Spoštovane kolegice, kolegi, nadaljujemo s sejo odborov, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V LUKSEMBURGU, 27. 6. 2023.

Prosim državnega sekretarja mag. Štucina, da predstavi izhodišča. Izvolite.

Hvala lepa. Oba predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem junijskem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 27. junija v Luksemburgu. Švedsko predsedstvo bo na zasedanju predstavilo trenutno stanje glede obravnave nove zakonodaje za volitve v Evropski parlament. Poročalo bo o odzivu držav članic na vprašalnik glede vsebinskih predlogov Evropskega parlamenta. Zdaj ti predlogi vključujejo uvedbo vseunijskega volilnega okrožja in transnacionalnih list za volitev, volitve v Evropski parlament ter utrditev sistema vodilnih kandidatov za predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. Predlog predvideva tudi enotno usklajeno najnižjo starost, ko lahko oseba voli ali kandidira na volitvah, spoštovanje načela enakosti spolov z uporabo list, na katerih se kandidati in kandidatke izmenjujejo, ali kvot, ustanovitev evropskega volilnega organa, vodenje volilnega evropskega volilnega imenika, enotno razglasitev volilnih rezultatov, poenotenje rokov za pripravo volilnega imenika in za vodenje volilne kampanje ter uvedbo enotnega volilnega dneva v vseh državah članicah Evropske unije, in sicer na dan Evrope, 9. maj. Zdaj v dosedanjih razpravah na delovni skupini in na svetu za splošne zadeve ni bil dosežen bistven napredek pri zbliževanju stališč oziroma doseganju soglasja za nadaljnjo obravnavo predloga Evropskega parlamenta. Slovenija se načeloma strinja s splošnim ciljem predloga uredbe za krepitev evropske javne sfere in povečanja evropske razsežnosti volitev oziroma vidnosti evropskih volitev. V skladu s tem podpiramo nadaljnje razprave v svetu in z Evropskim parlamentom, da bi dosegli napredek pred volitvami leta 2024, pri čemer pa se zavedamo, da je predlog za reformo volilne zakonodaje EU politično in pravno zelo zahtevno vprašanje in da so rezultati do sedaj dosegljivost rezultatov precej vprašljiva, saj gre za predloge, ki posegajo v obstoječe nacionalne volilne sisteme. Zdaj, ključnega pomena je, da se v celoti upoštevajo načela subsidiarnosti in sorazmernosti kot tudi seveda ustavne ureditve držav članic. Kar se tiče priprav Evropskega sveta, ki bo potekal 29. in 30. junija, bo Svet za splošne zadeve obravnaval osnutek sklepov. Zdaj, vse te vsebine, ki jih bodo obravnavali voditelji držav oziroma vlad držav članic, smo predstavili skupaj s stališči Republike Slovenije podrobneje že pri 1. točki dnevnega reda te seje, zato predlagam, da preidem na naslednje točke dnevnega reda zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Zdaj naslednja točka, evropski semester, v okviru obravnave katerega bo Svet za splošne zadeve odobril specifična priporočila posameznim državam članicam glede ekonomskih politik za leti 2023 in 2024 ter jih formalno posredoval Evropskemu svetu v potrditev, širša razprava glede tega ni predvidena. Obravnavano bo tu, tu bo tudi osemnajstmesečni program sveta tria predsedujočih držav, naslednjih, se pravi Španije, Belgije in Madžarske, za obdobje 1. julij 2023 do 31. decembra 2024 in tudi pri tej točki predsedstvo ne načrtuje širše razprave. Program tria predstavlja okvir za načrtovanje dela sveta v naslednjem letu in pol, vključuje ključne usmeritve za delo Sveta EU v tem obdobju, kot so razvoj gospodarske osnove, varovanje državljanov in svoboščin, izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope, spodbujanje evropskih interesov in vrednot v svetu ter prispevek k pripravi nove strateške agende za obdobje od leta 2024 do 2029. Zadnja točka je vpliv trga ogljika EU na različne politike EU. Ta točka je bila naknadno uvrščena na pobudo Poljske na dnevni red. Po mnenju Poljske bi moral Svet za splošne zadeve, ki je pristojen za horizontalne naloge, zagotoviti celovito razpravo oziroma koordinacijo dosjeja. Slovenija se s tem ne strinja oziroma ne deli tega mnenja o nujnosti obravnave te tematike na zasedanjih Sveta za splošne zadeve, saj ocenjujemo, da so bili ključni vidiki prenove sheme za trgovanje z emisijami in več ostalih povezanih aktov svežnja pripravljeni na 55, že obravnavani med samimi pogajanji, ki so se že zaključila. Še naprej ocenjujemo, da je sistem EU za trgovanje z emisijami ključni podnebni inštrument, za katerega je po naši oceni pristojen Svet za okolje. Naj še spomnim, da je Slovenija v pogajanju, v pogajanjih v Svetu za okolje uspela razširiti krog upravičenk modernizacijskega sklada v okviru ETS na Slovenijo. Pod točko razno bo švedsko predsedstvo poročalo o simpoziju o demokraciji in vladavini prava, ki ga je organiziralo 21. in 22. junija v Stockholmu. Naj še dodam, da se bo delovnega s kosila članov Sveta za splošne zadeve na povabilo predsedstva udeležil zunanji minister Moldavije Niko Popescu, kar bo priložnost za izmenjavo mnenj o reformnih prizadevanjih te države v okviru širitvenega procesa.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala.

