Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani vsi ostali gostje, od predstavnikov Vlade do ostalih vabljenih, za katere pa upam, da glede na to, da je od samega sklica seje pa do poteka seje približno 48 ur minilo, da so tudi vsi vabljeni dobili vabilo.

Gre za zgodbo, ki ni prvič na parlamentarnih klopeh oziroma smo se v vsaj v zadnjih 3, 4 mesecih tako v Državnem zboru, predvsem pa na terenu veliko ukvarjali. Verjetno vsak Slovenec, če ne prej pa v zadnjih parih mesecih, je slišal za besedno zvezo Natura 2000, ki je bila v slovenski pravni red pripeljana pod takratno Ropovo Vlado. marsikdo misli, da na hitro, v želji zadostiti čim večjim pogojem Evropske unije pri približevanju k Evropski uniji. In očitno smo bili zelo blagodejni pri tem, kako načrtovati omrežje Natura 2000, kajti po vseh statistikah, ki trenutno veljajo, je Slovenija država, ki ima največjo površino svojega ozemlja v Naturi 2000, torej dobrih 37 % države, kar je za marsikoga, ki se s tem prvič srečuje, veliko, sploh če vemo, da na drugi strani imamo ca 6 % gozdnatost podeželja oziroma našega ozemlja. Zato se marsikdo sprašuje, kot je bilo že večkrat rečeno, kaj in kako z Naturo 2000. Dejstvo pa je, da sta Ministrstvo za naravne vire in pa Zavod Republike Slovenije za varstvo narave oblikovala program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, in to je ključni kamen spotike, ki se vali zadnje mesece, veliko negodovanja med kmeti, veliko nemira, celo dvomi v upravičenost vsega, kar se dogaja. Pustimo to, da je ta območje in okoljsko občutljivo trajno travinje predvsem na določenih delih našega ozemlja pripeljalo kmete do obupa, kajti letos naj bi kosili šele s prvim avgustom, drugo leto pa oziroma od prihodnjega leta pa od prvega julija. Vsi tisti, ki smo v preteklih tednih ali pa dnevih imeli možnost se spoprijateljiti s tem, kar se dogaja na slovenskem travinju, vemo, da čez štirinajst dni verjetno prva košnja nima več svojega vpliva, kaj šele namena.

Tako bi se v Poslanski skupini SDS zahvalili državnim svetnikom, ki so že 14. februarja to obravnavali na seji Državnega sveta, zelo konstruktivna razprava, kjer ni bilo nekih resnih odgovorov. Je pa bila potem tudi na skupni seji tega odbora in Odbora za kmetijstvo 5. aprila podobna tema, nenazadnje pa smo tudi 12. maja na izredni seji na pobudo naše poslanske skupine, ko smo zahtevali pregled stanja na področju kmetijstva, tudi nekaj besed spregovorili o tem okoljsko občutljivem trajnem travinju in pa celotni Naturi 2000. In kaj se je od takrat spremenilo?

Evropski poslanec Franc Bogovič je aprila poslal poslansko vprašanje evropskemu komisarju (citiram): »Ali drži, da je Evropska komisija med prekrškovnim postopkom proti Sloveniji v zvezi s poslabšanjem stanja travniških vrst metuljev, ptic in habitatov tipov na traviščih Nature 2000 ter med pogajanji s slovenskimi organi o nacionalnem strateškem načrtu SKP zahtevala, da se dvesto hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v telnike, z zahtevo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev.« Medtem ko smo čakali, kot rečeno, ta odgovor evropskega komisarja, smo imeli tisto izredno sejo, kjer je ministrica za kmetijstvo rekla (citiram): »Proces usklajevanja tega dokumenta, torej strateškega načrta z drugimi resorji, z Evropsko komisijo, s pripravljavci okoljskega poročila in deležniki je bil celovit in dolgotrajen, ravno s ciljem, da se najdejo kompromisne rešitve.« Ampak kakšne so bile te kompromisne rešitve? Take, da se ta območja dvignejo še za 500 hektarjev, s tisoč 200 na tisoč 700 hektarjev. Torej, kakšen je to kompromis, če potem moraš narediti še nekaj več, kot si skušal sam zmanjšati?

In ključna zadeva, zakaj je sklicana ta seja v predfazi izredne seje, ki bo sledila v sredo, pa je to, da smo dobili v tem času tudi odgovor evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo, iz katerega izhaja, kar je razvidno tudi kot del gradiva, da očitno, če lepo rečemo, so predstavniki slovenskih ministrstev, predvsem predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, zavajali slovensko javnost ali, kot bi rekli po domače, zelo verjetno so lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano, da s strani Evropske komisije niso zahtevali spremembe njivskih površin v telnike, da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali zahtevo. Tako je to ključni moment, kajti, kot rečeno, Državni svet je opozarjal, dva odbora sta opozarjala, na izredni seji odbora smo opozarjali in zahtevali odgovore, ampak očitno so bili ti odgovori, ki so bili dani s strani predstavnikov slovenske Vlade malo blef ali pa še kaj drugega. Nenazadnje smo ravno prejšnji petek, ko smo zahtevali to izredno sejo, pet minut po tistem, ko so naše strokovne službe že šle v vložišče spodaj v Državnem zboru slišali izjave kako naj bi bilo vse urejeno, da naj bi se ta uredba preoblikovala, ampak glejte, v Poslanski skupini SDS smo bili celo pripravljeni umakniti to točko dnevnega reda, če bi kjerkoli dobili kakšen list papirja kaj vse so se domenili predstavniki ministrstev in pa kmetijski deležniki. Ampak do tega očitno ni prišlo, nič se ni dogovorilo, očitno ste se samo dogovarjali po metodi te Vlade, dogovarjanja, dogovarjanje, pa nič dogovoriti. Kajti danes smo poslušali izjavo državnega sekretarja na resornem ministrstvu za naravne vire, ki je rekel, da so se nekaj pogovarjali, ampak še ne vedo kaj se bodo dogovorili. Kot rečeno, prejšnji petek pa je slovenska javnost bila obveščena, kako ste se vse dogovorili. Tako da danes predvsem pričakujemo odgovore, kaj ste se prejšnji petek dogovorili pisno, ne ustno. Besede nas na žalost v Poslanski skupini SDS ne zanimajo več, ampak rabimo trdno podpisane dokumente, ki obvezujejo kogarkoli k resnim dejanjem. Tako da nas zanima kaj konkretnega ste se v prejšnji petek dogovorili in kaj konkretno se bo na podlagi tega konkretnega dogovora tudi konkretno spremenili?

