Pričenjam 32. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: Milan Jakopovič, ki nadomešča Natašo Sukič, in Tomaž Lisec, ki nadomešča Zvonka Černača.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije za učinkovito upravljanje območij Natura 2000. Ker v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Ja, še dve pooblastili preberem, in sicer Bojan Čebela nadomešča Miho Lamuta in Zoran Mojškerc nadomešča Danijela Krivca.

Prehajamo zdaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UČINKOVITO UPRAVLJANJE OBOMOČIJ NATURA 2000, ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila z dne 9. 6. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. 6. 2023 in mnenje Vlade z dne 15. 6. 2023. Rok za vlaganje amandmajev je do začetka obravnave predloga priporočila na seji odbora. Do sedaj so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili z obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja poslanec Tomaž Lisec, dr. Robert Golob (predsednik Vlade), Uroš Brežan (minister za naravne vire in prostor, Ministrstvo za naravne vire in prostor), Irena Šinko (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zakonodajno-pravna služba. Naknadno, 15. 6. 2023, so bili vabljeni še: Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica, Zadružna zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, dr. Rok Mihelič (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Martina Bavec (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Janez Kastelic (Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje), Matevž Podjed (Notranjski regijski park), Državni svet, Kmetijska zadruga in Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana (izpostava Cerknica), Franc Bogovič (poslanec Evropskega parlamenta) in večje število posameznikov.

Pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 26. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Želi besedo predstavnik predlagatelja, poslanec Tomaž Lisec, da nam poda dopolnilno obrazložitev k posameznim točkam predloga priporočila? Ja, izvolite.

Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani vsi ostali gostje, od predstavnikov Vlade do ostalih vabljenih, za katere pa upam, da glede na to, da je od samega sklica seje pa do poteka seje približno 48 ur minilo, da so tudi vsi vabljeni dobili vabilo.

Gre za zgodbo, ki ni prvič na parlamentarnih klopeh oziroma smo se v vsaj v zadnjih 3, 4 mesecih tako v Državnem zboru, predvsem pa na terenu veliko ukvarjali. Verjetno vsak Slovenec, če ne prej pa v zadnjih parih mesecih, je slišal za besedno zvezo Natura 2000, ki je bila v slovenski pravni red pripeljana pod takratno Ropovo Vlado. marsikdo misli, da na hitro, v želji zadostiti čim večjim pogojem Evropske unije pri približevanju k Evropski uniji. In očitno smo bili zelo blagodejni pri tem, kako načrtovati omrežje Natura 2000, kajti po vseh statistikah, ki trenutno veljajo, je Slovenija država, ki ima največjo površino svojega ozemlja v Naturi 2000, torej dobrih 37 % države, kar je za marsikoga, ki se s tem prvič srečuje, veliko, sploh če vemo, da na drugi strani imamo ca 6 % gozdnatost podeželja oziroma našega ozemlja. Zato se marsikdo sprašuje, kot je bilo že večkrat rečeno, kaj in kako z Naturo 2000. Dejstvo pa je, da sta Ministrstvo za naravne vire in pa Zavod Republike Slovenije za varstvo narave oblikovala program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, in to je ključni kamen spotike, ki se vali zadnje mesece, veliko negodovanja med kmeti, veliko nemira, celo dvomi v upravičenost vsega, kar se dogaja. Pustimo to, da je ta območje in okoljsko občutljivo trajno travinje predvsem na določenih delih našega ozemlja pripeljalo kmete do obupa, kajti letos naj bi kosili šele s prvim avgustom, drugo leto pa oziroma od prihodnjega leta pa od prvega julija. Vsi tisti, ki smo v preteklih tednih ali pa dnevih imeli možnost se spoprijateljiti s tem, kar se dogaja na slovenskem travinju, vemo, da čez štirinajst dni verjetno prva košnja nima več svojega vpliva, kaj šele namena.

Tako bi se v Poslanski skupini SDS zahvalili državnim svetnikom, ki so že 14. februarja to obravnavali na seji Državnega sveta, zelo konstruktivna razprava, kjer ni bilo nekih resnih odgovorov. Je pa bila potem tudi na skupni seji tega odbora in Odbora za kmetijstvo 5. aprila podobna tema, nenazadnje pa smo tudi 12. maja na izredni seji na pobudo naše poslanske skupine, ko smo zahtevali pregled stanja na področju kmetijstva, tudi nekaj besed spregovorili o tem okoljsko občutljivem trajnem travinju in pa celotni Naturi 2000. In kaj se je od takrat spremenilo?