Najlepša hvala, državni sekretar. Sedaj odpiram pri tej točki razprava poslank in poslancev. Ugotavljam, da interesa za razpravo pri tej točki ni. Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 27. 6. 2023 in jih podprl.« Še enkrat, glasujemo samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od ena do dvajset.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Dajem besedo predsedniku, gospodu Bakoviću. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 27. 6. 2023.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 38. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa sedaj predajal besedo podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Lenartu Žavbiju.

Najlepša hvala.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, LUKSEMBURG 26. IN 27. 6. 2023.

Gradivo smo od Vlade prejeli 22. 6. 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Na tej točki prosim državnega sekretarja z Ministrstva za infrastrukturo, gospoda Rajha, da nam predstavi izhodišča. Andrej, izvoli.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci. Danes bom v imenu ministrice za kmetijstvo, gospe Irene Šinko predstavil vsebino zasedanja Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v Luksemburgu 26. in 27. junija in se ga bo ministrica z ekipo tudi udeležila. Naj pojasnim, da je ob meni tudi za dodatna pojasnila, v kolikor se bodo pojavila vprašanja, prisoten tudi podsekretarka iz Ministrstva za kmetijstvo, gospa Helena Gašperlin Pertovt, ki bo, kot sem že povedal, v kolikor boste imeli vprašanja, tudi na njih dodatno odgovorila.

Na samem zasedanju bo torej obravnavanih pet sklopov. Pod točko ena se bodo ministri seznanili s poročilom o stanju skupne ribiške politike in posvetovali o ribolovnih možnostih za leta 2024. Pri tem bo Slovenija zagovarjala svoje nacionalne interese in s tem poskušala zagotoviti in ohraniti naše tradicionalne vzorce razvoja slovenskega ribištva. Zavedati se moramo, da Slovenija nima ribiške flote in da naš tradicionalni način lovljenja rib, govorimo o tristo tonah rib letno, predvsem sardel in sardona, v evropskem merilu ne predstavlja nobene pomembne količine. In zato v bistvu naš način ribolova in naši ribiči po našem mnenju ne smejo spadati v okvir režima, ki bi omejeval njihove ribolovne možnosti.

Pod 2. točko se bo svet seznanil in sprejel sklepe o svežnju ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva s ciljem zagotovitve podnebne nevtralnosti, torej k razogljičenju ribištva in ribogojstva, to v praksi pomeni manj fosilnih goriv, več obnovljivih virov energije in vpeljavo novih tehnologij, predvsem vodika, s tem, da slednje še ni ustrezno razvito.