Toliko za začetek, bom potem v nadaljevanju še predstavil sklepe oziroma priporočila. Kot pa rečeno, če bi dobili trdna zagotovila, da se bo do te zadeve uredile bi verjetno danes do oziroma do takrat, ko je bil rok, umaknili to točko z dnevnega reda za sklic izredne seje Državnega zbora. Ampak ker očitno dokumentacija ne obstaja in kot nejeverni Tomaži ne verjamemo besedam, verjamem pa dajanjem, čakamo, da morda danes ali pa do srede, do izredne seje predstavite kaj vse ste se dogovorili. Zato toliko za uvod, imam pa še nekaj zadev oziroma nekaj vprašanj v nadaljevanju, ki bodo verjetno dali še bolj jasno sliko o tem kakšne so bile dejanske besede predstavnikov obeh resornih ministrstev in kakšna so na drugi strani konkretna nedejanja teh ministrstev. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočila preučila z vidika svojih pristojnosti. ZPS opozarja na neustreznost izraza poziva v vseh točkah predlaganega priporočila, saj ima samostalnik poziv po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomen uradne ali glasno izražene zahteve, enako pa velja tudi za glagol pozivati. Načelo delitve oblasti ne dopušča, da bi Državni zbor Vlado pozival k izpolnitvi zahtev, saj gre za samostojno in neodvisno vejo oblasti, zato ZPS predlaga uporabo drugačnih opredelitev kot na primer, da se v naši vladi določen ukrep predlaga ali priporoča. V zvezi s 4. točko ZPS opozarja tudi na to, da se ta sklicuje na strateški načrt skupne kmetijske politike, kjer ni jasno, na kateri dokument se nanaša in kdo ga sprejema. Poziv, da se finančna sredstva iz naslova skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oziroma v kmetijskem sektorju, pa je odvečen, če so s tem mišljena sredstva, ki so v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije že določena kot namenska sredstva Evropske unije.

Glede 5. točke predlaganega priporočila smo opozorili, da s predlaganim aktom Vladi ni mogoče predlagati ali priporočiti razrešitve ministrov, ker razrešitev ministra ureja ustavno pravni institut interpelacije, zato menimo, da 5. točka po vsebini presega pravno naravo priporočila kot akta Državnega zbora. Vložen je bil amandma Poslanske skupine SDS k 5. točki predloga priporočila. Ugotavljamo, da tudi ta presega namen priporočila kot akta Državnega zbora, podobno kot smo opozorili glede predlagane 5. točke. Priporočilo se sme nanašati le na ukrepe za delo drugih državnih organov. Iz 12. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije namreč izhaja, da minister lahko odstopi, kar kaže na to, da gre pri tem za njegovo osebno odločitev, ki ni odvisna od volje oziroma odločanja določenega državnega organa, na primer Vlade v tem primeru. Ta amandma kaže na neposredno poseganje Državnega zbora v imenovanje in razrešitve, zato je prav tako v neskladju z načelom delitve oblasti.

K amandmaju za novo 6. točko nimamo pripomb.

Hvala.

Izvolite. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

V uvodu želim pojasniti, da je Natura 2000 družbena zaveza, kako bomo v Evropski uniji varovali naravo. Natura 2000 je največje naravovarstveno omrežje na svetu in je pomemben prispevek Evropske unije k svetovnemu varstvu narave. Državni zbor je z ratifikacijo pristopnega sporazuma k EU potrdil tudi določila direktiv s področja narave, s sprejemom Zakona o ohranjanju narave in njegovih kasnejših dopolnitev pa določil okvirje za ohranjanje narave v naši državi. Omrežje Natura 2000 je v Sloveniji vzpostavljeno za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. V skladu z direktivo o habitatih in direktivo o pticah in njuno sodno prakso mora vsaka članica EU na omrežju Natura 2000 določiti in izvajati ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje ugodnega stanja. Pri tem so ključni deležniki, tako tisti s strokovnim znanjem kot tisti, ki želijo ohranjeno naravo, predvsem pa tisti, ki to stanje v naravi zagotavljajo. Upravljanje omrežja Natura 2000 v Sloveniji temelji na državnih službah varstva narave in v sodelovanju z drugimi sektorji, predvsem z gozdarstvom, kmetijstvom, upravljanjem z vodami, ribištvom, lovstvom in urejanjem prostora. V Sloveniji zagotavljamo cilje varstva narave v območjih Natura 2000 z izvajanjem ukrepov, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000. Program upravljanja območij Natura 2000 je že od leta 2007 vladni akt, ki določa med drugim cilje, ukrepe in nosilce, na podlagi informacij o stanju vrst in habitatnih tipov ter analiz. O učinkovitosti ukrepov so bili posodobljeni varstveni cilji in ukrepi za naslednje obdobje 2023-2028. V pripravi predlogov ukrepov je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov iz številnih organizacij. Končna oblika ukrepov v predlogu je rezultat obsežnega procesa usklajevanj med sektorji in ob sodelovanju deležnikov. Predlog uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028 je bil marca 2023 predmet seznanitve javnosti in medresorskega usklajevanja. Podane so bile pripombe, podane pripombe so bile v veliki meri upoštevane. Pri upoštevanju pripomb je treba slediti tako izzivom, ki jih imajo izvajalci ukrepov kot tudi doseganju namena upravljanja omrežja Natura 2000, to je zagotavljanju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, ki so pomembni na slovenski in evropski ravni. Ukrepe za doseganje ciljev območij Natura 2000 izvajamo za uporabo skupnih politik EU in mehanizmov za njihovo izvajanje. Na kmetijskih površinah dosegamo cilje Nature 2000 v večji meri z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih dopolnjujemo z izvajanjem programov javnih služb in projektov. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko vstopajo v različne ukrepe kmetijske in gozdarske politike, naj navedem nekaj primerov, na primer kmetijsko okoljska, podnebna plačila, sredstva za Naturo, ukrepe v zasebnih gozdovih iz gozdnega sklada, kjer so jim na voljo finančna nadomestila za spremenjeno rabo zemljišč. Podnebni in okoljski ukrepi iz strateškega načrta SKP morajo dosegati tudi podnebne in okoljske cilje, ki smo jih v EU jasno definirali že pred leti. Določanje teh ciljev in ukrepov za njihovo doseganje je tudi na ravni države članice predmet skupnih pravil, zato možnosti prilagoditev okoljskih zahtev za kmetovanje na območjih Natura 2000 so, niso pa te možnosti stvar presoje vsakogar. Sredstva skupne kmetijske politike so morala biti namenjena doseganju okoljskih in biodiverzitetnih ciljev že v prejšnjih finančnih perspektivah od vstopa Slovenije v EU, kjer je bilo možno, se je zasledovalo poenostavitve in zmanjšanje administrativnih bremen. K lažjemu izvajanju in boljšemu doseganju ciljev prispeva tudi podpora s strani javne službe kmetijskega svetovanja in digitalizacije postopkov. Prav tako bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omogočilo dodatna usposabljanja za kmetijske svetovalce in kmete s področja naravovarstvenih vsebin. V preteklosti je bilo doseganje okoljskih in biodiverzitetnih ciljev prešibko, zato je v reformi SKP, ki se letos začenja izvajati v celotni EU, večji poudarek na boljšem prispevku SKP k tem ciljem. Zaradi nedoseganja obveznosti direktiv s področja narave na travniških površinah je Evropska komisija leta 2019 proti Sloveniji sprožila predsodni postopek, ki pa še ni zaključen. Odobritev strateškega načrta SKP s strani Evropske unije je bila pogojena tudi z uvedbo novega ukrepa intervencije plačila Natura 2000 in obenem z vključitvijo dovolj velikega obsega območij za intervencijo plačila Natura 2000.