Evropski poslanec Franc Bogovič je aprila poslal poslansko vprašanje evropskemu komisarju (citiram): »Ali drži, da je Evropska komisija med prekrškovnim postopkom proti Sloveniji v zvezi s poslabšanjem stanja travniških vrst metuljev, ptic in habitatov tipov na traviščih Nature 2000 ter med pogajanji s slovenskimi organi o nacionalnem strateškem načrtu SKP zahtevala, da se dvesto hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v telnike, z zahtevo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev.« Medtem ko smo čakali, kot rečeno, ta odgovor evropskega komisarja, smo imeli tisto izredno sejo, kjer je ministrica za kmetijstvo rekla (citiram): »Proces usklajevanja tega dokumenta, torej strateškega načrta z drugimi resorji, z Evropsko komisijo, s pripravljavci okoljskega poročila in deležniki je bil celovit in dolgotrajen, ravno s ciljem, da se najdejo kompromisne rešitve.« Ampak kakšne so bile te kompromisne rešitve? Take, da se ta območja dvignejo še za 500 hektarjev, s tisoč 200 na tisoč 700 hektarjev. Torej, kakšen je to kompromis, če potem moraš narediti še nekaj več, kot si skušal sam zmanjšati?

In ključna zadeva, zakaj je sklicana ta seja v predfazi izredne seje, ki bo sledila v sredo, pa je to, da smo dobili v tem času tudi odgovor evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo, iz katerega izhaja, kar je razvidno tudi kot del gradiva, da očitno, če lepo rečemo, so predstavniki slovenskih ministrstev, predvsem predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, zavajali slovensko javnost ali, kot bi rekli po domače, zelo verjetno so lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano, da s strani Evropske komisije niso zahtevali spremembe njivskih površin v telnike, da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali zahtevo. Tako je to ključni moment, kajti, kot rečeno, Državni svet je opozarjal, dva odbora sta opozarjala, na izredni seji odbora smo opozarjali in zahtevali odgovore, ampak očitno so bili ti odgovori, ki so bili dani s strani predstavnikov slovenske Vlade malo blef ali pa še kaj drugega. Nenazadnje smo ravno prejšnji petek, ko smo zahtevali to izredno sejo, pet minut po tistem, ko so naše strokovne službe že šle v vložišče spodaj v Državnem zboru slišali izjave kako naj bi bilo vse urejeno, da naj bi se ta uredba preoblikovala, ampak glejte, v Poslanski skupini SDS smo bili celo pripravljeni umakniti to točko dnevnega reda, če bi kjerkoli dobili kakšen list papirja kaj vse so se domenili predstavniki ministrstev in pa kmetijski deležniki. Ampak do tega očitno ni prišlo, nič se ni dogovorilo, očitno ste se samo dogovarjali po metodi te Vlade, dogovarjanja, dogovarjanje, pa nič dogovoriti. Kajti danes smo poslušali izjavo državnega sekretarja na resornem ministrstvu za naravne vire, ki je rekel, da so se nekaj pogovarjali, ampak še ne vedo kaj se bodo dogovorili. Kot rečeno, prejšnji petek pa je slovenska javnost bila obveščena, kako ste se vse dogovorili. Tako da danes predvsem pričakujemo odgovore, kaj ste se prejšnji petek dogovorili pisno, ne ustno. Besede nas na žalost v Poslanski skupini SDS ne zanimajo več, ampak rabimo trdno podpisane dokumente, ki obvezujejo kogarkoli k resnim dejanjem. Tako da nas zanima kaj konkretnega ste se v prejšnji petek dogovorili in kaj konkretno se bo na podlagi tega konkretnega dogovora tudi konkretno spremenili?

