Lepo pozdravljeni vsi skupaj, spoštovane kolegice, kolegi, vabljeni, ostali prisotni, pričenjam 24. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da kot nadomestni član nadomešča Andrejo Živic, Andreja Rajbenšu.

S sklicem ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O NUJNEM UKREPU NA PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA OMILITEV DVIGA CEN ENERGENTOV.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 43. seji, 6. 6. 2023, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni: Rado Gladek v imenu predlagatelja, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in pa Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, gospod Rabo Gladek.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka s sodelavcem.

Svet Evropske unije je 5. aprila 2023 sprejel direktivo, ki omogoča znižanje DDV na energente do minimalne višine 5 %. Državni zbor je 23. avgusta 2022 po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnem ukrepu na področju DDV za omilitev dviga cen energentov. Na podlagi tega zakona se je DDV za določene vrste energentov znižal iz 22 % na 9,5 % za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023. Znižanje DDV je zajemalo naslednje energente: električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, les za kurjavo. Vlada Republike Slovenije oziroma

Ministrstvo za finance je 30. maja letos sporočilo, da ukrepa ne namerava podaljšati, kar pomeni, da so od 1. junija letošnjega leta cene prej navedenih energentov občutno višje, saj se bo DDV obračunaval po splošni stopnji, ki je 22 %. Predlagatelji menimo, da takšna odločitev Vlade Republike Slovenije ne sledi potrebam državljank in državljanov, saj se na primer les, namenjen kurjavi, dobavlja že v poletnih mesecih. Eden od proizvajalcev peletov je opisal njihovega povprečnega kupca, ki kupi prvo tono peletov avgusta, decembra dve toni, januarja, še eno in morda, odvisno od zime, še eno aprila. Ne samo lesna biomasa, tudi cene električne energije, ki se med drugim v poletnih mesecih uporablja tudi za hlajenje zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja, so občutno previsoke. S predlogom zakona zato predlagamo, da se DDV za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo obračunava po znižani 9,5 % stopnji do konca letošnjega leta. S tem bomo zagotovili, da se cene ne bodo še povišale in da gospodinjstva, državljanke in državljani ne bodo v skrbeh pred novo kurilno sezono. Podobne ukrepe je sprejelo kar nekaj evropskih držav in na primer v Nemčiji ukrep znižanje stopnje DDV na plin na 7 % velja do 31. marca naslednje leto.

Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki smo ga, ki smo ga pač prejeli in v katerem kot edini problem navaja pač retroaktivnost zakona, ker velja, ker naš predlog je bil s . junijem, smo pravkar vložili amandma odbora, s katerim predlagamo njegovo uporabo od prvega avgusta letošnjega leta. Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je podala svoje mnenje po proučitvi predloga zakona in res je, da je opozorila na retroaktivnost glede na 155. člen Ustave in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, kadar je predlagana retroaktivna uporaba. Za to ne zadošča le, da je z zakonom določeno, ampak morajo biti še pogoji. Glede na uvodno predstavitev predlagatelja bi pa rada poudarila, da to ni bilo edina pripomba, ampak smo opozorili tudi na 2. člen Ustave, in sicer načela pravne varnosti, to pa zato, ker je predlagana uporaba določbe po tem, ko se je ta že prenehala uporabljati in to odpira vprašanja skladnosti z načeli pravne države. Predlog za, glede na predlagano spremembo to v bistvu pomeni, da določba prehaja med obdobji, ko se uporablja, in obdobji, ko se ne uporablja, razmejitev med temi obdobji pa je za uporabnika nejasna. Ni na primer vnaprej določeno, da bi se vedelo, da je to glede na namen zakona, kjer je bila orientirana na kurilno sezono na primer, da se v času kurilne sezone uporablja določena stopnja davka na dodano vrednost in je zato za uporabnika nejasno, ker ne ve, kdaj mora svoja ravnanja prilagajati dispoziciji te določbe in kdaj ne. Tako da vsaj ta pripomba ostaja v veljavi.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev? Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. spoštovani poslanke, poslanci in poslanke.