Cilji varstva narave in pridelava hrane so lahko komplementarni. Ohranjena narava zagotavlja rodovitno prst, opraševanje in druge storitve, ki so potrebne za trajnostno naravno kmetijstvo. Prav ohranjanje travnikov omogoča tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti, med drugim tudi divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in skladiščenje ogljika v tleh. V Sloveniji imamo ne malo primerov dobrih kmetijskih praks, kjer kmetje del svojih površin namenjajo prednostno za ohranjanje ogroženih vrst in habitatnih tipov. Večje spodbujanje takih praks, njihova večja sprejemljivost med vodilnimi kmetijskimi organizacijami in večja podpora takim praksam vodijo v bolj trajnostno kmetijstvo v Sloveniji. Vlada se sedaj dogovarja z deležniki o spremembah strateškega načrta v zvezi z režimom oziroma plačilom Natura 2000 in revidiranjem sloja okoljsko občutljivega trajnega travinja, ki bi kmetom omogočale dejavnosti kmetovanja in vodile k cilju zagotoviti dovolj velikega obsega življenjskega prostora najbolj ogroženih travniških vrst in habitatnih tipov. Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti na teh območjih, pri čemer se Vlada Republike Slovenije zaveda, da omejitvene bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih. Prepričani pa smo, da lahko odgovorna družba cilje doseže tudi s prostovoljnim izpolnjevanjem dogovorov. Naj ponovno ponovim dejstvo, da je ciljni obseg površin v plačilu Natura 2000, ki se je za leti 2023 in 2024 določeno v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, znaša zgolj 750 hektarov, kar predstavlja manj kot 0,2 % kmetijskih površin v uporabi.

Strateški načrt predvideva povečanje ciljnega obsega do leta 2027, ko naj bi dosegel 1700 hektarjev. To je še vedno zgolj 0,3 % kmetijskih površin v uporabi.

Tudi v prihodnje bo ključno usklajevanje med dejavnostmi, med sektorji. To prinaša boljše rešitve na dolgi rok, vendar zahteva bistveno več časa. Za uspeh Nature 2000 je potrebna tudi podpora lastnikov zemljišč ter njihovo sodelovanje pri odločanju o načinih ohranjanja in pri upravljanju teh območij. Že od razglasitve Nature 2000 v letu 2004 delujemo na principu vključevanja ključnih deležnikov, ki ga z leti, izkušnjami in znanjem in finančno podporo krepimo tudi s pomočjo projektov.

Za konec bi poudarila, da varovanje Natura 2000 ni zgolj vprašanje izpolnjevanja naših zavez do Evropske unije. Pomembneje je, da z enim glavnih ključnih potencialov Slovenije za zeleni in trajnostni razvoj ravnamo skrbno in si s tem ne povzročamo velikanske gospodarske, socialne in ekonomske škode. Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali prisotni, vsi skupaj lepo pozdravljeni.

Najprej bi se odzvala na to, da sem bila citirana in sicer vse, kar sem povedala na seji 12. maja 2023 drži in tudi za tem stojim in tudi lahko argumentiram.

Potem drugo bi se pa osredotočila mogoče na dokument, ki je danes predmet obravnave, in sicer v tistih delih, ki se nanašajo na področje kmetijstva.

Torej, iz dokumenta, ki je danes predmet obravnave, predloga priporočil Vladi za učinkovito upravljanje območja Natura 2000 izhaja, menim, da nerazumevanje, saj predlagatelji menijo, da se režim uvaja na OTT, kar pa ne drži. Torej, mi moramo jasno razlikovati režim Natura 2000, ta režim Natura 2000 obsega po sedaj veljavnem strateškem načrtu tisoč 700 hektarov, s tem da pridemo do tisoč 700 hektarov leta 2027, sedaj pa je ta obseg tisoč 200. Območje okoljsko občutljivega travinja je vse zajeto v območju Natura 2000 in to območje predstavlja 33 tisoč hektarov. Območje Natura 2000 nima nobenih režimov, ampak je edino, to je torej pogojenost, in to je edino kar je, da se to okoljsko občutljivo trajno travinje ne sme spreminjati. Kar pa ne pomeni, da se ne sme spreminjati samo, da se preorava ali da se izvede naprava trajnih nasadov, ampak tudi se ne sme zaraščati. Torej, to je okoljsko občutljivo travinje in je kot pogoj, torej pogojenost.

Naslednje, kar bi rada izpostavila. Ne drži navedba, da se predvideva pretvorba 200 hektarjev najboljših njiv v stelnike na Ljubljanskem barju. Torej, torej stelniki so prostovoljni KOPOP ukrep, v katerega se lahko posamezni pridelovalci vključijo ali se pa ne vključijo. In tu ni nobenega obveznega ukrepa in tudi ti stelniki so na travinju, torej niso stelniki na njivah, ampak so na travinju.

Naslednja zadeva. Ne drži, da se Vlada ne odziva na stavkovne zahteve, saj je Vlada pokazala pripravljenost na pogovore. Imeli smo z deležniki že tri sestanke, in sicer v okviru teh treh sestankov smo se tudi dogovorili o rešitvah na področju plačil Natura 2000. Prav tako smo se dogovorili o revidiranju sloja OTT. Torej, v teh primerih imamo sklepe na zapisniku med deležniki, torej vsemi organizacijami, ki so poslale stavkovne zahteve, Ministrstvom za naravne vire in prostor in pa med kmetijskim ministrstvom in smo jasno dogovorjeni, in bom tudi sklepe kasneje prebrala.

Kar se tiče naslednjega, kar je izpostavljeno, da Evropska komisija ni zahtevala od ministrstva večjega obsega površin v režimu Natura 2000 in pa v okoljsko občutljivem travinju. Ne drži, kajti iz pisma komisarja Sinkiewicza jasno izhaja pripomba 19: »Poleg tega bi morala Slovenija povečati ambicijo intervencij, ki se načrtujejo za biotsko raznovrstnost in naravo, kar je posebej zaskrbljujoče zaradi poslabšanja stanja nekaterih habitatov in vrst, ki so povezani s kmetijstvom, zlasti na območju Natura 2000.« Potem je pripomba 73: »Kritje na plačila Natura 2000 je samo za tisoč 200 hektarov. Jasno je, da to ni dovolj za spoprijemanje s hitrim upadanjem števila travišč in povezanih vrst na ustreznih območjih Natura 2000 in zunanjih, kar je predmet postopka ugotavljanja kršitev. Slovenijo pozivamo, naj razmisli, da bi že od začetka razširila kritje plačil Natura 2000 na ustrezna območja Natura 2000.« In pa še zadnja pripomba, pripomba 192: »Odpis intervencije je nepopoln. Slovenijo pozivamo, naj zagotovi manjkajoče informacije, zlasti o tem, katere omejitve na podlagi izvajanja direktive o pticah in habitatih bodo predmet nadomestila v izračunu plačila in upravičenih površinah.« Torej, to so vse pripombe, ki jih je Evropska komisija dala in ki jih tudi gospod komisar tu v svojem pismu tudi potrjuje, ki jih je Evropska komisija dala na strateški načrt, ki je bil poslan na Evropsko komisijo 31. decembra 2021. In te pripombe so prišle v mesecu marcu in od 22. aprila 2022 do avgusta, do konca meseca avgusta, so se ministrstva pogajala z Evropsko komisijo. In v okviru tega, da je v začetku Evropska komisija zahtevala, da se vsa okoljsko občutljiva trajna travinja na območju Nature 2000 vključijo kot okoljsko občutljiva, so se na koncu izpogajale strokovne službe ministrstev na 33 tisoč hektarov. Ravno tako je Evropska komisija zahtevala, da se režim Natura 2000 poveča za dvojno, za dvakrat, in na koncu je bilo izpogajano za 500 hektarjev več. Torej, vse to, kar je gospod komisar v svojem pismu tudi potrdil, drži, in v tem smislu smo se tudi pogajali in dosegli s pogajanji to, kar smo dosegli in s tem dejansko tudi zaprli strateški načrt in omogočili pridelovalcem v Sloveniji plačila iz SKP-ja že v letu 2023.

