12. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

21. 6. 2023

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni! Spoštovani minister, hvala za udeležbo in prisotnost na današnji 12. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, ki ima eno samo točko, zelo pomembno, in sicer: zahteva za sklic nujne seje, in sicer, kakšen primanjkljaj novi obvezni zdravstveni prispevek prinaša za zdravstveno blagajno in državni proračun.

Obveščam vas, da ni nobenega opravičila za izostanek s seje. Kot nadomestni člani pa na seji sodelujejo: dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča Janeza Ciglerja Kralja in mag. Janez Žakelj nadomešča Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – KAKŠEN PRIMANJKLJAJ NOVI OBVEZNI ZDRAVSTVENI PRISPEVEK PRINAŠA ZA ZADRAVSTVENO BLAGAJNO IN DRŽAVNI PRORAČUN.

Poslanska skupina NSi je 5. 6. 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic omenjene nujne seje komisije.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije s predlogi sklepov, ki so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavniki poslanske skupine sklicateljice, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki je prisoten in ga lepo pozdravljam, gospod Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, gospod Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, predstavnika predlagateljev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prvopodpisani mag. Borut Sajovic in poslanka mag. Tamara Kozlovič, dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mag. Marjana Bednaš, direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki se je opravičila, dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, dr. Mitja Čok in dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomske raziskave, ki se je opravičil, dr. Maks Tajnikar, dr. Igor Masten, dr. Matej Lahovnik, dr. Petra Došenović Bonča, dr. Janez Šušteršič, dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete, nekateri izmed njih so se opravičili, gospa Vanja Hrovat, predsednica uprave Generali zavarovalnice, gospod Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, mag. Meta Berk Skok, predsednica uprave Triglav zdravstvene zavarovalnice, dr. Erik Brecelj, predsednik Strateškega sveta za zdravstvo, gospod Franci Gerbec, predsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije, in mag. Ivan Simič, davčni svetovalec. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Predlagam, da razpravo opravimo po naslednjem scenosledu, in sicer, da najprej kot predstavnik Poslanske skupine NSi predstavim sklic današnje nujne seje komisije, nato dobijo besedo vabljeni in nato še poslanke in poslanci. Bi pa rad opomnil, in sicer, da se seja Državnega zbora začne ob 11. uri, tako moramo ob 10.50 današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ zaključiti; če bomo izčrpali vso vsebino, se bo seja danes zaključila, sicer bomo nadaljevali po vsej verjetnosti v petek, še ta teden.

Torej, dovolite najprej, da kratko predstavim razlog za sklic seje. Glejte, skupina poslank in poslancev je najprej 11. aprila 2023 v Državni zbor v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato ga je 20. aprila 2023 nadomestila z novo različico; v bistvu samo nomotehnične stvari so bile predložene.

Ta predlog zakona predvideva torej prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se plačeval Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije mesečno na enak način kot obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar od neto dohodka in v fiksni višini 35 evrov letno, torej bi bil obvezen prispevek. Ne gre za ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v bistvu gre za prenos dela dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v tako imenovani obvezni prispevek. Predlog nadalje predvideva, da bi se enkrat letno obvezni zdravstveni prispevek uskladil z rastjo povprečne bruto plače in tudi določa tako imenovano proračunsko varovalko, kot je dejal minister za finance, proračunsko varovalko za ZZZS - če zbrana sredstva iz obveznega zavarovanja in obveznega zdravstvenega prispevka ne bi zadostovala za kritje odhodkov ZZZS, ja, bi razliko kot običajno pokril seveda državni proračun. Zakon bi se začel uporabljati po prvem predlogu 1. septembra 2023, takrat je bilo v predlogu tudi navedeno, da so predlog pripravili zaradi napovedi zavarovalnice Generali, da bo s 1. majem dvignila zavarovalno premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 34,5 evra na 44,89 evra, le nekaj dni pozneje je pa potem Vlada sprejela še Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero je mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od 15. aprila 2023 omejila na 35,67 evra.

Zdaj, kaj nas torej zanima. Nas zanimajo predpostavke, finančni podatki in sama smotrnost. Prvič, v samem zakonu - tisti, ki ste ga šli brat, in verjamem, da poslanci, ki ste predlagatelji, ste ga šli - niso predstavljeni nikakršni finančni izračuni, ki bi dokazovali, da bo zakonsko določena mesečna premija novega obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov zadostovala za kritje deležev zdravstvenih storitev, ki jih sedaj krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. In to je v bistvu prvo vprašanje, kje so izračuni v samem zakonu, da teh 35 evrov zadostuje. Odsotnost izračunov še toliko bolj bode v oči zagotovo ob hkratnem uzakonjanju bianko menice na ZZZS, ki lahko računa na proračunsko kritje primanjkljaja pri obveznem zdravstvenem prispevku, ne glede na to, kako velik bo ta primanjkljaj. Sprva je finančni minister govoril o okrog 150 milijonih evrih na novinarski konferenci ob predstavitvi zakona, ko bi lahko bila že v tem letu ta luknja v takšni višini; zelo pavšalne ocene, ki pa potrebujejo bolj točne predpostavke. Kot Komisija za nadzor javnih financ, ki je v bistvu prvi nadzornik porabe denarja davkoplačevalcev, je prav, da se seznanimo s tem danes na tej seji, natančno, kakšen primanjkljaj za proračun predstavlja prenos do zdaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje preko izvajanja ZZZS.

