21. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

4. 7. 2023

Transkript seje

Dober dan in dobrodošli na današnjem združenem zasedanju 18. nujne seje Odbora za gospodarstvo in 21. nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane obeh odborov, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

S tem začenjamo 21. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je iz seje zadržana in se je ne more udeležiti poslanka Eva Irgl, na seji pa kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Franc Rosec namesto poslanke mag. Karmen Furman, poslanka Suzana Lep Šimenko namesto poslanke Alenke Helbl, poslanec Dejan Zavec namesto poslanke Sandre Gazinkovski in poslanka Mateja Čalušić namesto poslanke Tereze Novak, aha, sodeluje tudi poslanec Aleš Rezar namesto mag. Deana Premika.

S predsednico Odbora za gospodarstvo sva se dogovorila, da bo današnjo sejo izpeljala ona.

Kolegica mag. Bojana Muršič, predajam vam besedo.

Hvala lepa, kolega Kordiš.

Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 18. nujno sejo Odbora za gospodarstvo!

Tudi sama vse skupaj lepo pozdravljam, tako članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne!

Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Sara Žibrat nadomešča Martina Marzidovška, gospod Bojan Čebela nadomešča gospoda Tineta Novaka, gospa Andreja Živic nadomešča Tomaža Laha.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov, ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ALARMANTNO POSLABŠANJE SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA OKOLJA IN RAZMER NA TRGU DELA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

Na sejo so bili vabljeni predlagatelj, Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v imenu predlagatelja bo predstavil stališče gospod Jožef Horvat, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil, minister Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, nadomešča ga državni sekretar gospod Matevž Frangež, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, potem Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je prav tako opravičil, mag. Alenka Bratušek, Ministrstvo za infrastrukturo, v njenem imenu mag. Andrej Rajh, državni sekretar, gospod mag. Bojan Kumer, minister za okolje in prostor, podnebje in energijo, gospod Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, gospod Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki se je opravičil, z nami bi naj bil gospod Marko Gornjak, član upravnega odbora, upam, da je, gospod Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, gospod Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, gospod Joc Pečečnik, predsednik SBC - Slovenian Business Club in mag. Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.

Uvodno besedo za predstavitev razlogov za sklic današnje seje predajam predlagatelju.

V imenu predlagatelja, gospod Jožef Horvat, beseda je vaša.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, drugi odlični gostje, vsem prav lep pozdrav v imenu predlagateljev današnje seje dveh parlamentarnih odborov in iskrena hvala za vašo udeležbo!

Vedno začenjamo naše razprave s točkami, o katerih se najbrž vsi strinjamo in ta je, če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro vsem. Najbrž tukaj nihče v parlamentu, nihče za tem omizjem nima težav in se lahko pod to, pod ta aksiom samo podpiše. Osebno sem bil pravzaprav izjemno vesel, ko sem 18. aprila 2022, torej tik pred volitvami, slišal dr. Roberta Goloba in njegovo naslednjo izjavo, citiram, »Dodano vrednost na zaposlenega moramo dvigniti na 100 tisoč evrov, sicer bomo ostali brez denarja za socialno državo in pravičnost. Dvig iz 40 tisoč evrov na 47 tisoč evrov ni nič. Zaslužimo so si visoko dodano vrednost.« (Konec citata.) Tudi pod takšno izjavo se najbrž vsak izmed nas tukaj za tem omizjem lahko podpiše, ampak eno so besede, napisane, izrečene, drugo pa so dejanja, ta grejo, kot opazujemo Vlado, pravzaprav predvsem v nasprotno smer, kot so, kot je pravkar citirana izjava.

Zato smo poslanke in poslanci Nove Slovenije zahtevali nujno skupno sejo parlamentarnih odborov za delo in gospodarstvo, zaradi alarmantnega padca industrijske proizvodnje in čedalje večje nekonkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. Mi v Novi Sloveniji se namreč zavedamo, da v konkurenčnem boju sodelujejo prvenstveno gospodarski subjekti, gospodarske družbe in kar je zelo pomembno, države oziroma nacionalne vlade in Vlada, prav Vlada, nacionalne vlade, imajo izjemno velik manevrski prostor.