Potem naslednje, kar bi še mogoče izpostavila, in sicer drži pa to, da je ta, da dejansko je SKP, torej kot skupna kmetijska politika ima ukrepe, ki so so prostovoljni za kmete, so pa obvezni za državo. Vendar dejansko ne vsi ukrepi tam, kjer je pogojenost, torej tisti ukrepi, ki so pogoj, da lahko nekdo sploh vlaga ali vstopa v subvencije, so torej obvezni. In okoljsko občutljivo trajno travinje je takšen ukrep, ki je obvezen da lahko sploh uveljavljaš neposredna plačila. Medtem ko ostali ukrepi so prostovoljni.

Pa še, da zaključim z mogoče s tem. Mi smo imeli 9. junija sestanek z deležniki, na katerem smo bili prisotni predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ravno tako predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, skupaj z ministrom in pa deležniki, kjer smo se dogovorili o dveh sklepih. Čeprav smo rekli, da do konca pogajanj ne komentiramo kako se pogajamo. Menim, da mi predstavniki deležnikov ne bodo zamerili, če ta dva sklepa preberem, in sicer, dogovorili smo se, da MKGP in MNVP v roku 10 dni pripravita predlog prostovoljnih ukrepov, s katerim se nadomesti režim in ukrep plačilo Natura 2000 ter se ga posreduje deležnikom v uskladitev. Pripravljen in usklajen predlog se posreduje na Evropsko komisijo. Kajti, Evropska komisija bo na koncu tista, s katero se bomo morali spet dogovarjati ali se bo za prostovoljni režim zavzemala, nam bo odobrila prostovoljni režim ali pa ne.

In pa drugi sklep: Deležnikom se posreduje predlog postopka metodologije revidiranja sloja OTT, in sicer kot priloga, proučujejo se predlogi deležnikov. Torej, tukaj smo se pa dogovorili, da bomo najprej to območje revidirali na območju regije. Torej, kar pa ne bo možno, v okviru tega bomo pa potem imeli individualni pristop do posameznega pridelovalca. Hvala.

Branko Tomažič, Državni svet, predsednik Komisije za kmetijstvo. Hvala na povabilo. Naj povem, da smo mi že pred tremi leti, dvema letoma na pobudo raznih kmetov dali svetniško pobudo, da se na območjih OTT dopušča možnost kolobarjenja. To se pravi, preoravanja trajnega travinja, ker tega ni veliko, tudi interesa ni veliko. Vendar je prišel iz Ministrstva za kmetijstvo in minister za okolje in prostor negativno, pač, da moramo spoštovati bruseljske direktive. Jaz sem takrat ugotavljal, da morda bi bilo to 2, 3 %, nezanemarljivo, ker vemo, da so določeni kmetje, pride do prenos zemljišč, pride do dedovanja ali nakupa in bi radi povečali svoje vinograde, sadovnjake ali pa tudi njive. Žal tega ni bilo dano. V letošnjem letu spomladi letu spomladi, ko so prišle te nove razgrnitvene karte ven, če lahko rečem, da sem decembra na svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice vprašal v prisotnosti ministrice, ali se površine pod OTT povečujejo, je predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, gospod Žveglič rekel, kar jaz vem ne. Ministrica je modro molčala, ni odgovorila. To je zame bilo zelo grdo, ker bi takrat morala povedati, da bi se mi lahko pogovarjali drugače. No, kasneje pa so kmetje ponovno opazili karte na področju Vipavske doline, Cerknice, Ilirske Bistrice in me prosili, če lahko skličem komisijo, na kateri smo obravnavali to problematiko. V tej komisiji smo sprejeli, da je prav, da se pusti kmetom možnost preoravanja, da se pusti tudi kolobarjenje, ker kolobarjenje je temelj nekega kmetovanja, da se pusti kmetom tradicionalno kmetovanje, ker ne more več te površine v nekaterih predelih kar pod / nerazumljivo/, to se pravi, da ljudje ne morejo imeti niti kmetije, ne morejo niti imeti majhnih površin za krompir, za žito, za svojo ohišnico, ker je to strog režim. Na drugi strani je pa tudi vzpostavljeno vprašanje spoštovanja lastnine, ali lahko država na lastnini, ker je z Ustavo zavarovana določena sprejema take režime? Če danes nadaljujem in kar se dogaja, je kar nekaj že tolmačenj in tudi mi v Državnem svetu pripravljamo določeno gradivo za presojo ustavnosti spoštovanja lastnine, ker mi smatramo, da je to protiustavno. Po drugi strani pa tudi ne vem zakaj bi kmete zdaj nekdo diktiral zahtevo od njega kmetovanje, ki je skozi stoletno zgodovino umno kmetoval in ohranil naravo do danes. Ne določeni gospodje, ki niso še nikoli držali vil, ne grabelj v rokah, nikoli kosili. Kmetje so ohranili naravo in je zelo napačno, da se danes kaže s prstom, da kmetje so tisti krivci, da je narava slabo ohranjena. Ni res. Poglejte, sto let nazaj, ko je bilo 30 % gozda, ali danes, ko imamo 70 % gozda, veliko grmovnic, veliko šikare. Pa ne mi reči, da danes narava ni bilo bolj ohranjena ali možnost vseh te biotske raznovrstnosti in življenja? Zakaj bi morali - to je bilo tudi na naši komisiji izpostavljeno - še dodatno površine dati pod OTT, to se pravi, da jih ne smemo z njimi kolobariti, z njimi gospodariti, ker že tako je vse zaraščeno in že tako je vse premalo orne zemlje. Vi veste, to smo že večkrat rekli, da imamo v Sloveniji najnižji procent orne zemlje v Evropi, samo 800 kvadratnih metrov ali osem arov, to je zelo malo, morali bi imeti vsaj tisoč tristo. Tudi ta potem izjava Bogoviča nam je dala določene pomisleke, da so določene stvari zlagane in nenazadnje tudi / nerazumljivo/ iz Evropske kmetijsko gozdarske zbornice, ki je javno povedal, da vsi ukrepi morajo biti na prostovoljni bazi. Ne more se diktirati na tuji lastnini, kaj bo tam in kaj bomo kmetje in kako bomo delovali. Tako da to so določene stvari bile izpostavljene s strani komisije. Eno zelo zanimivo vprašanje je bilo, kako je lahko se povečuje OTT, če zdaj niso učinkoviti? Jaz sem lepo odgovoril v tej gospe, ki je to vprašala, ki je tudi članica Državnega sveta, po moje kot kmeta, agronoma, če je veliko površin v monokulturi, pomeni, da se jih degradira območje in samo določene živalske vrste se ohranjajo in živijo. Nenazadnje, ko smo dobili od ljudi iz Barja, da so se metuljčki preselili na kultivirano območje, se zdaj sprašujem, zakaj bi morali mi povečati še površine, dodatno / nerazumljivo/ kasnejšo rabo, da ne bom rekel stelnike, ker to je potem ponižujoča stvar, ker kmet ne rabi stelja, kmet rabi krmo za živino, ker bo, potem njegov produkt? Bojim se, da gremo v nepravo smer, ker s tem bomo še dodatno degradirali naravo in biotsko jo razgradili na tak način. Po drugi strani pa se sprašujem, zakaj se mi pogovarjamo kako ne bomo kmetovali, kako bomo ščitili naravo, po drugi strani pa nas ne zanima na teh forumih in kdaj smo po svoji politiki, ali nam prehranska varnost pada ali nam samooskrba pada? Glejte v katerih procentih smo. Zakaj ne govorimo na teh sestankih kako bomo več pridelali, kako bomo zagotovili hrano, če pride do tistih kritičnih stvari, ki lahko pride, lahko nam ponagaja narava, lahko so neke vremenske neprilike, lahko pride pa tudi do tistega najhujšega, upam, da ne bo, kar se dogaja v Ukrajini? Hrana ni več dobrina, hrana je strateško orožje in dajmo imeti tu večkrat pri cilju. Veste, nekateri, ki živijo od teh okolijskih ukrepov jim je denar več vreden kot slovenski kmet, slovensko podeželje. Jaz mislim, da enkrat se boste morali tudi soočiti s problematiko zveri v pred alpskem svetu, ker se bo zdaj opuščala paša, ker kmetje ne dajo več živino v naše prečudovite, lepe planine. To bo samo še zgodovina, ker se bojijo napadov volkov, tudi o tem bo treba enkrat reči. In nenazadnje, gospa ministrica, iz vašega kabineta prihaja grožnja: kmetje, če ne boste pridni, bomo pa ukinili Kmetijsko-gozdarsko zbornico. To je, to je noro, da se to sliši v tej demokratični družbi. Kmetijsko-gozdarska zbornica je pomembna, da ščiti kmete, da usmerja, da pomaga kmetom kmetovati in nenazadnje, da mi vsi potem jemo zdravo, zdravo hrano, čim bolj lokalno, čim bolj domačo. A bomo imeli hrano iz drugih celin, ki je oporečna, ki je problematična? Dajmo se več zavedati, kaj pomeni hrana in pridelovanje. In mi kmetje varujemo naravo in še bomo varovali in zmanjšujemo ukrepe, se prilagajamo stvarem, vendar ne na tak način, da bodo prepovedi za kmetovanje.