Toliko za začetek, bom potem v nadaljevanju še predstavil sklepe oziroma priporočila. Kot pa rečeno, če bi dobili trdna zagotovila, da se bo do te zadeve uredile bi verjetno danes do oziroma do takrat, ko je bil rok, umaknili to točko z dnevnega reda za sklic izredne seje Državnega zbora. Ampak ker očitno dokumentacija ne obstaja in kot nejeverni Tomaži ne verjamemo besedam, verjamem pa dajanjem, čakamo, da morda danes ali pa do srede, do izredne seje predstavite kaj vse ste se dogovorili. Zato toliko za uvod, imam pa še nekaj zadev oziroma nekaj vprašanj v nadaljevanju, ki bodo verjetno dali še bolj jasno sliko o tem kakšne so bile dejanske besede predstavnikov obeh resornih ministrstev in kakšna so na drugi strani konkretna nedejanja teh ministrstev. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala. Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Petri Komel. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočila preučila z vidika svojih pristojnosti. ZPS opozarja na neustreznost izraza poziva v vseh točkah predlaganega priporočila, saj ima samostalnik poziv po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomen uradne ali glasno izražene zahteve, enako pa velja tudi za glagol pozivati. Načelo delitve oblasti ne dopušča, da bi Državni zbor Vlado pozival k izpolnitvi zahtev, saj gre za samostojno in neodvisno vejo oblasti, zato ZPS predlaga uporabo drugačnih opredelitev kot na primer, da se v naši vladi določen ukrep predlaga ali priporoča. V zvezi s 4. točko ZPS opozarja tudi na to, da se ta sklicuje na strateški načrt skupne kmetijske politike, kjer ni jasno, na kateri dokument se nanaša in kdo ga sprejema. Poziv, da se finančna sredstva iz naslova skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oziroma v kmetijskem sektorju, pa je odvečen, če so s tem mišljena sredstva, ki so v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije že določena kot namenska sredstva Evropske unije.

Glede 5. točke predlaganega priporočila smo opozorili, da s predlaganim aktom Vladi ni mogoče predlagati ali priporočiti razrešitve ministrov, ker razrešitev ministra ureja ustavno pravni institut interpelacije, zato menimo, da 5. točka po vsebini presega pravno naravo priporočila kot akta Državnega zbora. Vložen je bil amandma Poslanske skupine SDS k 5. točki predloga priporočila. Ugotavljamo, da tudi ta presega namen priporočila kot akta Državnega zbora, podobno kot smo opozorili glede predlagane 5. točke. Priporočilo se sme nanašati le na ukrepe za delo drugih državnih organov. Iz 12. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije namreč izhaja, da minister lahko odstopi, kar kaže na to, da gre pri tem za njegovo osebno odločitev, ki ni odvisna od volje oziroma odločanja določenega državnega organa, na primer Vlade v tem primeru. Ta amandma kaže na neposredno poseganje Državnega zbora v imenovanje in razrešitve, zato je prav tako v neskladju z načelom delitve oblasti.

K amandmaju za novo 6. točko nimamo pripomb.

Hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za naravne vire in prostor, državni sekretarki Lenki Kavčič.