V drugi polovici lanskega leta smo se v Sloveniji, podobno kot drugod po Evropi, soočali z motnjami pri dobavah energentov in posledično izrazitim porastom cen zlasti električne energije in zemeljskega plina. Pri tem ni šlo za običajna sezonska nihanja v času pred in med ogrevalno sezono, ampak za resne pretrese na svetovnih energetskih trgih. V teh zaostrenih razmerah je Vlada Državni zbor posredovala predlog zakona, s sprejemom katerega je bil uveljavljen začasni ukrep znižanja stopnje davka na dodano vrednost za dobave, kot je bilo že pojasnjeno uvodoma, električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo. Stopnja DDV za te energente se je znižala iz 22,5 % na 9, 22 na 9,5 %. Cilj navedenega začasnega ukrepa je bil z začasnim znižanjem stopnje DDV zagotoviti, da bodo potrošniki, predvsem najranljivejše skupine z najnižjimi prihodki v času največje porabe energentov, torej med ogrevalno sezono, dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov. Ta ukrep je veljal od 1. septembra 202 do vključno 31. maja 2023, kar je bilo danes tudi že poudarjeno, ob tem pa je bilo sprejetih tudi vrsta drugih ukrepov, ki so naslavljali problematiko visokih cen energentov. Z vidika učinkovanja nižje stopnje DDV na drobnoprodajne cene energentov je bil zagotovo najpomembnejši ukrep hkratna regulacija cen energentov za končne potrošnike. S to regulacijo je bilo zagotovljeno, da so se nižje stopnje DDV v celoti odrazile v nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike, ki jim je bil ukrep nižje DDV tudi namenjen ob upoštevanju veljavnosti ukrepa. Torej nižja stopnja DDV danes, ko razpravljamo o noveliranju v lanskem letu sprejetega zakona, ne velja več. Zakon kot tak torej ne učinkuje več, zato pravno gledano takšna novela ni dopustna. Tovrstna novela bi morala biti uveljavljena še pred 31. majem 2023, da bi se lahko podaljšala veljavnost ukrepa nižje stopnje DDV. Predloga zakona, ki ga danes obravnavamo, torej že iz pravno formalnih razlogov po našem mnenju ni mogoče podpreti. Tukaj se navežem še na predlagani amandma, ki pravzaprav zgolj zamika čas veljavnosti, še vedno pa ostaja dejstvo, da zakon danes torej ne velja več in zato tudi noveliranje po našem mnenju ni mogoče tudi v takem obsegu kot je predlagan z amandmajem. Predlagani zakon bi prav tako predstavljal retroaktivni poseg v davčno obravnavo že opravljenih dobav energentov v obdobju med 31. majem 2023 in uveljavitvijo predloga zakona. Takšna retroaktivnost velja, kje takšno retroaktivno veljavnost, ki je sicer sporna že sama po sebi, pa bi hkrati lahko imela zgolj omejen učinek in bi povzročala neenakost pri upravičencih, ki ne bi mogli uveljavljati ugodnosti iz predlaganega ukrepa. Res je, da se ta del naslavlja s predlaganim amandmajem, vseeno nanj opozarjamo, ker je takšno je bilo predlagano besedilo predloga zakona.

Dodatno pa Vlada predlogu zakona nasprotuje tudi upoštevaje cilje in namen v lanskem letu sprejetega zakona. Kot sem že uvodoma omenila, je bil ukrep nižjih stopenj DDV sprejet v času zaostrenih razmer na trgu energentov ter zgodovinsko gledano nepričakovano visokih cen energentov v času ogrevalne sezone. Danes, na pragu poletja in ob bistveno nižjih cenah energentov na trgu takšen splošen ukrep po našem mnenju ni več potreben. Ukrep bi predstavljal predvsem dodatni izpad javnofinančnih sredstev državnega proračuna. V trenutnih razmerah Vlada ocenjuje, da so bistveno bolj primerni ciljani ukrepi pomoči, torej pomoči tistim, ki to pomoč tudi potrebujejo, in ne splošen ukrep nižanja stopenj DDV kot predlaga predlagateljica, v tem primeru so namreč deležni pomoči tudi tisti, ki takšne pomoči ne potrebujejo.