Hvala.

): Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame.

Mi imamo neko drugo izkušnjo, dejansko pri nas je problem zaraščanja in zaraščanja same, zmanjšuje biodiverziteto, jo zmanjšuje. In naš ukrep, ki smo ga uvedli s kohezijskimi projekti, če samo ocenimo, na Krasu se zarašča 250 tisoč hektarjev zemljišč, kmetijskih zemljišč in mi moramo, če hočemo ohraniti biodiverziteto, istočasno pa tudi neko sonaravno kulturno krajino in samo pridelavo na tem našem območju, moramo to zaraščanje ustavljati. Tako da projekt, ki je bil financiran iz kohezije, namenjen ohranjanju oziroma tudi upravljanju na Natura območju, je bil z ukrepi, ki smo si jih zadali za določene živalske in rastlinske vrste. In potem smo ugotovili, kaj je za njih potrebno, od tega smo izhajali, da smo povabili kmetijsko svetovalno službo, smo povabili zraven Zavod za varstvo narave in seveda tudi naši strokovnjaki in se je ocenilo. Mislim, da v prvi fazi, torej v prejšnjem programskem obdobju smo na ta način razpisali, torej, ko smo ukrepe imeli, smo to razpisali, to smo dali vsakemu možnost, da se je prijavil in že v sami prijavi je točno vedel, kakšni bodo kasneje tudi pogoji, to pomeni, on bo očistil zemljišče, ampak bo na tak in tak način na teh zemljiščih tudi gospodaril. In lahko rečem, da je bil interes velik, če ne bi bilo drugih omejitev, bi bil ogromen. In mislim, da smo s tem naredili en korak samo k zmanjšanju propadanja določenih živalskih vrst, ki dejansko nam tudi Evropska unija očita. Tako da mislim, da je en tak primer dobre prakse, ki se je pri nas zgodil, je prav, da ga mogoče tudi prenašamo na druga območja.

Toliko. Hvala.

Lep pozdrav vsem skupaj, poslancem, poslankam in poslancem in gostom, ministrici za kmetijstvo in predstavniku Ministrstva za okolje in prostor.

Jaz mogoče danes ne bi razpravljal o tem oziroma razlagal o tem kaj pomeni Natura režim oziroma režimi, jaz bi samo mogoče predstavil, kakšni so bili, kakšna je bila dinamika oziroma kaj se je dogajalo v zadnjih 20 letih na območju Ljubljanskega barja, da danes sedimo tukaj in o tem razpravljamo. Tako da bi mogoče bil bolj plastičen. In sicer, drži, da so kmetje na območju Ljubljanskega barja, ki je kmetijsko zemljišče, v 85 % ohranili biodiverziteto oziroma zaradi njihovega načina kmetovanja se je biodiverziteta ohranila. Kar pa, bi rekel, ne velja oziroma se je spremenilo v zadnjih 20 letih? V zadnjih 20 letih predvsem z tehnologijo, ki je omogočala bistveno spreminjanje kmetijskih zemljišč. Začelo se je z uvedbo hidromelioracij, to pomeni z jarkači, to so posebni traktorji, kjer lahko naredite zelo globok jarek. Da boste plastično videli, kako to izgleda, to je približno takole zgleda, to je hidro…, hidro…, hidromelioracijski jarek. / pokaže zboru/ Za hidromelioracijo načelno potrebujete vrsto soglasij. Takle lahko izkopljete oziroma ga traktor naredil v desetih minutah. Kaj je posledica tega? Posledica tega je bilo seveda, da so se zemljišča začela izsuševati in omogočala intenzivno proizvodnjo ali intenzivno travinje ali pretvorbo v njive. Druga stvar, ki se je zgodila na Barju je, da tiste njive, ki so bile pač narejene in ki so omogočale intenzivnejšo rabo zaradi hidromelioracije, so bile stalno posejane z eno in isto vrsto, to je koruza. In barjanska zemlja je taka, da je sestavljena oziroma barjanska zemlja vsebuje veliko šote in ko šoto sprhni, potem ostane samo na koncu glina. In primer, kako in na kakšen način se degradira barjanska tla, lahko si tukaj pogledate, ko pride do gline na levi strani, se začne nasipavanje z zemljino, ki ni avtohtona, Tukaj so rdeča. Jaz sem se malo šalil, pa sem rekel, zdaj, ko so podnebne spremembe, pa bo vroče, bo mogoče refošk tukaj, to je šala, da se razumemo. In kaj se zgodi? Z vnosom zemljine vnašamo tudi invazivne vrste. Tako, da je res danes potrebna razprava kako in na kakšen način, bi rekel, te procese, ki so po mojem osebnem mnenju ireverzibilni, ampak ostale procese, kjer so še območja, kjer bi lahko, bi rekel, vzpostavili ali pa ohranili ekstenzivno rabo. Jaz se zavedam tega, da je potrebno, da so določena območja tudi na Ljubljanskem barju intenzivno obdelana, to je definitivno dejstvo. Mislim pa, da se je potrebno dogovoriti za eno ravnovesje, kje pa bodo območja, kjer bo ekstenzivna raba.