Nadalje nas zanimajo finančni učinki na prihodkovni strani kot tudi na odhodkovni strani javnega zdravstva in drugih javnih virov zaradi tega prenosa, potem finančni učinki na prebivalstvo, bremena, ki bodo po novem bremenila državni proračun, se pravi, primanjkljaj do polne cene, finančni učinki na drugi strani za podjetja, torej primarno pritisk na osebne dohodke ljudi, drugi finančni učinki, kot so na primer administrativni stroški uvedbe nove dajatve in nenazadnje tudi ocena vzdržnosti. Nas zanima ocena vzdržnosti in dolgoročne finančne stabilnosti samega predloga zakona, ki je torej ključna za zagotavljanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v preteklosti ali pa, ne vem, v zadnjih dvajsetih letih je s strani dela politike vedno bil povod za to spremembo prenosa dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje vedno pavšalna ocena, dobički zavarovalnic. Se pravi, zavarovalnice ustvarjajo visoke dobičke zaradi tega, ker izvajajo to storitev. Tu se pa poraja eno drugo vprašanje. Drži, zavarovalnice so imele dobičke, ampak na drugi strani te iste zavarovalnice so izvajale storitve za 35 evrov na mesec, pri tem, da so ustvarjale visoke dobičke. Tu se jaz sprašujem, zakaj potem ta premija, glede na to, da zavarovalnice zdaj ne bodo več ustvarjale dobičkov, ni nižja od z uredbo določenih 35 evrov, če se odpovemo tem dobičkom. Zaradi tega bi na drugi strani potrebovali od ZZZS, od Ministrstva za zdravje, finančnega ministrstva podatke, zakaj in kakšni so administrativni stroški, za koliko se povečajo administrativni stroški ZZZS zaradi tega prenosa. Torej, če ne bodo zavarovalnice ustvarjale dobičkov, jih bo torej nekdo drug, ali jih ne bo, ali bo zaradi povišanja administrativnih stroškov, se pravi, ta znesek enak, in tudi, kakšne so projekcije za naprej. Vi veste na eni strani, da proračun v vedno večji meri zaradi obsega storitev krije primanjkljaj v ZZZS. Torej, zakaj - zaradi obsega vse večjih storitev. Drži? Zaradi tega, ker se vedno več stvari izvaja. In na drugi strani, to smo v preteklosti odrekali, se pravi, tem zavarovalnicam, kajne, da ne smejo ustvarjati, da ne smejo dvigniti premije, kljub temu, da imajo, tako kot ZZZS, vedno večji obseg storitev. Se pravi, kakšne so projekcije, da se lahko in do kakšne vrednosti, glede na to, da proračun vedno več krije primanjkljaj ZZZS zaradi povišanja obsega storitev, kakšne so projekcije, kako bo v naslednjem letu, dveh, treh, štirih, petih. Tisti, ki načrtuje tovrsten zakon s tovrstnimi finančnimi vložki, je prav, da bi te projekcije predstavil danes na seji Komisije za nadzor javnih financ. Mi imamo proračune, predloge proračunov za naslednje leto sprejete. Ali se v proračunih, ki so sprejeti, to upošteva ali ne, in če se, kje se.

Ob tem bi rad izpostavil kratko še eno pomembno stvar. In sicer, pri vprašanju finančne vzdržnosti javnega zdravstva je zagotovo pomembno tudi vprašanje urejanja in financiranja dolgotrajne oskrbe. Nedavno se je zaključila zgolj enotedenska javna obravnava novega predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. V oceni finančnih posledic predloga je navedeno, da bi leta 2026, ko bo sistem dolgotrajne oskrbe po predlogu novega zakona polno uveljavljen z vidika izvajanja vseh pravic v celoti, da bodo javni izdatki za dolgotrajno oskrbo ob upoštevanju zadnjih makroekonomskih napovedi Umarja in drugih predpostavk glede izdatkov, števila porabnikov ter administrativnih stroškov sistema znašali 770 milijonov evrov oziroma 1,01 % bruto domačega proizvoda. Zunaj sistema so izdatki ocenjeni še na dodatnih 279 milijonov evrov, pri čemer naj bi se ti izdatki še naprej pokrivali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in deloma iz proračuna. To pomeni, da bi morali iz javnih virov za dolgotrajno oskrbo nameniti skupaj milijardo 49 milijonov evrov. Zdaj, če upoštevamo še zasebne vire, pa bi za dolgotrajno oskrbo v letu 2026 potrebovali skupaj milijardo 293 milijonov evrov. V strukturi izdatkov dolgotrajne oskrbe bi se razmerje med javnimi in zasebnimi viri, ki je leta 2020 znašalo približno 76 proti 24, spremenilo na 81 proti 19. Zaradi postopnega uveljavljanja tega zakona so potrebni javni izdatki za leto 2024 ocenjeni v višini 203 milijonov evrov, za leto 2025 pa v višini 574 milijonov evrov. Tu imamo glede dolgotrajne oskrbe pa vzdržnosti sistema torej še to vprašanje.