Izvolite. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

V uvodu želim pojasniti, da je Natura 2000 družbena zaveza, kako bomo v Evropski uniji varovali naravo. Natura 2000 je največje naravovarstveno omrežje na svetu in je pomemben prispevek Evropske unije k svetovnemu varstvu narave. Državni zbor je z ratifikacijo pristopnega sporazuma k EU potrdil tudi določila direktiv s področja narave, s sprejemom Zakona o ohranjanju narave in njegovih kasnejših dopolnitev pa določil okvirje za ohranjanje narave v naši državi. Omrežje Natura 2000 je v Sloveniji vzpostavljeno za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. V skladu z direktivo o habitatih in direktivo o pticah in njuno sodno prakso mora vsaka članica EU na omrežju Natura 2000 določiti in izvajati ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje ugodnega stanja. Pri tem so ključni deležniki, tako tisti s strokovnim znanjem kot tisti, ki želijo ohranjeno naravo, predvsem pa tisti, ki to stanje v naravi zagotavljajo. Upravljanje omrežja Natura 2000 v Sloveniji temelji na državnih službah varstva narave in v sodelovanju z drugimi sektorji, predvsem z gozdarstvom, kmetijstvom, upravljanjem z vodami, ribištvom, lovstvom in urejanjem prostora. V Sloveniji zagotavljamo cilje varstva narave v območjih Natura 2000 z izvajanjem ukrepov, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000. Program upravljanja območij Natura 2000 je že od leta 2007 vladni akt, ki določa med drugim cilje, ukrepe in nosilce, na podlagi informacij o stanju vrst in habitatnih tipov ter analiz. O učinkovitosti ukrepov so bili posodobljeni varstveni cilji in ukrepi za naslednje obdobje 2023-2028. V pripravi predlogov ukrepov je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov iz številnih organizacij. Končna oblika ukrepov v predlogu je rezultat obsežnega procesa usklajevanj med sektorji in ob sodelovanju deležnikov. Predlog uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028 je bil marca 2023 predmet seznanitve javnosti in medresorskega usklajevanja. Podane so bile pripombe, podane pripombe so bile v veliki meri upoštevane. Pri upoštevanju pripomb je treba slediti tako izzivom, ki jih imajo izvajalci ukrepov kot tudi doseganju namena upravljanja omrežja Natura 2000, to je zagotavljanju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, ki so pomembni na slovenski in evropski ravni. Ukrepe za doseganje ciljev območij Natura 2000 izvajamo za uporabo skupnih politik EU in mehanizmov za njihovo izvajanje. Na kmetijskih površinah dosegamo cilje Nature 2000 v večji meri z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih dopolnjujemo z izvajanjem programov javnih služb in projektov. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko vstopajo v različne ukrepe kmetijske in gozdarske politike, naj navedem nekaj primerov, na primer kmetijsko okoljska, podnebna plačila, sredstva za Naturo, ukrepe v zasebnih gozdovih iz gozdnega sklada, kjer so jim na voljo finančna nadomestila za spremenjeno rabo zemljišč. Podnebni in okoljski ukrepi iz strateškega načrta SKP morajo dosegati tudi podnebne in okoljske cilje, ki smo jih v EU jasno definirali že pred leti. Določanje teh ciljev in ukrepov za njihovo doseganje je tudi na ravni države članice predmet skupnih pravil, zato možnosti prilagoditev okoljskih zahtev za kmetovanje na območjih Natura 2000 so, niso pa te možnosti stvar presoje vsakogar. Sredstva skupne kmetijske politike so morala biti namenjena doseganju okoljskih in biodiverzitetnih ciljev že v prejšnjih finančnih perspektivah od vstopa Slovenije v EU, kjer je bilo možno, se je zasledovalo poenostavitve in zmanjšanje administrativnih bremen. K lažjemu izvajanju in boljšemu doseganju ciljev prispeva tudi podpora s strani javne službe kmetijskega svetovanja in digitalizacije postopkov. Prav tako bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omogočilo dodatna usposabljanja za kmetijske svetovalce in kmete s področja naravovarstvenih vsebin. V preteklosti je bilo doseganje okoljskih in biodiverzitetnih ciljev prešibko, zato je v reformi SKP, ki se letos začenja izvajati v celotni EU, večji poudarek na boljšem prispevku SKP k tem ciljem. Zaradi nedoseganja obveznosti direktiv s področja narave na travniških površinah je Evropska komisija leta 2019 proti Sloveniji sprožila predsodni postopek, ki pa še ni zaključen. Odobritev strateškega načrta SKP s strani Evropske unije je bila pogojena tudi z uvedbo novega ukrepa intervencije plačila Natura 2000 in obenem z vključitvijo dovolj velikega obsega območij za intervencijo plačila Natura 2000.

Cilji varstva narave in pridelava hrane so lahko komplementarni. Ohranjena narava zagotavlja rodovitno prst, opraševanje in druge storitve, ki so potrebne za trajnostno naravno kmetijstvo. Prav ohranjanje travnikov omogoča tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti, med drugim tudi divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in skladiščenje ogljika v tleh. V Sloveniji imamo ne malo primerov dobrih kmetijskih praks, kjer kmetje del svojih površin namenjajo prednostno za ohranjanje ogroženih vrst in habitatnih tipov. Večje spodbujanje takih praks, njihova večja sprejemljivost med vodilnimi kmetijskimi organizacijami in večja podpora takim praksam vodijo v bolj trajnostno kmetijstvo v Sloveniji. Vlada se sedaj dogovarja z deležniki o spremembah strateškega načrta v zvezi z režimom oziroma plačilom Natura 2000 in revidiranjem sloja okoljsko občutljivega trajnega travinja, ki bi kmetom omogočale dejavnosti kmetovanja in vodile k cilju zagotoviti dovolj velikega obsega življenjskega prostora najbolj ogroženih travniških vrst in habitatnih tipov. Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti na teh območjih, pri čemer se Vlada Republike Slovenije zaveda, da omejitvene bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih. Prepričani pa smo, da lahko odgovorna družba cilje doseže tudi s prostovoljnim izpolnjevanjem dogovorov. Naj ponovno ponovim dejstvo, da je ciljni obseg površin v plačilu Natura 2000, ki se je za leti 2023 in 2024 določeno v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, znaša zgolj 750 hektarov, kar predstavlja manj kot 0,2 % kmetijskih površin v uporabi.