Pod točko 3 se bodo ministri skladno z uvedeno prakso seznanili s poročilom komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi, ki sicer spada pod drugi resor, torej pod pristojnost ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. V samem ospredju bo tako nedavno podaljšanje začasne enotne liberalizacije uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Zavedati se moramo, da je tam vojno stanje in da ne obstaja kontrola nad načinom pridelovanja kmetijskih proizvodov, zato bo ta liberalizacija dopolnjena z novim operativnim zaščitnim mehanizmom notranjega trga, ki bo omogočil ponovno uvedbo carin v primerih škodljivih ukrepov na naš notranji trg. Pod drugo točko pa se bomo seznanili tudi z zaključno fazo pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Avstralijo.

Pod točko 4, vezano na predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, bo Slovenija tako kot druge države zavzela stališča, da mora kmetijstvo služiti prvenstveno zagotavljanju prehranske varnosti in samooskrbe, tako da se mu bo omogočilo opravljanje njegove primarne funkcije.

Pod točko razno bo obravnavanih več informativnih točk, razno napredovanje zakonodajnih ukrepov, stanje predlogov o geografskih označbah, predlogov uredbe o označevanju ekološke hrane in podobno.

S tem bi zaključil mojo predstavitev.

Najlepša hvala. Pri tej točki odpiram razpravo poslank in poslancev. Je kak interes za razpravo? Vidim, da interesa za razpravo pri tej točki ni, zato zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: » Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu 26. in 27. 2023 in jih podprl.«

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za jih je 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10 .) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UČINKU DOLOČENIH PREPOVEDI VOŽNJE PO VSEJ UNIJI.

Gradivo k 5., 6. in 7. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 8. 6. 2023, k 8. in 9. točki pa 15. 6. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva od 5. do 7. točke v Državnem zboru je danes k 8. in 9. točki pa 30. 6. 2023. Gradivo od 5. do 7. točke je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjeno gradiva obravnaval na 31. nujni seji, 14. 6. 2023, in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli. Ker so predlogi stališč vsebinsko povezani, predlagam da njihovo predstavitev in razpravo opravimo pri tej točki, nato pa ločeno glasujemo o predlogih stališč pri posamezni točki dnevnega reda, če se vsi strinjamo. Torej smatram, da ja, in na tej točki še enkrat prosim državnega sekretarja z Ministrstva za infrastrukturo, mag. Andreja Rajha, da nam predstavi vse tri predloge hkrati.

Ja, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred nami je Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinku določenih prepovedi vožnje po vse uniji.

Torej temeljni cilj predloga nove uredbe o učinku določenih prepovedi vožnje po uniji, je zmanjšanje števila smrtnih žrtev, hudo in lahko telesno poškodovanih in nenazadnje tudi materialne škode, ki nastane v prometnih nesrečah, ter s tem zagotoviti višjo oziroma visoko raven zaščite vseh udeležencev cestnega prometa. Vpeljuje se termin prepoved vožnje, ki zajema vsako dokončno odločbo o prepovedi vožnje povezano s prometnim prekrškom, ki privede do ukrepa odvzema, omejitve ali začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ali pravice do vožnje, ne glede na to, ali se šteje za varnostni ukrep, kazen ali upravno ali kazensko sankcijo.

Predlog nove direktive Evropskega parlamenta ureja torej naslednje vsebine, zagotavlja učinek prepovedi vožnje po vsej Evropski uniji, zagotavlja dolžnost uradnega obveščanja o prepovedi vožnje in vsebino standardnega potrdila, namenjenega obveščanju, določa roke za ukrepanje države članice Evropske unije po prejemu obvestila, vzpostavlja nacionalne kontaktne točke v državi članici Evropske unije, katere naloge so posredovanje potrdil, zbiranje statističnih podatkov v zvezi s prepovedmi vožnje.