Še ena stvar glede zakona in samega proračuna. Po časovnici, ki jo je ob začetku letošnjega leta predstavila Vlada, naj bi do konca leta 2023 bil pripravljen predlog celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema, ki bi veljal od 1. januarja 2025 naprej. Intervencija z ZZVZZ naj bi bila torej zgolj začasna in bi veljala le leto in štiri mesece. Vendar – pozor -, po nekaterih ocenah in napovedih že v tem času bi povzročila torej dodaten več stomilijonski primanjkljaj za državni proračun, kar sem že prej omenil. In najbolj zaskrbljujoče ob tem je, da na eni strani predlagatelji zakona kot ministrstva še vedno v javnosti niso celovito predstavili, poudarjam, nikakršnih izračunov o vplivu sprejetja zakona na javne finance, da bi se javnost torej prepričala o smotrnosti prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek.

Torej, iz navedenega izhaja, da je ta seja danes še kako upravičena zaradi tega, da se seznanimo s finančnimi učinki oziroma ne finančnimi učinki, če želite, samega prenosa. Za ljudi na drugi strani bo enako, samo ne bodo več plačevali položnic, ampak se jim bo to odtegnilo od plače. Če mislite, da je to piarovsko dobra poteza, bo potem, ko bodo dobili prvo položnico, januarja meseca, kontra učinek, samo zamaknila se je zgodba.

Zaradi tega predlagamo sklepe, jih ne bom bral, ker bi dal rad besedo ministroma, pa potem vabljenim, da opravimo čim prej prvi krog razprave; predlagani so na peti strani.

S tem zaključujem svojo razpravo. Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo ministru za zdravje, potem ministru za finance ter ostalim vabljenim.

Danijel Bešič Loredan

Lep pozdrav! Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem ostalim prisotnim na seji!

Zelo veliko ste v uvodu razložili. Na nek način se zgodba zadnjih dvajsetih let ponavlja vedno, ko pridemo do točke ukinitve obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali, če želite bolj natančno, njegovega izvajanja skozi obstoječo obliko, in znotraj treh zavarovalnic se vedno znova zavrtimo v istem krogu.

V svoji uvodni predstavitvi ste gotovo pozabili eno dejstvo, da smo se v letu 2022 in še bolj v letu 2023 soočili z novo realnostjo v zdravstvenem sistemu in tudi v sistemu socialnega varstva. Ta je absolutno neprimerljiva z zadnjim, bom rekel, normalnim letom, če lahko uporabim ta izraz, to je leto 2019, ko je zdravstveni sistem še bil kolikor toliko vzdržen, reguliran, potem dobro vemo, da je nastopila epidemija, predvsem v letih 2020 in 2021 je ta epidemija covida v vseh zdravstvenih sistemih po Evropi povzročila popolni kaos. Potem, ko se je epidemija nekje proti koncu leta oziroma spomladi leta 2022 umirila in smo tudi v Sloveniji našli izhodno pot iz tega, da smo se vrnili v normalno življenje, če temu rečem, je seveda v zdravstvenem sistemu ostala puščava. Sami veste, ker ste v letih 2020 in 2021 to zadevo intenzivno vodili in ste bili del Vlade, koliko denarja je Vlada in koliko denarja je iz državnega proračuna šlo v to, da je sistem ostal odporen, da ni klecnil. In tudi sami veste, koliko storitev in koliko vsega v sistemu ni bilo opravljenega. Nismo bili nobena izjema. Kako je recimo naša soseda Avstrija vodila covid epidemijo, je njeno Računsko sodišče oziroma Ustavno dalo jasno vedeti; mi te analize nismo še naredili.

