral biti gospod mag. Marko Rusjan, z nami pa je tudi vodja Službe za slovenski jezik, gospa Magda Stražišar. Izvolite, beseda je vaša, kar, kar priključite se in vam dajem besedo.

Izvolite, gospod Marko Rusjan, izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem gostom, poslancem in poslankam Državnega zbora!

Jaz bom poskušal na kratko orisati, kaj je Ministrstvo za kulturo do zdaj na tem področju naredilo in okvirne načrte za naprej. Zdaj, Ministrstvo za kulturo je bilo koordinator priprav resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, katerimi ključni cilj je tudi razvijanje sporazumevanje zmožnosti gluho slepih ter zagotovitev okoliščin za učinkovito izvajanje jezikovne politike in zakonsko predvidene ureditve na tem področju. Na podlagi te resolucije imamo tudi dvoletni javni razpis za izbiro ponudnikov za izvedbo projektov na podlagi nacionalnega programa, ki bo tudi eden in prvi je bil leta 2021, drugi bo zdaj objavljen. Kar se tiče drugih področij, je še pomemben, je na področju medijev, ker je pač tudi, kot je bilo že omenjeno v uvodni predstavitvi, potrebno zagotoviti neko razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim, gluhonemim, to imamo en razpis. Potem imamo pa še projekt, ki se je začel leta 2021, to je bil, to je pilotni projekt samodejnega podnaslavljanja TV programov. Projekt se letos zaključuje, bilo je skupaj pripravljen, skupaj z RTV Slovenija in Univerze v Ljubljani, se pravi Fakulteta za računalništvo in informatiko. Za končanje tega plotnega projekta smo tudi letos zagotovili dodatna sredstva, načrtujemo pa, da se ta projekt nadaljuje in da se v okviru nove finančne perspektive iz kohezijskih sredstev financiral razširjen projekt samo dnevnega podnaslavljanje programov za invalide. Tako da to bo skupaj sodelovala z istimi partnerji, se pravi RTV Slovenijo. V tem, v okviru tega projekta se poskušajo tudi s komercialnimi TV hišami uskladiti, da se bo ta tehnologija lahko uporabljala tudi ne samo na RTV Slovenija ampak tudi na drugih TV programih. Ministrstvo je tudi vključeno v medresorsko delovno skupino za pripravo pravnih podlag za ureditev statusa in pravic oseb z gluho slepoto, to je pri Ministrstvu za delo pristojno.

Tako da to je na kratko. Zdaj imamo še več razpisov, projektov, ampak ne bi zdaj tukaj na dolgo.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

V kolikor se bo tekom potem razprave, ko jo bom odprla, se odprlo še morebiti kakšno drugo vprašanje vam namenjeno, bom seveda dala priložnost za odgovor.

Preden dam besedo naprej, naj povem, da gospoda Aleksandra Prosena Kralja nadomešča gospa Lucija Tacer, ki jo lepo pozdravljam.

In sedaj dajem besedo Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, z nami je dr. Boris Černilec, državni sekretar, ki bo spregovoril tudi v imenu Vlade.

Izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Hvala za besedo, predsednica.