V predlogu nove direktive so opredeljeni tudi pojmi odvzema, omejitve in začasnega odvzema, uporaba direktive pa je omejena le na število natančno opredeljenih hujših prometnih prekrškov povezanimi z varnostjo v cestnem prometu.

Republika Slovenija podpira predlog evropske direktive in v bistvu predlaga odboru, da jo potrdi.

Naslednja direktiva je Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih. Tu bom dal določeno dodatno pojasnilo, ki se je v bistvu pojavilo na Odboru za infrastrukturo s strani poslanca Podkrajška, tako da bo v bistvu odgovor, ki sem ga takrat dal, nekoliko dopolnjen vsebinsko.

Prav tako je namen te direktive izboljšanje varnosti v cestnem prometu in prostega gibanja, zagotovitev prostega gibanja državljanov znotraj Evropske unije. To se bo doseglo z izboljšanjem vozniških sposobnosti, znanja in izkušenj ter kaznovanjem nevarnega vedenja voznikov, za kar bo vsekakor treba uskladiti predpise na področju usposabljanja kandidatov za voznike, vozniškega izpita in poskusne dobe voznikov. Vozniki začetniki bodo tako morali pridobiti veščine, znanja, izkušnje in zavedanja o tveganjih, potrebnimi za varno vožnjo, prav tako pa bodo morali vsi vozniki uporabljati napredne tehnologije, ki zagotavljajo večjo varnost v cestnem prometu, s poudarkom na področju varovanja okolja in sobivanja motornega prometa v zvezi z novimi in aktivnimi načini transporta.

Ena od pomembnih sprememb je tudi to, da bodo morali vozniki odgovarjati za svojo nevarno vožnjo ravnanja v vseh državah članicah Evropske unije. Ob tem pa ne smemo pozabiti na zagotavljanje ustrezne telesne in duševne zmožnosti voznikov za vožnjo motornih vozil po vsej Evropski uniji. Tako se določajo enotni pogoji za veljavnost določenih kategorij vozniških dovoljenj, torej, torej po 70. letu bodo vozniki morali opravljati zdravniški pregled, pri tem pa poudarjamo, da v Sloveniji predlog direktive na tem področju ne prinaša nobenih novih sprememb v smislu starostne omejitve, kot so do sedaj, bom rekel, napačno navajali nekateri mediji in na to temo se je tudi pojavilo vprašanje v Državnem zboru. Namreč že sedaj v Sloveniji, se v Sloveniji izdajajo dovoljenja do 70. leta starosti, pred 19. 1. 2023 pa so se vozniška dovoljenja izdala do voznikovega 80 leta. Po dopolnjenem 70. letu, se vozniško dovoljenje že po obstoječem zakonu izda le z zdravniškim spričevalom za obdobje 5 let.

Predlog direktive torej ne posega v pridobljene pravice, kar pomeni, da na tiste, ki imajo vozniško dovoljenje z veljavnostjo do 80. leta ne vpliva. Vsi, torej to poudarjam izrecno, vsi, ki to pravico imajo, jo bodo ohranili, kar pomeni, da bodo morali zdravniški pregled opraviti, ko dopolnijo 80. let. Torej ta uredba v bistvu v slovenski pravni red ne vnaša na tem področju nobenih sprememb, ker tudi mladi vozniki, ki se danes, ki danes pri 19. letih opravijo vozniški izpit, imajo njegovo veljavnost omejeno do 70. leta oziroma če nekdo izgubi vozniški izpit in ga gre opravljati na novo, pa je star 55 let ali pa 60, mu bo vozniško, novo vozniško dovoljenje veljalo do 70. leta.