Skratka, če se vrnem na izhodišče in na vaša vprašanja. Potem, ko smo soočeni z novim realnim stanjem v zdravstvenem sistemu, ki je absolutno daleč od tega, da je rožnato, potem ko smo vsi mislili, pa brez izjeme, tudi evropske države, da se bomo ob zaključku epidemije vrnili nekje v finančne okvirje leta 2019, se je žal izkazalo, da temu ni tako. Torej, zdravstvene blagajne po Evropi, tudi v najbolj razvitih in močnih, strukturno stabilnih in odpornih zdravstvenih sistemih so eksplodirale, stroški so podivjali. Soočamo se s tremi zelo velikimi izzivi: eno so stroški kadra, ki v zdravstvenem sistemu in v sistemu socialnega varstva ne želi več delati; drugo je draginja, ki je vplivala na vse materialne stroške v zdravstvu, tako zdravil, medicinske opreme in ostalega, kar v zdravstveni sistem spada; in tretje je v bistvu dolgoživa družba in covidni rep, se pravi, v paketu smo dobili tako imenovani postcovidni rep storitev, ki niso bile opravljene v času covida in so se sedaj pravzaprav zgrnile v sistem. Kar smo tudi lepo pokazali pred kratkim, koliko napotnic je bilo izdanih v letih 2023 v primerjavi z letom 2022 in koliko v bistvu se je dolgoživa družba, ki je, torej, kako zdravljenje, predvsem skupine nad osemdeset let vpliva na stroške v zdravstvenem sistemu. To je realnost. Vse tisto, kar smo se pogovarjali, ko smo od 1. junija lani prevzeli vodenje tudi z zavarovalnicami pri obeh interventnih zakonih, eno za stabilizacijo zdravstvenega sistema, drugo izhodni covidni zakon, smo ugotovili pravzaprav, koliko sredstev je ostalo na račun dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in tudi kako se bodo ta sredstva porabila. Nova realnost nam je pokazala, da so se ta sredstva porabila bistveno hitreje, kot smo mislili, ker so stroški seveda šli v nebo. Posledica vsega tega je bila ta, da se je dejansko ena od zavarovalnic odločila, da bo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z obstoječih 35 dvignila na 45, z napovedmi za prihodnost, ki niso optimalne. Verjetno se strinjate, da je tak dvig ob obstoječi shemi izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ob edinstveni tipologiji zdravstvenega sistema, ki jo imamo v Sloveniji še danes, ker pač zakon še ni sprejet in dopolnilno zdravstveno zavarovanje v taki obliki ni, si pa osebno želim, da se to zgodi čim prej, zato ker tako bomo imeli možnost, da se vendarle odkrito pogovorimo o tem, kaj nas čaka. Torej, ta dvig s 35 na 45 bi povzročil popolni kaos v sistemu. Namreč, večina ali pa dobršen del tistih, ki danes plačujejo 35, bi začeli z odpovedmi pogodb - in bom predal besedo potem kar kasneje zavarovalnicam, same vedo, kje je tista meja, če danes plačuje 95 cela pa nekaj procentov tistih, ki morajo to plačati, to premijo, če ta premija pade pod procent, se ta zavarovalna shema popolnoma izkrivi in pridemo v hudo krizo financiranja zdravstvenega sistema. Vsi vemo, dasiravno je opredeljeno kot prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vemo, zakaj je bilo uvedeno leta 1993, kako se je potem to iz ZZZS premaknilo na vse ostale tri zdravstvene zavarovalnice. In vsi vemo, če smo iskreni in realni, da gre pravzaprav za obvezni prispevek, ki ga državljani plačajo – zakaj? -, zato, ker ko storitev opravijo, jim ni treba plačevati iz žepa, ampak jim v določenem razmerju krije to zdravstvena zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Zdravstvena zavarovalnica je po zakonu obvezna to plačati. Torej, če to shemo zrušimo, zrušimo stabilno financiranje zdravstvenega sistema. Zato se je seveda Vlada odzvala, odzvala se je koalicija, odzvala se je Poslanska skupina Svobode, skupaj, se pravi, z obema ministrstvoma in predsednikom Vlade smo se promptno odzvali na to, kar bi nas v sistemu čakalo - zaščitili smo ljudi in dali smo tudi jasno vedeti, da gre za prvi ukrep, prvi zakon, prvo zakonodajno spremembo – zakaj? -, zato, da dokončno ukinemo obstoječo obliko izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ja, nadomestimo ga z obveznim zdravstvenim prispevkom. In takoj seveda pristopimo k nekaj dejstvom: prvo je, kje poiskati rezerve v zdravstvenem sistemu; drugo, kako nasloviti absentizem; tretjič, kako organizacijo zdravstvenega sistema narediti tako, da bo vendarle deloval bistveno bolje. In najpomembnejša stvar, kako na osnovi podatkov iz leta 2022 pripraviti projekcije, realne, od 2024 do 2030, ter kako seveda najti skupaj nacionalni konsenz za to, da bomo od 1. 1. 2025 natančno vedeli, kako bomo financirali zdravstveni sistem, kako bo zdravstveni sistem deloval in kaj bodo pravzaprav vsi prebivalci dobili za javno zbrani denar, namenjen samemu zdravstvenemu sistemu.

Ta poteza in ta zakon imata samo dva namena: prvi je zaščititi ljudi, da plačujejo še vedno 35 evrov v tem letu in v naslednjem letu z neko stopnjo revalorizacije, kot je opredeljeno v zakonu, in drugo, da v bistvu Vlada prevzame odgovornost ukinitve in seveda koalicija končno odgovornost po dvajsetih letih ukinitve obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in takojšnje razprave ter iskanja nacionalnega konsenza, na kakšen način bomo zdravstveni sistem financirali od 1. 1. 2025 dalje. Te zakonodajne spremembe morajo biti, jasno, pripravljene najkasneje do spomladi naslednjega leta. Potrebna bo široka razprava, potrebno bo vse možne oblike zdravstvene tipologije oziroma financiranja zdravstvenega sistema proučiti in najti slovensko verzijo, ki bo za prebivalce Slovenije najboljša. Tako po našem mnenju ni nobene potrebe, da zakon pred tretjim branjem umikamo. Po oceni Ministrstva za zdravje je ta poteza izjemno dobra in nam odpira vrata za to, da končno začnemo tisto, kar bi morali pričeti pred petnajstimi leti. Še enkrat, intenzivno v zadnjih mesecih, mesecu, dveh sedimo skupaj, ministrstvo, torej ekipa Ministrstva za zdravje in Ministrstva za finance, intenzivno sedimo tudi z vsemi koalicijskimi poslanci in iščemo pot, da dokončno odpravimo obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prevzamemo vsa tveganja in z vsemi akterji v družbi končno odpremo razpravo, jo zaključimo in najdemo način, kaj in kako bomo financirali slovenski zdravstveni sistem od 1. 1. 2025, in to definiramo za naslednjih petnajst let oziroma najmanj za deset let, kot to počnejo vse razvite države.