Mogoče samo še primer oziroma primer, kako in na kakšen način lahko uničite, zdaj bom pa rekel barjanskega okarčka, ker je največji problem slovenskega kmetijstva, in sicer v letu 2016, ko smo imeli projekt Ljuba, je bilo na Želimarski dolini zaznan oziroma ugotovljen barjanski okarček na 1,3 hektarje zemljišč, mi smo si želeli, da bi sklenili skrbniško pogodbo, lastnik ni bil za to in je zadevo pokosil in barjanskega okarčka ni bilo več. To je ireverzibilni proces, ker se je tudi habitat spreminjal.

Mogoče samo še za informacijo, da boste mogoče, pripravil sem slikovni material, ki najbolj govori o tem, kaj se dogaja na Barju. V letu 2008, to je območje barjanskega okarčka, so se najprej začela nasipavanja kmetijskih zemljišč, kasneje so se vzpostavile njive. Jaz ne želim na tem mestu nikogar, bi rekel, obsojati oziroma razlagati o tem kdo je kaj narobe naredil, jaz govorim o dejstvih, ki so se dogajale na Ljubljanskem barju. Meni je to logično, namreč kmet zasleduje seveda za to, da lahko preživi, si vzpostavi kmetijsko gospodarstvo, živinorejo recimo, ker je živinoreja eden izmed glavnih, bi rekel, glavna stvar na Ljubljanskem barju, s tem to pomeni, intenzifikacija proizvodnje, morate imeti intenzivno, to se pravi, več kostne travnike morate imeti njive in večji ko je kmet, več tega rabi. In jaz mislim, da je prav, da so kmetje tudi pri nas veliki, uspešni, je pa tudi prav, da se mogoče vsi skupaj zavedamo, da določene površine in je bilo že izpostavljeno, govorimo o 700 hektarjih versus 13.500 hektarov, koliko je na Ljubljanskem barju. Tako, da je zdaj sreča ali pa tudi smola, odvisno s katere strani gledate, da smo imeli kohezijski projekt in nam je bilo omogočeno, da fragmente barjanskega okarčka lahko ohranimo, govorimo o 3 hektarjih, ko smo začeli, sedaj jih je 6 hektarjev. To pomeni, da še ni rešen, samo ena toča, ena podnebna sprememba, ki bo neugodna in barjanskega okarčka ne bo. Govorimo o tem, da se zdaj v krajinskem parku Ljubljansko barje ukvarjamo z vrstami, ki so kritično ogrožene, lahko jih ne bo, ne vemo, lahko pa, da bomo uspešni, to bomo videli v prihodnost.

Tako da bi mogoče na koncu rekel, da sem vesel, da je v zadnjem času prišlo do razprav, katere smo priča. Vesel sem, da se pogovarjamo, da se ne pogovarjamo eden mimo drugega in prepričan sem, da bolj ko bodo intenzivni pogovori med obema resorjema, tako kmetijstva kot ohranjanja narave, hitrejše in boljše bodo rešitve. Vsekakor bo treba skleniti kompromise. To tudi ne bo poceni, namreč ohranjanje narave ni nikoli poceni, zlasti ne na kmetijskih zemljiščih. Zato še enkrat, vesel sem, da ste mi prvič dali priložnost zato da izrazim svoje mnenje, mnenje mojih sodelavcev. In prepričan sem, da bomo dosegli en kompromis, zdaj ali je v tem letu ali v naslednjem letu, vsekakor je potrebno, da, kakor je tudi komisar povedal, da smo najbolj »effective Natura 2000 site« Ljubljansko barje. Jaz mislim, da bi moralo biti Ljubljansko barje en primer dobre prakse, kako in na kakšen način na tako občutljivih območjih, kot so mokrišča, ki so nenazadnje izredno pomembna tudi za prilagajanje podnebnim spremembam, lahko imamo uspešno kmetijstvo in hkrati tudi ohranjanje narave. Hvala lepa.

Dober dan. Matevž Podjed, Notranjski regijski park. Jaz imam mandat s strani ožje delovne skupine predstavnikov lastnikov, da povem eno tako zelo preprosto stališče, se pravi lastnikov zemljišč na samem Cerkniškem polju. Cerkniško polje ni podvrženo režimom, pač pa je tam predviden, zdaj le, pod narekovaji, seveda z vidika kmetov predviden OOTT ukrep. Situacija je sledeča, mi smo skupaj, torej Notranski park skupaj z lastniki zemljišč in skupaj z Ministrstvom za naravne vire, skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, Kmetijsko svetovalno službo oziroma Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ljubljana in pa skupaj s Kmetijsko- gozdarsko zbornico šli na teren. Pogledali kakšno je stanje na terenu in na nek način mislim, da prvi v Sloveniji zelo celovito pristopili k reševanju nastale situacije. Mi smo pravzaprav par dni od oddaljeni od, po mojem mnenju, dokončne kompromisne rešitve. In mislim, da bo zadeva, kolegi, ki, zato tudi lastnikov zemljišč danes ni, se opravičujejo, ampak delajo zelo intenzivno na tem, da se te površine identificira. Tako da zdajle sem bil v stiku z njimi in v torek naj bi te karte bile, potem nas čaka usklajevanje skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, Ministrstvom za naravne vire in Zavodom za varstvo narave, seveda. Tako da mi smo tik pred, upam, da končno rešitvijo. To je samo preprosto sporočilo. Hvala.

Hvala. Jaz bi se odzvala na te zadeve, ki so bile izpostavljene, in sicer zdaj podatek o tem, da se območje okoljsko občutljivega trajnega travinja povečuje je javen podatek od avgusta, konec avgusta 2022. Torej, je za ta podatek vsakdo vedel in potem ni ministrica modro molčala, ker bi ga tudi javno povedala, ker s tem nima nič težav, da bi karkoli povedala.

Kar se tiče tega, kar je izpostavil gospod Podjed, bi rekla takole, preden smo se mi začeli pogajati z nevladnimi organizacijami s področja kmetijstva, so kmetje iz Cerkniškega polja sami prišli, naslovili pobudo na kmetijsko ministrstvo in so mimo vsega prišli. Smo se dogovorili na sestanku in dejansko tako kot je gospod Podjed povedal, tudi rešujemo zadevo. Enak princip želimo imeti tudi za Ljubljansko barje, Planinsko polje in pa Goričko.

Potem mogoče samo za informacijo o 10 tisoč 900 kmetijskih gospodarstev, ki imajo svoje površine znotraj območja Natura in pa s tem tudi območja okoljsko občutljivega travinja, je po naših analizah potencialno prizadeti okrog tisoč 250 kmetijskih gospodarstev in 50 do 100 je pa takih kmetijskih gospodarstev, ki jih dejansko močno prizadene to območje in s temi bomo posebej intenzivno delali.