Strateški načrt predvideva povečanje ciljnega obsega do leta 2027, ko naj bi dosegel 1700 hektarjev. To je še vedno zgolj 0,3 % kmetijskih površin v uporabi.

Tudi v prihodnje bo ključno usklajevanje med dejavnostmi, med sektorji. To prinaša boljše rešitve na dolgi rok, vendar zahteva bistveno več časa. Za uspeh Nature 2000 je potrebna tudi podpora lastnikov zemljišč ter njihovo sodelovanje pri odločanju o načinih ohranjanja in pri upravljanju teh območij. Že od razglasitve Nature 2000 v letu 2004 delujemo na principu vključevanja ključnih deležnikov, ki ga z leti, izkušnjami in znanjem in finančno podporo krepimo tudi s pomočjo projektov.

Za konec bi poudarila, da varovanje Natura 2000 ni zgolj vprašanje izpolnjevanja naših zavez do Evropske unije. Pomembneje je, da z enim glavnih ključnih potencialov Slovenije za zeleni in trajnostni razvoj ravnamo skrbno in si s tem ne povzročamo velikanske gospodarske, socialne in ekonomske škode. Hvala lepa.

Hvala lepa.

K besedi vabim predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrico Ireno Šinko, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali prisotni, vsi skupaj lepo pozdravljeni.

Najprej bi se odzvala na to, da sem bila citirana in sicer vse, kar sem povedala na seji 12. maja 2023 drži in tudi za tem stojim in tudi lahko argumentiram.

Potem drugo bi se pa osredotočila mogoče na dokument, ki je danes predmet obravnave, in sicer v tistih delih, ki se nanašajo na področje kmetijstva.

Torej, iz dokumenta, ki je danes predmet obravnave, predloga priporočil Vladi za učinkovito upravljanje območja Natura 2000 izhaja, menim, da nerazumevanje, saj predlagatelji menijo, da se režim uvaja na OTT, kar pa ne drži. Torej, mi moramo jasno razlikovati režim Natura 2000, ta režim Natura 2000 obsega po sedaj veljavnem strateškem načrtu tisoč 700 hektarov, s tem da pridemo do tisoč 700 hektarov leta 2027, sedaj pa je ta obseg tisoč 200. Območje okoljsko občutljivega travinja je vse zajeto v območju Natura 2000 in to območje predstavlja 33 tisoč hektarov. Območje Natura 2000 nima nobenih režimov, ampak je edino, to je torej pogojenost, in to je edino kar je, da se to okoljsko občutljivo trajno travinje ne sme spreminjati. Kar pa ne pomeni, da se ne sme spreminjati samo, da se preorava ali da se izvede naprava trajnih nasadov, ampak tudi se ne sme zaraščati. Torej, to je okoljsko občutljivo travinje in je kot pogoj, torej pogojenost.

Naslednje, kar bi rada izpostavila. Ne drži navedba, da se predvideva pretvorba 200 hektarjev najboljših njiv v stelnike na Ljubljanskem barju. Torej, torej stelniki so prostovoljni KOPOP ukrep, v katerega se lahko posamezni pridelovalci vključijo ali se pa ne vključijo. In tu ni nobenega obveznega ukrepa in tudi ti stelniki so na travinju, torej niso stelniki na njivah, ampak so na travinju.