Toliko za uvod, kasneje lahko še kaj pojasnim, če bo treba. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj dajem besedo še ministru za finance. Izvolite.

Klemen Boštjančič

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem! Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma preoblikovanje le-tega je ena od vrste sistemskih sprememb na področju zdravstva. Kot veste, je prva prioriteta te Vlade zdravstvo oziroma zdravstvena reforma, ki se seveda že nekaj časa izvaja. In eden od teh tudi že prej predvidenih ukrepov je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z vidika Ministrstva za finance se tega zavedamo že ves čas, tu je bil konsenz že zdavnaj na Vladi sprejet, je pa dejstvo, da je v originalnem planu bilo to predvideno približno eno leto kasneje, kot se zdaj dejansko dogaja. Minister je pojasnil danes in že prej, kaj so razlogi za to, da se zdaj o tem danes pogovarjamo, ne čez eno leto. To je realnost, s katero smo se soočili in ki jo tudi Ministrstvo za finance sprejema.

Kar se tiče samih posledic za proračun, dejstvo je, da je bilo vprašanje, ali sprejeti proračun za leto 2024 že predvideva to dodatno financiranje zdravstva oziroma ZZZS iz naslova razlike, ki bo nastala med 35 evri in dejansko ceno dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tega seveda ne predvideva, ker je bil ta proračun potrjen lansko leto. Smo pa mi ravno zdaj v intenzivnih pripravah ali pa, če hočete, tudi že pogovorih s posameznimi resorji glede proračuna za 2024 in v teh pogovorih seveda je tudi Ministrstvo za finance ustrezno naslovilo strateške prioritete te Vlade, torej konkretno tudi zdravstva in še bolj konkretno tudi tega dodatnega financiranja v letu 2024, tega izpada ali pa dodatnega financiranja ZZZS. V tem kontekstu smo bili tudi v precej intenzivnih pogovorih s poslanci, ki so vložili ta zakon, tako je to meni znano. Zadnja verzija zakona predvideva seveda proračunsko varovalko, ki pa je časovno in zneskovno omejena. Ta omejitev časovno in zneskovno izhaja na podlagi izračunov oziroma projekcij Ministrstva za zdravstvo, koliko bo v letu 2024 potrebnega tega dodatnega financiranja, časovno je pa tudi jasno, da je to časovno okno, v katerem je potrebno sprejeti nek dogovor glede sistemskega financiranja zdravstva. Tukaj se strinjam tudi s predsedujočim, vprašanje financiranja zdravstva je v resnici en del odgovora, o katerem se moramo kot družba pogovoriti. Absolutno tudi z vidika javnih financ je največji izziv oziroma predstavljajo izzivi staranja. Mi smatramo, da so zelo povezani, torej na eni strani financiranje pokojninske blagajne, na drugi financiranje zdravstvenih storitev in na tretji tudi dolgotrajne oskrbe, osebne asistence, vse te stvari so izjemno povezane med sabo. Ministrstva za finance in jaz osebno kot minister že odkar sem na tem položaju, opozarjam, prosim, pozivam k širši družbeni razpravi in konsenzu o nekem širšem družbenem dogovoru, kaj kot družba sploh želimo biti. Mislim, ko se pogovarjamo, je vsem jasno, da seveda ne more imeti najvišjega obsega storitev v zdravstvu, najvišjih pokojnin, najboljše infrastrukture, najboljše obrambe, ne vem kateri podsistem naj še imenujem, kar seveda jaz razumem, da se vsak resor bori zase, ampak kot država imamo omejene finančne vire in prilive. In v tem kontekstu še enkrat, Vlada je jasno postavila, kaj je prioriteta, prva prioriteta je zdravstvo, ampak glede tega tudi vprašanja, ki ste jih danes postavili. Torej, dolgoročno vprašanje financiranja iz proračuna je omejeno, zaradi tega je treba zagotoviti tudi druge vire. In jaz verjamem, da bi to bilo najbolj smiselno v neki širši razpravi, v kateri bi si želel, da je to predvsem parlament ali pa člani Državnega zbora o tem opravite intenzivno razpravo tudi skupaj z Vlado, ker seveda mislim, da na eni strani recimo današnja razprava je namenjena - sem jo vesel kot minister za finance - torej neki skrbi za javne finance, za blagajno, na drugi strani bo jutri na kakšnem drugem odboru debata o pravicah. Danes je bilo omenjeno, seveda vpliva na stroške, obseg pravic, obseg upravičencev, ampak na drugi strani, tako kot sem rekel, čez kakšen dan bo sledila popolnoma druga debata, kjer se bo napadlo Vlado, v tem smislu, da je premalo pravic, da je treba še dodatne storitve zastonj dati oziroma jih financirati iz javnih sredstev, za katere se pa vsi zavedamo, da so omejeni.