Z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje prihajam, sem pa pred tem 10 let delal v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, tako da mi je tematika zelo blizu. Orišem nekaj dejstev zadnjih 10 let. Danes, v tem obdobju imamo tri specializirane ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami, v katere so vključeni tudi gluhi in naglušni otroci. Teh je okoli 50 skupaj v Portorožu, v Ljubljani in Mariboru, seveda so pa vsi ostali gluhi in naglušni integrirani v redne osnovne in srednje šole, v osnovnih šolah okoli 160, v srednjih šolah pa 80. Moram reči, da smo v tem obdobju napredovali. Ko sem sam prišel leta 2012 v Ljubljano na ZGNL, je bil tam zaposlen oziroma zaposlena ena tolmačica, v Mariboru pa nobeden. Danes jih je v Ljubljani 12, v Mariboru pa 4 tolmači. To tudi pomeni, da smo spremenili ali pa oplemenitili didaktiko poučevanja in dela z gluhimi v Mariboru samo z ene metode dela na dve in to štejemo za napredek. In tudi danes vsakemu otroku, ki je gluh in naglušen, pa izrazi željo po tolmačenju v slovenskem znakovnem jeziku, ker je to njegov materni jezik, to omogočimo ne glede na to ali je v specializirani ustanovi ali pa je vključen v redno osnovno oziroma srednjo šolo. To je tudi prvo šolsko leto, ki se izteka, ko na podlagi enega akcijskega načrta za gluhe in naglušne otroke za določeno skupino v Ljubljani in pa v Mariboru neposredno izvajamo pouk v slovenskem znakovnem jeziku z več kadra, z ustrezno usposobljenim kadrom in tem otrokom omogočamo uporabo maternega jezika. Tudi tolmačenje, če je lahko bilo problem glede plačila in zagotavljanja, smo napredovali. So pa pred nami seveda še novi izzivi in ves čas stojimo za tem, da ne glede na to, da je gluhih otrok, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika manj kot pa tistih, ki so v integraciji, se je za vsakega od teh potrebno potruditi in mu omogočiti okolje v katerem bo maksimalno lahko napredoval. Za vse podobno bi lahko rekel tudi za ciljno skupino otrok, ki so gluho slepi. Tudi tam korak za korakom napredujemo. So pa seveda vključeni še v drugo specializirano ustanovo, tako imenovani center Iris, center, ki dela s slepimi in slabovidnimi ter otroki, ki imajo avtistično motnjo.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Igorju Feketiji.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem zbranim!

Tudi nas na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti veseli, da je Slovenija na nek način primer dobre prakse. Je peta v Evropi, ki je uvrstila znakovni jezik in prva v Evropi, ki je uvrstila jezik gluhoslepih v Ustavo.

Strinjam pa se, da je zdaj čas, da se udejanjanje obojega izboljša in da se koraki naprej storijo tudi v praksi. Moje sporočilo tu bi bilo predvsem, da ministrstvo ima željo, voljo in pripravljenost to urediti.

Bi se pa mogoče na tej točki bolj osredotočil na jezik gluhoslepih, ki je morda vsaj glede na dosedanje aktivnosti najbolj v pristojnosti našega ministrstva. Zavedamo se, da so potrebe gluhoslepih še posebej specifične in želimo, da se njihove potrebe ustrezno naslovijo. Že je potekal sestanek, zadnji 24. maja na našem ministrstvu, kjer so se izpostavila nekatera vprašanja, nekateri izzivi. Tudi uvodoma je predsednica tega odbora izpostavila, da je to mogoče tudi bistveni namen današnjega srečanja. In sicer prvo vprašanje, ki se je v zvezi s tem izpostavlja je sama definicija gluhoslepote, pri čemer so predstavniki reprezentativnih organizacij gluhoslepih predstavili dve možni definiciji. Torej, eno medicinsko in drugo funkcionalno. In to je recimo prvo vprašanje na katerega bo treba v praksi za nadaljnje korake, da jih čim prej konkretiziramo, odgovoriti. In drugo vprašanje je, ali to urejati z enim krovnim zakonom ali s posegi v področno zakonodajo posameznih resorjev. Torej, obe poti sta možni.

Zadnji razvoj teh dogodkov je, da se je reševanje tega vprašanja prestavilo v kabinet predsednika Vlade, kar ponovno kaže na neko voljo in pripravljenost, da se to vprašanje uredi. In tam je ustanovljena delovna skupina v kateri sodeluje tudi naše ministrstvo in tudi ostali pristojni resorji.

Torej, še enkrat, moja želja je, da se ta zadeva čim prej uredi in verjamem, da oblika dela, ki poteka zdaj, gre v pravi smeri, da se to razreši.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

V nadaljevanju, v kolikor bo potrebno, ker vem, da nas boste zapustili, bo potem besedo lahko dobila gospa Andreja Znoj iz direktorata.

Zdaj pa dajem besedo Ministrstvu za zdravje. Z nami je mag. Alja Markovič Čas.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Ja, bolj daleč sem se usedla…

Spoštovani člani, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi z moje strani!

Najprej mi dovolite, da še enkrat opravičim odsotnost našega ministra.