Naslednja zadeva. Ne drži, da se Vlada ne odziva na stavkovne zahteve, saj je Vlada pokazala pripravljenost na pogovore. Imeli smo z deležniki že tri sestanke, in sicer v okviru teh treh sestankov smo se tudi dogovorili o rešitvah na področju plačil Natura 2000. Prav tako smo se dogovorili o revidiranju sloja OTT. Torej, v teh primerih imamo sklepe na zapisniku med deležniki, torej vsemi organizacijami, ki so poslale stavkovne zahteve, Ministrstvom za naravne vire in prostor in pa med kmetijskim ministrstvom in smo jasno dogovorjeni, in bom tudi sklepe kasneje prebrala.

Kar se tiče naslednjega, kar je izpostavljeno, da Evropska komisija ni zahtevala od ministrstva večjega obsega površin v režimu Natura 2000 in pa v okoljsko občutljivem travinju. Ne drži, kajti iz pisma komisarja Sinkiewicza jasno izhaja pripomba 19: »Poleg tega bi morala Slovenija povečati ambicijo intervencij, ki se načrtujejo za biotsko raznovrstnost in naravo, kar je posebej zaskrbljujoče zaradi poslabšanja stanja nekaterih habitatov in vrst, ki so povezani s kmetijstvom, zlasti na območju Natura 2000.« Potem je pripomba 73: »Kritje na plačila Natura 2000 je samo za tisoč 200 hektarov. Jasno je, da to ni dovolj za spoprijemanje s hitrim upadanjem števila travišč in povezanih vrst na ustreznih območjih Natura 2000 in zunanjih, kar je predmet postopka ugotavljanja kršitev. Slovenijo pozivamo, naj razmisli, da bi že od začetka razširila kritje plačil Natura 2000 na ustrezna območja Natura 2000.« In pa še zadnja pripomba, pripomba 192: »Odpis intervencije je nepopoln. Slovenijo pozivamo, naj zagotovi manjkajoče informacije, zlasti o tem, katere omejitve na podlagi izvajanja direktive o pticah in habitatih bodo predmet nadomestila v izračunu plačila in upravičenih površinah.« Torej, to so vse pripombe, ki jih je Evropska komisija dala in ki jih tudi gospod komisar tu v svojem pismu tudi potrjuje, ki jih je Evropska komisija dala na strateški načrt, ki je bil poslan na Evropsko komisijo 31. decembra 2021. In te pripombe so prišle v mesecu marcu in od 22. aprila 2022 do avgusta, do konca meseca avgusta, so se ministrstva pogajala z Evropsko komisijo. In v okviru tega, da je v začetku Evropska komisija zahtevala, da se vsa okoljsko občutljiva trajna travinja na območju Nature 2000 vključijo kot okoljsko občutljiva, so se na koncu izpogajale strokovne službe ministrstev na 33 tisoč hektarov. Ravno tako je Evropska komisija zahtevala, da se režim Natura 2000 poveča za dvojno, za dvakrat, in na koncu je bilo izpogajano za 500 hektarjev več. Torej, vse to, kar je gospod komisar v svojem pismu tudi potrdil, drži, in v tem smislu smo se tudi pogajali in dosegli s pogajanji to, kar smo dosegli in s tem dejansko tudi zaprli strateški načrt in omogočili pridelovalcem v Sloveniji plačila iz SKP-ja že v letu 2023.

Potem naslednje, kar bi še mogoče izpostavila, in sicer drži pa to, da je ta, da dejansko je SKP, torej kot skupna kmetijska politika ima ukrepe, ki so so prostovoljni za kmete, so pa obvezni za državo. Vendar dejansko ne vsi ukrepi tam, kjer je pogojenost, torej tisti ukrepi, ki so pogoj, da lahko nekdo sploh vlaga ali vstopa v subvencije, so torej obvezni. In okoljsko občutljivo trajno travinje je takšen ukrep, ki je obvezen da lahko sploh uveljavljaš neposredna plačila. Medtem ko ostali ukrepi so prostovoljni.

Pa še, da zaključim z mogoče s tem. Mi smo imeli 9. junija sestanek z deležniki, na katerem smo bili prisotni predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ravno tako predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, skupaj z ministrom in pa deležniki, kjer smo se dogovorili o dveh sklepih. Čeprav smo rekli, da do konca pogajanj ne komentiramo kako se pogajamo. Menim, da mi predstavniki deležnikov ne bodo zamerili, če ta dva sklepa preberem, in sicer, dogovorili smo se, da MKGP in MNVP v roku 10 dni pripravita predlog prostovoljnih ukrepov, s katerim se nadomesti režim in ukrep plačilo Natura 2000 ter se ga posreduje deležnikom v uskladitev. Pripravljen in usklajen predlog se posreduje na Evropsko komisijo. Kajti, Evropska komisija bo na koncu tista, s katero se bomo morali spet dogovarjati ali se bo za prostovoljni režim zavzemala, nam bo odobrila prostovoljni režim ali pa ne.