Tako zdaj zaključim v tem uvodnem ekspozeju. Torej, kar se tiče same ukinitve oziroma preoblikovanja DZZ glede na predvidene finančne učinke bodo sredstva v letu 2024 zagotovljena. Hkrati pa, ker je ta varovalka časovno omejena na leto 2024, tudi ves čas pozivamo, da ne čakamo do leta 2024, da to razpravo o dolgoročnejših virih financiranja opravimo takrat, ampak jo je treba absolutno vezati na razpravo o dolgotrajni oskrbi, pokojninah in drugih prej omenjenih podsistemih.

Hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim gostom. Prosim, da se javite z dvigom roke, pa da se predstavite za magnetogram. Najprej bo gospod…

Luka Omladič

Če dovolite, samo v imenu Ministrstva za solidarno prihodnost, državni sekretar namesto ministra.

Gospod predsednik, zelo kratek bom. Mislim, da ste dobro povzeli okoliščine glede dolgotrajne oskrbe. Ko je leta 2020 Evropska komisija izvedla obsežno primerjalno študijo sistemov dolgotrajne oskrbe v evropskih državah, je bilo za Slovenijo pač izpostavljeno, da je glavni izziv dolgotrajne oskrbe v Sloveniji dostopnost dolgotrajne oskrbe, torej, zmanjšuje se dostopnost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji za uporabnike. In kot eden izmed glavnih razlogov za zmanjševanje te dostopnosti je, bi rekel, bila izpostavljena cenovna dostopnost, specifično pravzaprav razmerje med… specifično se to kaže v indikatorju, ekonomskem, javnem, razmerje med javnimi in zasebnimi izdatki za dolgotrajno oskrbo. Torej, v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem in posebej z državami, s katerimi se želimo primerjati, so v tem trenutku zasebni izdatki višji, razmeroma višji proti javnim glede na te države, kot je gospod predsednik tudi povzel. Zato je eden izmed, bi rekel, namenov reforme, katere del in ne edini del je Zakon o dolgotrajni oskrbi, tudi to, da se to razmerje nekoliko spremeni proti 80-20, se pravi, nek target, ki ga poskušamo doseči, je 80 % javnih in 20 % odstotkov zasebnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Tako številke v tem smislu, ki ste jih navedli, ne držijo in sledijo pravzaprav temu cilju. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravlja naše ministrstvo, glede financiranja sloni na dolgoročnem dinamičnem modelu, ki smo ga pripravili z znanimi strokovnjaki, ki že preko leta delajo na področju financiranja dolgotrajne oskrbe. In bi rekel, naš predlog ponuja model za vzdržno dosego tega cilja, teh številk, ki so bile omenjene in tudi tega razmerja, na način, kakor je bil tudi dogovorjen z Vlado, določitve, bi rekel, nekega stropa proračunskega financiranja okoli 190 milijonov in na drugi strani prispevka, prispevka delodajalcev in delojemalcev, s katerim lahko te cilje pač dosežemo. Ta predlog pa bo seveda tudi kmalu pred vami in sem prepričan, da bo tudi predmet številnih razprav in tudi seveda argumentacija podrobno predstavljena za njega.

Hvala.

Najlepša hvala. Čim prej predlog, potem bomo pa razpravljali naprej.

Naprej, razprava, gospa mag. Tamara Kozlovič, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, minister za finance, za zdravje, državni sekretar in ostali prisotni!

Jaz bom tudi uvodoma povedala, da pozdravljam to razpravo, predvsem, ker je potrebno se pogovarjati in dogovarjati o financiranju javnega zdravstva. Sama bi sicer sejo zastavila nekoliko drugače, morda z naslovom Vzpostavitev vzdržnega javnega financiranja javnega zdravstva v luči demografskih sprememb. A ne glede na to, že dvajset let in več vemo, da obstoječi zdravstveni sistem, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, kot ga poznamo danes, ni optimalen in ga bi bilo potrebno spremeniti. Večkrat se vprašam, zakaj tega sistema do danes nihče ni spremenil. Prej verjetno poznate odgovor vsi tisti, ki ste vsa ta leta krojili slovensko politiko, vsa ta desetletja. Upam pa, da bomo v tem mandatu do tega jasnega odgovora, predvsem rešitev, tudi prišli.