Zato, spoštovane poslanke in poslanci, ob upoštevanju vsega navedenega predlagamo, da predlog zakona na predlog amandmaja torej ne podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih.

V razpravo najprej dajem 1. člen zakona, kateremu ni vloženega amandmaja. Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 2. člen in pa amandma, predlog amandmaja za amandma odbora k 2. členu.

Jaz bi najprej prosila predstavnico Zakonodajno-pravne službe za pojasnilo ali je to ustrezen, zato da vemo o čem bomo razpravljali in glasovali. Hvala lepa. Izvolite, gospa Lenča Arko.

Hvala za besedo.

Torej, predlagani amandma ne odpravlja pomislekov izraženih v mnenju. In sicer problem, kot že izhaja iz mnenja, ni samo retroaktivna veljavnost oziroma uporaba, za katero morata biti izpolnjena dva pogoja. Bom mogoče se majčkeno zadržala tukaj. Se pravi, pogoji so, da zakon določa, to imamo, morata biti pa izpolnjena še pogoja, da se zahteva javno korist in da se s tem ne posega v pridobljene pravice, kar mora biti za zakonodajni postopek posebej ugotovljeno, posebej pojasnjeno. Zdaj želim biti tudi korektna. Glede na to, da imamo davčno neko finančno obveznost, je treba povedati, da je retroaktivnost kljub temu, da so mogoče nekateri že nabavili in obračunali davek na dodano vrednost, se to lahko uveljavi na podlagi poračuna davka na dodano vrednost, so bili že uveljavljeni zakoni, ki so imeli posebej določbo to, da se obračun davka na dodano vrednost popravi. Bolj je pa sporno glede na vsebino, to je pa 1. člen, ki se na podlagi predlagane spremembe glasi, da se nižja davčna stopnja uporablja od 1. septembra 2022 do 31. 12. leta 2023, se pravi tudi v tem obdobju pred uporabo. In ta dva datuma strižeta bi bilo potrebno potem spremeniti oziroma korektno bi bilo, da se družbeno razmerje uredi povsem na novo, z novim zakonom, prav zaradi tega, ker smo poudarili v mnenju, da je uporaba določbe že prenehala. Hvala.

Hvala lepa.

Želi kdo razpravljati? Suzana Lep Šimenko, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Poglejte, jaz mislim, da ta naš predlog zakona je podan bil z enim ključnim namenom, da dejansko pomagamo ljudem v situaciji, v kateri so se znašli, in sicer zaradi izredno visokih cen energentov. Pot, v ka…, da smo v času od 1. septembra lani do 31. maja DDV obračunavali po nižji stopnji, torej 9,5 namesto po 22 %, je seveda smiselna. In prav se mi zdi, da glede na to, da nam je v skladu z direktivo EU bilo omogočeno znižanje DDV na energente od aprila lanskega leta, da tudi Slovenija to izkoristi, številne države so. In zdaj glede na to, da se je pač pojavila dilema okoli retroaktivnosti, mi smo vseeno nekako računali, da bo Vlada sama ta zakon podaljšala in da bodo ti ukrepi veljali do konca leta. Ker se to ni zgodilo, smo seveda ta zakon vložili v Slovenski demokratski stranki. Zdaj v kolikor je seveda problem retroaktivnosti, smo predlagali tudi ta naš amandma, s katerim bi to popravili. Še vedno je možno, v kolikor je ta amandma seveda sprejet, potem na sami seji ustrezno še dopolniti, v kolikor pač je nomotehnično kaj napačno zapisano, ampak jaz mislim, da ključni namen in nenazadnje gre tukaj tudi za javno korist vseh državljank in državljanov je, da jim omogočimo nižjo ceno elektrike, lesa, kupljenega za kurjavo, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. Razlika v znesku, če imamo 22 % DDV ali 9,5 % DDV, je seveda velika in glede na res visoko inflacijo, glede na visoke podražitve hrane jaz mislim, da lahko vsaj tukaj na tem segmentu nekaj naredimo in pač ljudem pomagamo na ta način, da pač vsaj do konca leta ohranimo še to znižano stopnjo DDV.

Hvala lepa.