Kar zadeva današnjo temo, naj povem, da sem v pripravi na to sejo preučila vsa gradiva, ki so bila priložena, predvsem obrazložitev, ki je botrovala tudi spremembi Ustave. In glede na to, da se pred prihodom na Ministrstvo za zdravje sama nisem s to tematiko ukvarjala, moram reči, da me je po človeški plati zelo pretresla in da se dejansko z vso obrazložitvijo delovnega besedila predloga ustavnega zakona, na podlagi katerega smo v Republiki Sloveniji dobili v Ustavo zapisan 62.a člen o znakovnem jeziku in jeziku gluhoslepih, res zelo strinjam. Kot ste že sami, predsednica, omenili, gre za pomemben mejnik, saj država dejansko na ta način vzpostavlja temelje, na podlagi katerih bo celovito urejen položaj gluhoslepih ljudi in ki jim bo omogočal polno uresničevanje pravice do rabe svojega jezika in vseh drugih pravic na vseh področjih družbenega življenja v Republiki Sloveniji in popolno vključenost v družbo. Kar zadeva drugi odstavek 62.a člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih določa zakon, se bo Ministrstvo za zdravje vsekakor z vidika svojih pristojnosti z vso resnostjo in tudi odgovornostjo vključilo v njihovo pripravo, ko bo to potrebno. Sem pa prej razumela, da smo mi vabljeni tudi predvsem v luči odstotka okvare gluhoslepih. Ob tem naj povem, saj vi verjetno že bolje veste, ker se s tem že dlje časa ukvarjate, da je bil leta 2021 sprejet novi Pravilnik o vrstah in stopnjah telesnih okvar. Mi na Ministrstvu za zdravje smo bili tudi tukaj aktivni in smo z 80 %, kar je bila priznana invalidnost, tudi na ustrezne komisije, zdravstvene komisije, dali že pobudo za priznavanje 100 %. Stroka se še ni povsem poenotila, mislim, da se na tem dela, in vsekakor, ko bo kaj novega, vas bomo o tem obvestili. Si pa seveda tudi mi prizadevamo v isti smeri, kot vidim, vsi prisotni danes tukaj.

Hvala zaenkrat.

Najlepša hvala tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo gospe Valentini Vehovar, Ministrstvo za pravosodje.

Dober dan! Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni, spoštovana predsednica, spoštovani prisotni!

Ministrstvo je pristojno za vodenje Imenika sodnih tolmačev, v okviru katerega vodi tudi za gluhe in naglušne osebe sodne tolmače za slovenski znakovni jezik. Trenutno imamo evidentiranih sedem oseb, med njimi imamo tudi osebo, ki je gluha oziroma naglušna. Sodni tolmači za slovenski znakovni jezik so tudi zastopani v okviru strokovnega sveta sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki je najvišje strokovno telo. In sicer, enega izmed petnajstih sklopov strokovnih področij in jezikov predstavlja prav sklop slovenski znakovni jezik.

Glede ureditve sodelovanja na sodnih obravnavah, to ureja Sodni svet in pa procesni predpisi. Trenutna ureditev določa, da vabila, s katerimi sodišče vabi stranke in pa druge osebe na sodišče, morajo vsebovati obvestilo, da imajo udeleženci, ki so invalidi ali osebe s posebnimi potrebami, pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku. In v ta namen morajo ti udeleženci sodišču pred narokom sporočiti, da bodo uveljavili pravico do enakopravnega sodelovanja v postopku. Tudi na spletnih straneh slovenskih sodišč je gluhim in naglušnim v obliki video prispevka v znakovnem jeziku na voljo pojasnilo, v katerem so predstavljene pravice oseb s posebnimi potrebami v sodnem postopku. Sodišče seveda mora te osebe tudi opozoriti, da imajo možnost tolmačenja. Predvsem pa je pomembno, da stroški za tolmačenje se krijejo iz proračuna. Ministrstvo je tudi član Sveta za slovenski znakovni znak, tako tudi strokovno sodeluje pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov na področju slovenskega znakovnega znaka.

Glede vsebine, ki je bila izpostavljena, se pravi, možnosti prevajanja na sodnih obravnavah. Program Tipko je v razvojni fazi, se trenutno še testira na Vrhovnem sodišču. Ministrstvo, žal, trenutno še ni prejelo odgovora, v kateri fazi, vendar je nekako pričakovano, da naj bi se vpeljal do konca letošnjega leta.

Hvala lepa.