Vprašanje, ki si ga je zastavila opozicija s sklicem te seje, je na eni strani sila enostavno. Koalicija je praktično imela dve možnosti, če je želela hitro odreagirati in napovedan dvig premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nekako omiliti. Ena možnost je bila ta, da ne naredi nič in da dovoli, da se prenese breme povišanih premij na državljanke in državljane, kljub temu, da javna zdravstvena mreža ne bi bila nič bolj dostopna in da naši občani, državljani, ne bi dobili za to nobenih novih storitev. Torej, še naprej bi dopustila komercialnim zavarovalnicam, da še naprej pobirajo premije in jih mirno zvišujejo. Na nek način razumem željo opozicije, da si prav za to prizadeva, torej, da bi naše državljanke in državljani še naprej plačevali višje premije, kot jih plačujejo danes v svobodi. V koaliciji seveda se s tem nismo strinjali in se s tem ne moremo strinjati, zato smo ubrali drugo možnost, in sicer, da preoblikujemo obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s tem vsaj začasno omejimo višino premije, dokler ne rešimo vsaj nekaj znanih izzivov v zdravstvu, recimo povečanje dostopnosti. Kot smo že večkrat povedali v Svobodi in kot je tudi povedal danes minister za zdravje, se je na nas ob napovedih zvišanih premij resnično obrnilo veliko državljank in državljanov in izrazilo zaskrbljenost, da teh povišanih premij ob znanih dejstvih, torej nič povečane dostopnosti do zdravstvenih storitev, ne bodo mogli plačevati. Tveganje, da bi resnično veliko število oseb odpovedalo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in še dodatno povečalo stiske ljudi, je bilo preveliko. Torej, nismo želeli, da bi naši državljani plačevali višje premije, zato smo odreagirali, kot smo. Ocenjujemo namreč, da je potrebno rešiti najprej druge izzive v zdravstvu, ki se jih je žal leta pometalo pod preprogo. Delamo na tem, da povečamo dostopnost zdravstvenih storitev in da seveda poiščemo tiste rezerve v zdravstvenem sistemu, o katerih vsi že leta in leta govorijo, in očitno so tako dobro skrite te rezerve, da jih leta in leta nihče še ni našel. In tu je mogoče drugi naslov za razpravo morda na tej komisiji ali pa tudi na Odboru za zdravstvo, Ukrepi za evidentiranje rezerv pri financiranju javnega zdravstva. Dejstvo je tudi, kot je uvodoma tudi minister za zdravje že povedal, da zdravstvo, torej storitve zdravstvene, bodo iz leta v leto dražje, zato tudi premija v danem trenutku ne more biti nižja, kot je predlagatelj uvodoma vprašal oziroma predstavil. Znana so dejstva, torej, smo dolgoživa združba, storitve se dražijo, prihajajo nove tehnologije, nova zdravila, dražijo se urgentni energenti, material, in seveda vse to vpliva na stroške zdravljenja. Zato absolutno mora biti prioriteta te Vlade, tako kot sta oba ministra pred mano povedala, da se poišče vse te rezerve v obstoječih virih financiranja in tudi na ta način ko se te rezerve najde, poskrbi za vzdržen sistem javnega zdravstva, predvsem s ciljem, da bo ta tako imenovani primanjkljaj čim nižji, v upanju, da ga sploh ne bi bilo in to mora biti cilj vseh nas skupaj.

Po izračunih ZZZS naj bi bila razlika med prihodki in odhodki iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma obveznega zdravstvenega prispevka v letu 2024 okoli 94 milijonov. Kritje te razlike, če bi se to izkazalo za realno, bo, kot je povedal minister za finance, zagotovil proračun v letu 2024. V letu 2025 je ocena ZZZS-ja, da naj bi ta primanjkljaj znašal nekje 136 milijonov. Tukaj pa želim poudariti, da to vse ob pogojih, da vse ostane tako, kot je danes, torej, da nič ne spremenimo, ne pospravimo nobene kupe smeti, ki je pod temi s preprogami, kar seveda ni zdravstvena reforma in seveda si v koaliciji tega ne želimo, zato tudi trdo delamo in si prizadevamo, da bodo stvari jutri boljše, da bo postavljen vzdržen in predvsem učinkovit javni zdravstveni sistem. Tak sistem, ki bo v središče postavil pacienta, kar bo najbolj koristilo seveda našim državljankam in državljanom.

Torej, če bo po ocenah ZZZS v letu 2024 zmanjkalo cca 94 milijonov, kar bi, kot smo že povedali, pokril proračun, bomo pa na drugi strani privarčevali 180 milijonov evrov našim državljankam in državljanom, torej cca 120 evrov na leto, ob pogoju seveda, da ostane premija 45 evrov. Če bi ta premija se eventualno zvišala, kar so tudi napovedi zavarovalnic, bi bil ta privarčevan znesek naših državljanov še bistveno višji. Tako, da v bistvu je tukaj matematika sila enostavna. Kot je tudi matematika enostavna, ko govorimo o administrativnih stroških, če danes neko storitev izvajajo 3 različni subjekti, po novem bo to izvajal 1 subjekt, zagotovo ne morejo biti administrativni stroški višji.

Skratka, nismo naivni. Vemo, da sam sama novela, ko jo bomo sprejeli, ne bo rešila vsega, vemo, da moramo odgovorno nasloviti številna druga vprašanja, kot je organiziranost ZZZS-ja, pomanjkanje kadra, vodenje in upravljanje javnih zavodov in skratka vse, kar se je zadnjih 20 let nabiralo in žal tudi ne reševalo. Absolutno je treba vse te ukrepe izvajati vzporedno, da se vsaj naslednjih let, 10 let, ne bo več treba pogovarjati o temu in držati za glavo kam gre to naše javno zdravstvo.

Za konec pa mi dovolite, da povabim predstavnika predlagatelja, da se morda v petek z mano udeleži konference oziroma srečanja na Brdu v organizaciji Ministrstva za zdravje, katerega tema je ravno ključni izzivi s katerimi se sooča naš zdravstveni sistem, s poudarkom na vzpostavitvi dolgoročnega vzdržnega financiranja zdravstvenega sistema. Verjamem, da bova lahko izvedla veliko koristnih informacij, ki nam bodo nenazadnje koristili tudi pri našem delu v parlamentu v prihodnje.