Ja, ali nam samooskrba pada ali ne je dobro vprašanje. V Sloveniji verjetno nikoli ne bomo samooskrbni, ker bi bila tudi cena za to previsoka. Na področju mesa, mleka in jajc smo samooskrbni, razen prašičjega mesa, kjer je samooskrba nekoliko manj kot okrog 44 %. Kar se tiče pšenice in pa žit smo samooskrbni okrog 58 % in tukaj dejansko več ali manj, več ali manj se nam ta odstotek ne povečuje oziroma ne znižuje. Zelo nam pa niha samooskrba na področju sadja in zelenjave. Torej tukaj bo pa potrebno marsikaj narediti, od tega, da bomo dejansko povečali namakanje površin, kjer se od ne vem koliko let ni do danes nič spremenilo, kajti intenzivne zelene jedrske proizvodnje in pa tudi krompirja si verjetno v bodoče brez namakanja ne moremo zamišljati. Verjetno se bomo morali odločiti in pa investirati dejansko usmerjeno v napravo rastlinjakov, kjer bomo lahko čez celo leto pridelovali dejansko zelenjavo. Tretja stvar, ki je zelo pomembna, tudi, da bomo pač na trajne nasade, ki jih bomo na novo napravili bi verjetno tudi dejansko imeli pokrite z mrežami. Na tak način bomo dejansko mogoče dosegli večjo samooskrbo. Tako kot sem pa rekla, pa nikoli nismo bili samooskrbni. V okviru skupnega, celega, celega SKP imamo za to na voljo 1,8 milijard in sicer z namenom, da se poveča samooskrba v Sloveniji, poleg tega, da se pa tudi varuje tudi narava in pa okolje. Torej, da to zelo dobro deluje skupaj. Gospod / nerazumljivo/ je jasno povedal na kakšen način se to da narediti, samo s pogovori in pa z dobrim sodelovanjem ne pa mogoče s kakšnimi drugimi zadevami.

Potem grožnja. Gospod Tomažič, jaz nikomur ne grozim in tudi iz našega kabineta nobene grožnje ne prihajajo, povedala bi pa rada, da deležniki so tisti, ki na ministrstvu naslavljajo nekako prošnje ali bo članstvo v zbornici obvezno ali bomo ali bomo karkoli naredili, da bo članstvo v zbornici prostovoljno. Glede na to, da je veliko deležnikov, ki dejansko to naslavljajo, je verjetno prav, da kmetijsko ministrstvo na to odreagira, naredi eno poizvedbo mogoče in na podlagi tega ugotovi kakšno je stanje oziroma kaj si kmetje na terenu želijo in na podlagi tega, potem ali bo ukrepalo na način s spremembo zakona ali kakorkoli. Ampak to ni nobena grožnja, to so dejstva in prav je, da kmetijsko ministrstvo potem v tej smeri odreagira. Hvala.

Hvala še enkrat za besedo. Najprej zahvala vsem tistim, ki ste predstavili svoje poglede, tako s strani obeh ministrstev kot tudi tistih vabljenih, ki ste se tega udeležili, hvala za vse informacije, predvsem gospod Ščuka, če sem si prav zapomnil zelo zanimivo in plastično uprinazorjeno izvajanje tega, kar se dejansko dogaja.

Jaz moram reči, da sem malo več pričakoval s strani državne sekretarke na Ministrstvu za naravne vire in prostor in pa s strani ministrice, ki bi bila vsaj toliko korektna, da je rekla, da ste sprejeli dva sklepa, če sem prav razumel, v dogovoru z deležniki. Ampak z vsem spoštovanjem, če ste se prejšnji četrtek ali petek to dogovorili tudi, če bi rekli, da ne boste povedali javnosti, mislim, da bilo fer, da bi vsaj bila kratka izjava, v dveh ali pa treh stavkih, v desetih dneh bo vse znano pa bi bili verjetno tudi mi vsaj deloma, bom rekel, pomirjeni, ne pa, da danes slišimo, da se bo v desetih dneh nekaj pripravilo, potem se bo poskušalo revidirati. Ampak se mi pri tem zastavlja eno ključno vprašanje. Zadeve glede SKP pa OTT se že nekaj časa vrtijo. Zakaj vsi tisti deležniki, ki so opozarjali na oba problema, glede Nature 2000 in glede trajnih travinj, zakaj zdaj ponovno odpirati, ko je Evropska unija očitno že nekako rekla stop, takole bo i ne dirajte ništa više? Ker jaz imam osebno občutek, pa ne samo na tem področju pa na tem ministrstvu, enem ali pa drugem, da se nam zopet dogaja tisto dejstvo, ki se nam je dogajalo verjetno že v predpristopnih pogajanjih, pa potem tudi nekaj časa po samem vstopu v Evropsko unijo. Ko Evropska unija nekaj predlaga, mi letimo in smo še boljši kot nam predlaga Evropska unija, pa kljub temu, da ima stroge kriterije, mi smo še bolj blagovoljni, mi letimo, pokleknemo, doma malo drugače interpretiramo za javnost posamezne njihove predloge, sklepe ali pa ukrepe, včasih očitno se celo malo zlažemo kaj in kako, ampak hočemo prikazati, da Evropa je grda, mi smo dobri. Pa očitno včasih Evropa niti ni tako zlobna, včasih kaj predlaga, ampak problem pa je, ker mi, v nekem zgodovinskem dejstvu očitno, vse radi požegnamo, po domače povedano. In očitno bomo tudi tukaj na področju samooskrbe, kar je prej gospod Tomažič rekel, da očitno nam bodo evropski in pa domači okoljski aktivisti na vladnih, obvladnih ali pa nevladnih zadevah govorili o tem, kako bomo mi skrbeli za slovensko samooskrbo. Ker dejstvo je, da ne samo v Evropi, tipičen primer, vsaj kar gledamo različne mednarodne grafe, je, da okoljski aktivisti so čedalje bolje plačani in čedalje bolj glasni, kmetje pa naj bodo čedalje bolj tiho in pa naj se jim pipica odpre le takrat, ko se bodo strinjali s temi okoljskimi evropskimi ali pa nevladnimi aktivisti. To je dejstvo, to kaže tudi glede tega, glede Nature 2000, ker je tudi očitno dejstvo, da po 25 letih trenutna Vlada nima niti želje, da odpre problematiko revidiranja sprememb območja Nature 2000. Zdaj v 2, 3 letih se lahko marsikaj spremeni in jaz še vedno trdim, da v tistih hitrih predvstopnih pogajanjih v vstopu v Evropsko unijo, da so bile narejene napake. Da zdaj niti se ne bo poskušalo revidirati to območje, morda tudi kje kaj novega dati v Naturo, predvsem pa mislim, da marsikje je potrebno kaj dati ven iz Nature, ampak to na podlagi ne tega, ker si pač mi tako želimo, ampak to, kar pač tudi sama direktiva o habitatih in pa direktiva o pticah nalaga, da se lahko spremenijo ali zmanjšajo ali pa celo umaknejo iz seznama na ture določena območja, kot rečeno, če je prvotna določitev območij temeljila na napačnih znanstvenih informacijah. Jaz še vedno trdim, da od leta, do leta 2004, ko smo leteli v Evropo, so se zgodile napake in zato se nam po Sloveniji dogaja, da še vedno iščemo metuljčke, ki jih ni, iščemo žabice, ki jih ni, dela se pa na tej podlagi okoljska škoda, zaraščanje, kmetijska škoda, še kaj drugega kot zaraščanje, samooskrba, ampak ker je nekdo nekaj zapisal pred dobrimi 20 leti, se zdaj niti ne sme podvomiti v to, kar so takrat naredili. »Če je območje izgubilo svojo ohranitveno vrednost zaradi naravnega razvoja in ga ni mogoče obnoviti z ukrepi upravljanja«. Še enkrat, marsikaj se je zgodilo v zadnjih 20 letih. In tudi to, da če je bilo uničenje dovoljeno v postopku prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, tukaj pa vemo kakšna so slovenska sodišča. Sam prihajam iz Posavja, bolj ko se posavski, vsaj večinski župani in poslanci borimo, da čim prej pride do končanja izgradnje hidroelektrarne, da morda končno prevlada javna korist nad prevlado parih gospa v enem društvu, čedalje bolj je manj, je javna korist zaželena v tej državi.