S ciljem zagotavljanja močne in povezane Evrope pa želi direktiva odpraviti neustrezne in nepotrebne ovire, ki vplivajo na prosilce in imetnike vozniških dovoljenj, še vedno namreč obstaja kar nekaj ovir pri dostopu do vozniških dovoljenj in priznavanju njihovih pravic do vožnje motornih vozil, ki posledično ovirajo svobodo gibanja v Evropski uniji. Na primer različna pravila državah članicah pri določanju običajnega prebivališča, težava pri opravljanju vozniškega izpita zaradi nepoznavanja jezika države članice, torej, obstajala bo možnost, da bo Slovenec, ki se bo preselil v Avstrijo, tam opravil teoretični del izpita v slovenskem jeziku in obratno.

Republika Slovenija torej Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta podpira in predlaga matičnemu delovnemu telesu, torej odboru, da sklep sprejme in potrdi.

Kot zadnja v vrsti pa je v bistvu Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi in lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu in tudi ta predlog Evropskega parlamenta spreminja osnovno direktivo Evropskega parlamenta in o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških in kakor tudi osnovni cilj, je tudi cilj te direktive izboljšanje varnosti cestnega prometa z razširitvijo področja uporabe direktive o čezmejnem izvrševanju še na druge prometne prekrške povezane z varnostjo v cestnem prometu ter racionalizacija v tem smislu, poenostavitev digitalizacije in izboljšanja preiskovanja tovrstnih prometnih prekrškov, ki so bili storjeni v tujini, kar bi naj omogočilo hitrejšo čezmejno izvrševanje sankcij.

S predlogom te direktive se torej spreminjajo določbe osnovne direktive, s katerimi se razširja področje uporabe osnovne direktive na druge prometne prekrške, povezane z varnostjo cestnega prometa, kot so zagotavljanje nezadostne varnostne razdalje, nevarno prehitevanje, nevarno parkiranje, vožnjo čez eno ali več polnih črt, vožnjo v napačno smer, neupoštevanje pravil o oblikovanju in uporabi reševalnih pasov, torej koridorjev, prometnih koridorjev; ta akcija je bila minuli teden, uporaba preobremenjenega vozila.

Doda…, dodatno, direktiva pojasnjuje obstoječe opredelitve prekrškov in doda opredelitve na novo vključenih prometnih prekrškov, povezanimi z varnostjo cestnega prometa. Določa se tudi odgovornost in pristojnost nacionalne kontaktne točke, pri čemer se posamezne države članice poziva k izmenjavi izkušenj in informacij na podlagi direktive preko enotnega sistema. Določa se tudi postopke pri zagotavljanju medsebojne pomoči med državami članicami, med drugim tudi razloge za zavrnitev zagotavljanja medsebojne pomoči za identifikacijo odgovorne osebe, torej gre za tako imenovane zaščitene osebe. Določa se tudi pravila uporabe nacionalnih ukrepov za lažjo identifikacijo odgovorne osebe, podaljšuje se tudi rok za poročanje držav članic o številu avtomatiziranih iskanj iz 2 na 4 leta.

V zvezi s širitvijo nabora pa ima Republika Slovenija tudi dodaten predlog in podaja dopolnitev 1. člena nabora prekrškov, torej, da se med prekrški, ki se izmenjujejo in preganjajo med državami članicami, doda tudi zapustitev kraja prometne nesreče. Republika Slovenija pri tem opozarja tudi na administrativno breme, ki ga določa zahteva o posredovanju pisnega obvestila in nadaljnjih dokumentov v jeziku države registracije vozila in v zvezi s tem zagovarja rešitve, ki bi strmele k poenostavitvi te zahteve, na primer vpeljavo standardnega obrazca.

Republika Slovenija oziroma ministrstvo in Vlada seveda, da to direktivo podpirata in tudi predlagata matičnemu delovnemu telesu, da predlog podpre.

Najlepša hvala, državni sekretar.

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je gradivo k 5., 6. in 7. točki obravnavala na 12. seji 20. 6. 2023, gradivo k 8. in 9. točki pa na 2. izredni seji 21. 6. 2023 ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli.

Za predstavitev mnenj Komisije Državnega sveta k točkam 5. do 7., prosim gospoda Bojana Kekca.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Torej Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala vse 3 omenjene točke oziroma mnenja k stališčem, pa bom v kratkem povzetku tudi predstavil naša mnenja.