Hvala.

Najlepša hvala. Res hvala, ker smo vsaj številke dobili, ampak bom o tem kasneje.

Kdo se še javlja k razpravi od vabljenih? Še kdo drugi… aha, je bil vabljen, to je razprava, potem okej, naprej, izvolite.

Kar izvolite.

Vanja Hrovat

Lepo pozdravljeni!

(Vanja Hrovat iz Zavarovalnice Generali.)

Jaz se res iskreno zahvaljujem za to povabilo!

Kot je bilo že večkrat povedano, na različnih koncih objavljeno v medijih in tudi danes ponovno, da je bil dvig premije zavarovalnice Generali neupravičen, bi rada nanizala samo nekaj dejstev, čeprav vem, da jih poznate, ampak kljub vsemu ne škodi še enkrat slišati.

Dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil logična posledica dviga cen storitev javnega zdravstva. Poraba za javne zdravstvene storitve, pri katerih doplačujemo zavarovalnice, se je od zadnjega dviga premij, to je iz leta 2019, dvignila za približno 30 %. Zato je logično, da so se dvignila tudi doplačila zdravstvenih zavarovalnic. Kot sem rekla, glavni razlog za prilagoditev premije so seveda neugodni trendi na področju zdravstvenih storitev. Zavarovalnice na rast teh stroškov nimamo nikakršnega vpliva. Ne izbiramo izvajalcev, ne izbiramo dobaviteljev, mi nimamo vpliva. Naš edini odgovor na povečane stroške je dvig premije in v tem času od 1. 1. 2022 do 1. 2. 2023 se je povečal tudi nabor storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v nabor vključil več kot tisoč 270 novih storitev in okrog 110 storitev, ki se izvajajo pri zdravljenju na daljavo.

Ob tem naj poudarim, da je v letu 2022 95 % zavarovancev zavarovalnice Generali na področju DZZ koristilo zdravstvene storitve. Tukaj so pač vključeni tudi na, tudi zdravila in vse ostalo, to pomeni, da prostora za velike dobičke absolutno ni in naj omenim tukaj še nekaj.

Velikokrat se je v javnih razpravah poudarjalo, da je bil dvig nepričakovan, da je bil neupravičen. Veste, da smo v covidnih letih 2020 in 2021 zavarovalnice oblikovale rezerve, pri nas konkretno 13 milijonov in že v lanskem avgustu in septembru sta bili predstavnici Slovenskega zavarovalnega združenja na Ministrstvu za zdravje, kjer je bilo jasno predstavljeno, da je dvig nujen. To pomeni, če mi ne bi imeli možnost izrabe teh rezervacij, ki smo jih oblikovali za tekoče posle, bi bil dvig premije nujen že v lanskem septembru.

Torej, in tudi povedano je bilo, da je teh rezervacij še približno za 6 mesecev, to pomeni, da dvig v aprilu absolutno oziroma napoved dviga v aprilu absolutno ni bilo nepričakovano. Glede na to, da smo mi imeli najnižjo premijo na trgu, je bilo logično, da dvignemo prvi in še enkrat naj poudarim, tukaj dejansko zavarovalnice nimamo vpliva na izbiro dobavitelja, na dvig cen ali na karkoli. Naš edini odgovor na vse te zadeve je dvig premije in še enkrat, ni neupravičen.

Pri, na sestanku pri ministru v mesecu aprilu, smo tudi to pojasnili. Z ministrom smo se dogovorili, da se srečamo ponovno. Na tem ponovnem srečanju bi ministru predstavili, kaj bi se lahko naredilo, da bi ta premija ostala nekje v tem obsegu. Če se je, če se bo zdaj našel denar v javnem proračunu, bi se lahko tudi takrat, ko smo mi želeli predlagati, kaj bi se lahko naredilo, da to ne bi se takoj prevalilo na pleča državljanov. Žal, sestanek je bil odpovedan in odgovor je bil uredba in ukinitev.

Da se razumemo, mi ukinitev podpiramo. Večkrat smo predlagali preoblikovanje DZZ-ja, zaradi tega, ker če ti nimaš vpliva na oblikovanje cene, na storitve, je v bistvu to dejansko nesmiselno opravljati takšno storitev. Tako, da mislim, da imamo tukaj zelo veliko prostora za dialog, zavarovalnice imamo res izkušnje, vemo, vemo kakšni, kakšni so vplivi cen, poznamo matematiko in bi lahko bili v veliko pomoč, če bi nas seveda povabili v to razpravo.

Pa še nekaj naj dodam, minister je rekel, da bi tukaj prišlo do velikih odpovedi in do nevzdržnosti. V bistvu ne vemo kaj bi se zgodilo, zato ker je bilo ukinjeno, preden bi se lahko kakorkoli drugače pogovorili in če bi se tukaj našel dialog, zavarovalnice vsekakor bi v tem dialogu sodelovale in bi lahko šle nasproti novim predlogom, ampak še enkrat, zaenkrat nismo bili povabljeni v to razpravo.

Hvala lepa.