Zdaj, jaz bi opozoril še na par zadev, na katere nisem opozoril v uvodu. To glede sprememb območij ODT-ja je bilo predstavljeno, ampak očitno ministrstvo vztraja na svojem. Me pa zanima, zakaj, zakaj se spremembe v Sloveniji dogajajo hitreje kot pa v Evropski uniji. V Evropski uniji sta trenutno v obravnavi uredba o ohranjanju narave in pa uredba o trajnostni rabi pesticidov, ki sta le v fazi predlogov, debata se šele začenja, pred jesenjo nič ne bo, ampak mi že letimo z vladno uredbo Natura 2000 in pa uredba programa upravljanja območij za 2023-2028, že to dajemo kot zakonsko podlago za predlagano vladno uredbo. Skratka ne samo, da smo še bolj blagovoljni, kar nam Evropa predlaga, preden Evropa karkoli sprejme, mi že letimo in na podlagi nečesa, kar sploh še ni sprejeto niti evropski pravni red, kaj šele v slovenski pravni red, že to dajemo kot podlago kaj se bo pri nas spremenilo.

Opozoril bi še enkrat to, kar so tudi že nekateri uvodničarji povedali, da ja ukrepi SKP obvezni za državo, prostovoljni za kmete. Tudi sam imam večkrat vprašanje, ko se z zasebno lastnino dogaja to, kar se ne bi smelo, da država se nekaj odloči, potem pa niti ne vpraša lastnika, kaj lahko pri njem naredi. In nenazadnje neskladje Zakona o ohranjanju narave so se že pozabavali pri Zadružni zvezi, ki so naročili eno pravno mnenje, zdaj kako pri nas pravno mnenje ve, velja, vemo kako ne, če je za ta prave, je super, če ni za ta prave, se ga ne spoštuje, ki je to pravno mnenje, ki je podpisano, ugotavlja, da zakon o ohranjanju narave ni skladen z Ustavo, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, ne da bi opredelil vrsto, obseg in pogoje za omejitev dejavnosti. Skratka, namesto da bi se zadeve reševale, očitno prihaja do še večjih problemov. Seveda najbolj ključno pa je, da so se očitno prejšnji teden začeli resno ponovno dogovarjati na podlagi teh pripomb, ki so jih posamezne kmetijske organizacije oziroma tudi drugi deležniki dali in boste sedaj očitno delali neke nove zadeve.

Bi pa opozoril še na dve zadevi. Ena je bila danes že opozorjena, tako da jaz prosim, da ali bom podal poslansko vprašanje, da Ministrstvo za naravne vire pokaže ali pa nam pošlje spremenjena nekatera območja, kjer so v preteklosti že uvajali ta okoljska, strožje režime košnje po 1. 8., ker po naših podatkih, in to imajo baje podatke tudi na resornem ministrstvu, vsaj od leta 2019, kaže, da se s takšnimi ukrepi dogaja ravno to, kar je prej gospod povedal, zaraščanje pa pomemben habitat za ogrožene vrste se izgublja. Tako, da jaz prosim, da Ministrstvo za naravne vire in prostor pokaže ta nekatera spremenjena območja, ker jaz osebno mislim, da bodo ta območja pokazala, da ste s temi ukrepi naredili ravno nasprotno, kar ste želeli, želeli ste po domače vedno lepo državo, dogaja se nam pa zaraščanje. In mene, za zaključek, še vedno zelo žalosti, da je ta vlada glede poskusa povečanja okoljsko občutljivih trajnega travinja sledila temu, kar je pripravljala že Šarčeva vlada, ko so dobili preverjanje s strani Evropske komisije, takrat je bilo že, kot je bilo danes rečeno, povedano, da naj bi celotno Ljubljansko barje podredili tej zahtevi, na srečo je bila takrat tedanja ministrica in potem naslednji minister sta bila dokaj prepričljiva, da sta to vsaj deloma preprečila, na žalost pa sedaj se dogaja ravno nasprotno, da so ministri za okolje, prostor, naravne vire in vse ostalo bolj močni kot pa na žalost ministrica za Kmetijstvo, pa si bom upal reči na glas, pa verjamem, da je ministrica za kmetijstvo bolj strokovna kot predstavniki ostalih ministrstev, vsaj kar se tiče kmetijstva in pa Nature 2000, ampak očitno je politična volja nekaterih takšna, da kot rečeno, namesto iskanja rešitev se kregate z deležniki, pripravljate ukrepe, ki bodo sledili še k večjim problemom, ne samo zaraščanju, tako da očitno ta zgodba danes ne bo dobila epiloga, da verjetno niti naši sklepi oziroma priporočila ne bodo sprejeti, kljub temu pa dovolite, da jih na kratko predstavim, da ne bodo rekli, da smo samo nekaj govorili pa nič pozivali oziroma predlagali sklepe. Skratka, upamo, da bo prvi sklep realiziran v roku 10-ih ali pa 14-ih dneh, kajti pozivamo Vlado, da se v dialogu z vsemi deležniki dogovori o načinu upravljanja na območjih Nature 2000. Upamo, da se dogovorite, ampak dogovorite konkretno, ne pa tako, da se boste dogovorili, da se boste potem enkrat dokončno dogovorili. Še enkrat, mi pozivamo Vlado, da pristopi k reviziji območij Natura 2000, ampak danes smo dobili odgovor, da ta Vlada tega, te želje in te volje na žalost nima, niti ni neke posebne volje, da se prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območjih Nature. Očitno je želja ravno obratna, da se prilagodi kmetovanje na nove okoljske zahteve in pa da očitno ni nekih posebnih želja, da se resno pristopi k spremembam načrta skupne kmetijske politike, tako da bo ta dodatek k slovenskemu kmetu, ne pa cokla v njegovem razvoju.

Dovolite pa tudi, da predstavimo dva amandmaja, ki smo jih pripravili. To pa je, da se resno razmisli ali sta resorna ministra še tista, ki imata podporo predsednika Vlade Republike Slovenije, kajti na žalost se njune napake dogajajo ne samo na tem področju, ampak tudi na ostalih področjih. In pa upamo, da bo Vlada zagotovila dodatna finančna sredstva za odškodnine kmetom na območjih strožjih režimov, ki bodo v celoti nadomestila izpad dohodka na tem področju, sredstva pa naj se zagotovijo iz sklada za podnebne spremembe.

Najlepša hvala.