Zdaj, če gremo na točko 5., ki govori o učinkih prepovedi vožnje po uniji, nam je jasno, da je temeljni cilj predloga direktive zmanjšanje nesreč s smrtnim izidom, hujšimi in lažjimi poškodbami in materialno škodo, seveda imamo pa pomisleke pri določenih zadevah, tudi omenjeni so v stališču Republike Slovenije. Zdaj, zadržki naši so, da predlog direktive prinaša dodatno administrativno breme v postopkih, pri čemer ni razvidno kako in koliko bo to dejansko prispevalo k zagotavljanju večje varnosti v prometu. Opozarjamo na neenotno kaznovanje prometnih prekrškov v posameznih državah članicah EU, izpostavili smo pa vprašanje glede prenosa posledic storjenih prekrškov iz ene v drugo državo članico. Opozorili smo tudi, da bi v prvi vrsti morala obstajati enotnejša kaznovalna politika za prometne prekrške, na primer kazensko točkovanje, na ravni celotne Evropske unije, da bi bilo mogoče in korektno izrekati tudi strožje ukrepe, kot je prepoved vožnje.

Zdaj, razprava je šla tudi v to smer, sicer res rešuje zadevo znotraj Unije, vprašanje, kako je s tem v Švici, kako je s tem v Norveški, kako je s tem v naših sosednjih državah, če hočemo nekako celovito urejati te varnostne zadeve, bi bila stvar lahko nekoliko bolje zapisana.

Če preidem na točko 7., ko govorimo o lažji čezmejni, pardon, 6., 6. je prva, ja, se opravičujem, se pravi, o vozniških dovoljenjih, tudi tu imamo pač svoje mnenje. Zdaj, gre za izboljšanje varnosti. Omenja se telesna in duševna zmožnost, precej poudarka je na mladih voznikih in pa pri starejših generacij. Torej tudi mi smo, nas je zanimalo, kako je to z že pridobljenim pravicam in smo dobili zagotovilo, da se tukaj ne posega, smo pa opozorili na naslednjo zadevo, da je sicer predlog direktive usmerjen k izboljšanju vozniških sposobnosti in znanja voznikov, ob tem pa poudarjamo problematičnost določenih prenizkih standardov za pridobitev vozniškega dovoljenja na nacionalni ravni. Kot veste na Dolenjskem, trenutno se pobirajo podpisi, pobudniki so dolenjski župani, da se za pridobitev vozniškega dovoljenja zahteva vsaj pismenost. Imamo situacijo, ko so največji povzročitelji prometnih prekrškov na Dolenjskem pač določena etnična skupina, ki dobi deset nalogov za plačilo, nobenega ne plača, ker seveda se jim to ne sme iz rekel socialne pomoči trgati, enajstih pa lahko nekoga do smrti povozil. Se pravi, opozarjamo, da bi se te osnovne zadeve morale tudi že zapisati v takšne direktive. Ker to, če nekdo ne zna brati in pisati, težko tudi pozna prometna pravila in je veliko vprašanje, kako je sploh do izpita prišel.

Še sedma točka, torej, to govorimo o lažni lažji čezmejni izmenjavi informacij. Zdaj, nekako smo opozorili, da predlog direktive razširja področje uporabe direktive tudi na prekrške, ki jih je realno težko ugotavljati, na primer neprimerna varnostna razdalja, nevarno parkiranje. Izrazili smo pomisleke, da gre lahko le za pretirano reguliranje. Opozorili smo tudi na pojav prepočasne vožnje po avtocestah, ki predstavljajo enako nevarnost oziroma še večjo nevarnost za varnost v prometu in bi jo bilo potrebno v prihodnje tudi nasloviti. Se pravi, to so stvari, ki smo jih izpostavili v našem mnenju. Smo pa vsa tri stališča Republike Slovenije podprli. Hvala.