In pa drugi sklep: Deležnikom se posreduje predlog postopka metodologije revidiranja sloja OTT, in sicer kot priloga, proučujejo se predlogi deležnikov. Torej, tukaj smo se pa dogovorili, da bomo najprej to območje revidirali na območju regije. Torej, kar pa ne bo možno, v okviru tega bomo pa potem imeli individualni pristop do posameznega pridelovalca. Hvala.

Hvala. Sedaj bom dala besedo vabljenim. Boste se prijavili, če bo kdo želel besedo.

Bi pa najprej pri tem spomnila, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da besedo po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu. Torej, besedo želi gospod? Lepo bi prosila, preden začnete z razpravo, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom. Izvolite.

Branko Tomažič, Državni svet, predsednik Komisije za kmetijstvo. Hvala na povabilo. Naj povem, da smo mi že pred tremi leti, dvema letoma na pobudo raznih kmetov dali svetniško pobudo, da se na območjih OTT dopušča možnost kolobarjenja. To se pravi, preoravanja trajnega travinja, ker tega ni veliko, tudi interesa ni veliko. Vendar je prišel iz Ministrstva za kmetijstvo in minister za okolje in prostor negativno, pač, da moramo spoštovati bruseljske direktive. Jaz sem takrat ugotavljal, da morda bi bilo to 2, 3 %, nezanemarljivo, ker vemo, da so določeni kmetje, pride do prenos zemljišč, pride do dedovanja ali nakupa in bi radi povečali svoje vinograde, sadovnjake ali pa tudi njive. Žal tega ni bilo dano. V letošnjem letu spomladi letu spomladi, ko so prišle te nove razgrnitvene karte ven, če lahko rečem, da sem decembra na svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice vprašal v prisotnosti ministrice, ali se površine pod OTT povečujejo, je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, gospod Žveglič rekel, kar jaz vem ne. Ministrica je modro molčala, ni odgovorila. To je zame bilo zelo grdo, ker bi takrat morala povedati, da bi se mi lahko pogovarjali drugače. No, kasneje pa so kmetje ponovno opazili karte na področju Vipavske doline, Cerknice, Ilirske Bistrice in me prosili, če lahko skličem komisijo, na kateri smo obravnavali to problematiko. V tej komisiji smo sprejeli, da je prav, da se pusti kmetom možnost preoravanja, da se pusti tudi kolobarjenje, ker kolobarjenje je temelj nekega kmetovanja, da se pusti kmetom tradicionalno kmetovanje, ker ne more več te površine v nekaterih predelih kar pod / nerazumljivo/, to se pravi, da ljudje ne morejo imeti niti kmetije, ne morejo niti imeti majhnih površin za krompir, za žito, za svojo ohišnico, ker je to strog režim. Na drugi strani je pa tudi vzpostavljeno vprašanje spoštovanja lastnine, ali lahko država na lastnini, ker je z Ustavo zavarovana določena sprejema take režime? Če danes nadaljujem in kar se dogaja, je kar nekaj že tolmačenj in tudi mi v Državnem svetu pripravljamo določeno gradivo za presojo ustavnosti spoštovanja lastnine, ker mi smatramo, da je to protiustavno. Po drugi strani pa tudi ne vem zakaj bi kmete zdaj nekdo diktiral zahtevo od njega kmetovanje, ki je skozi stoletno zgodovino umno kmetoval in ohranil naravo do danes. Ne določeni gospodje, ki niso še nikoli držali vil, ne grabelj v rokah, nikoli kosili. Kmetje so ohranili naravo in je zelo napačno, da se danes kaže s prstom, da kmetje so tisti krivci, da je narava slabo ohranjena. Ni res. Poglejte, sto let nazaj, ko je bilo 30 % gozda, ali danes, ko imamo 70 % gozda, veliko grmovnic, veliko šikare. Pa ne mi reči, da danes narava ni bilo bolj ohranjena ali možnost vseh te biotske raznovrstnosti in življenja? Zakaj bi morali - to je bilo tudi na naši komisiji izpostavljeno - še dodatno površine dati pod OTT, to se pravi, da jih ne smemo z njimi kolobariti, z njimi gospodariti, ker že tako je vse zaraščeno in že tako je vse premalo orne zemlje. Vi veste, to smo že večkrat rekli, da imamo v Sloveniji najnižji procent orne zemlje v Evropi, samo 800 kvadratnih metrov ali osem arov, to je zelo malo, morali bi imeti vsaj tisoč tristo. Tudi ta potem izjava Bogoviča nam je dala določene pomisleke, da so določene stvari zlagane in nenazadnje tudi / nerazumljivo/ iz Evropske kmetijsko gozdarske zbornice, ki je javno povedal, da vsi ukrepi morajo biti na prostovoljni bazi. Ne more se diktirati na tuji lastnini, kaj bo tam in kaj bomo kmetje in kako bomo delovali. Tako da to so določene stvari bile izpostavljene s strani komisije. Eno zelo zanimivo vprašanje je bilo, kako je lahko se povečuje OTT, če zdaj niso učinkoviti? Jaz sem lepo odgovoril v tej gospe, ki je to vprašala, ki je tudi članica Državnega sveta, po moje kot kmeta, agronoma, če je veliko površin v monokulturi, pomeni, da se jih degradira območje in samo določene živalske vrste se ohranjajo in živijo. Nenazadnje, ko smo dobili od ljudi iz Barja, da so se metuljčki preselili na kultivirano območje, se zdaj sprašujem, zakaj bi morali mi povečati še površine, dodatno / nerazumljivo/ kasnejšo rabo, da ne bom rekel stelnike, ker to je potem ponižujoča stvar, ker kmet ne rabi stelja, kmet rabi krmo za živino, ker bo, potem njegov produkt? Bojim se, da gremo v nepravo smer, ker s tem bomo še dodatno degradirali naravo in biotsko jo razgradili na tak način. Po drugi strani pa se sprašujem, zakaj se mi pogovarjamo kako ne bomo kmetovali, kako bomo ščitili naravo, po drugi strani pa nas ne zanima na teh forumih in kdaj smo po svoji politiki, ali nam prehranska varnost pada ali nam samooskrba pada? Glejte v katerih procentih smo. Zakaj ne govorimo na teh sestankih kako bomo več pridelali, kako bomo zagotovili hrano, če pride do tistih kritičnih stvari, ki lahko pride, lahko nam ponagaja narava, lahko so neke vremenske neprilike, lahko pride pa tudi do tistega najhujšega, upam, da ne bo, kar se dogaja v Ukrajini? Hrana ni več dobrina, hrana je strateško orožje in dajmo imeti tu večkrat pri cilju. Veste, nekateri, ki živijo od teh okolijskih ukrepov jim je denar več vreden kot slovenski kmet, slovensko podeželje. Jaz mislim, da enkrat se boste morali tudi soočiti s problematiko zveri v pred alpskem svetu, ker se bo zdaj opuščala paša, ker kmetje ne dajo več živino v naše prečudovite, lepe planine. To bo samo še zgodovina, ker se bojijo napadov volkov, tudi o tem bo treba enkrat reči. In nenazadnje, gospa ministrica, iz vašega kabineta prihaja grožnja: kmetje, če ne boste pridni, bomo pa ukinili Kmetijsko-gozdarsko zbornico. To je, to je noro, da se to sliši v tej demokratični družbi. Kmetijsko-gozdarska zbornica je pomembna, da ščiti kmete, da usmerja, da pomaga kmetom kmetovati in nenazadnje, da mi vsi potem jemo zdravo, zdravo hrano, čim bolj lokalno, čim bolj domačo. A bomo imeli hrano iz drugih celin, ki je oporečna, ki je problematična? Dajmo se več zavedati, kaj pomeni hrana in pridelovanje. In mi kmetje varujemo naravo in še bomo varovali in zmanjšujemo ukrepe, se prilagajamo stvarem, vendar ne na tak način, da bodo prepovedi za kmetovanje.

Hvala.