Gospodarska interesna združenja Vlado že več mesecev opozarjajo, da so razmere v gospodarstvu alarmantne. Vlada se na opozorila ne odziva, številni vidni predstavniki Vlade v svojih izjavah celo odkrito napadajo predstavnike gospodarstva. Pred časom smo lahko prebrali, da bodo predstavniki delodajalcev bojkotirali sejo Ekonomskega sveta, ker predsednik Vlade namreč nima časa, da bi se seje udeležil. No, današnje, kar se tiče Poslanske skupine Nove Slovenije, opravičilo predsednika Vlade sprejemamo, če je res na Ekonomsko-socialnem svetu, je to hvalevredno, ali bo to popravni izpit, pa bomo videli iz dogovorov na današnjem ESS-ju.

Zadnji primerjalni podatki slovenskih in številnih mednarodnih institucij kažejo na to, da je situacija v gospodarstvu in na trgu dela resna, odziv predsednika Vlade je zato nerazumljiv in podcenjujoč. V Novi Sloveniji pričakujemo takojšen odziv Vlade s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta. Država mora gospodarstvu zagotoviti mednarodno primerljive in konkurenčne pogoje za delo in razvoj. Opozorila gospodarstva so zaenkrat ostala preslišana. V Novi Sloveniji vseeno upamo, da bodo zadnji podatki Eurostata Vlado streznili. V mesecu aprilu je Slovenija beležila največji padec industrijske proizvodnje, in sicer kar 7,9 %, to je največji padec med državami evroobmočja. Evroobmočje je v mesecu aprilu celo generiralo rast industrijske proizvodnje za 1 %. Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki Eurostata glede trga delovne sile. Ti kažejo, da se je v prvem kvartalu leta 2023 zaposlenost zmanjšala za 1,6 odstotne točke v primerjavi z zadnjim kvartalom lanskega leta. Gre za največje zmanjšanje med državami Evropske unije. V tem trenutku je največji problem cena energentov za velika energetsko intenzivna podjetja, ta podjetja postajajo povsem nekonkurenčna, Vlada pa nič.

Zaradi visokih cen energentov so bili na primer v Talumu prisiljeni ustaviti elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Sredi marca so že pripravili program presežnih delavcev, v katerega je vključenih 189 zaposlenih. V kolikor se Vlada na resna svarila ne bo odločno in celovito odzvala, se lahko stopnja brezposelnosti močno poveča, kar bo prineslo socialne probleme in resna javno finančna tveganja. Podjetja v en glas poudarjajo, gospodarstvo ne potrebuje pomoči ampak zgolj konkurenčne pogoje dela, pri čemer je cena energentov ključna. Nova Slovenija je že septembra lani pri paketih pomoči gospodarstvu vložila amandma, s katerim smo predlagali uvedbo kapice na ceno energentov. Takrat je Vlada govorila, da se to ne da, da je v nasprotju s pravili Evropske unije. Danes je jasno, da je šlo zgolj za prazne izgovore ali pa nekompetentnost tistih, ki so te izgovore dajali. Evropska komisija je namreč pred meseci Nemčiji odobrila uvedbo kapice za električno energijo v višini 130 evrov za megavatno uro, za zemeljski plin v višini 70 evrov za megavatno uro in toploto za velike porabnike v višini 75 evrov za megavatno uro. Velika slovenska podjetja poudarjajo, da je cena električne energije za njih po vračunani državni subvenciji 200, lahko pa celo prek 300 evrov za megavatno uro. S to ceno energentov ne morejo biti konkurenčna, zato bodo prisiljena v zmanjševanje proizvodnje in odpuščanja. Nekaj pa je jasno: uvedba kapice na cene energentov je mogoča, potrebna je le politična volja in kompetentnost vladnih predstavnikov, da se višina kapice ustrezno izpogaja v postopku pred Evropsko komisijo. Rezultati napačne in neustrezne industrijske politike te Vlade se žal že kažejo. Po podatkih analitike Gospodarske zbornice Slovenije se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja med letno skrčila v 13 od 21 pridelovalnih dejavnosti, več kot, kot 10 % padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji, in sicer 21 %, proizvodnji kemičnih izdelkov 19 %. Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki v tem obdobju, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 % padce industrijske proizvodnje, kar 35 % celotne industrijske proizvodnje. V Novi Sloveniji opozarjamo tudi na povsem zgrešeno politiko Vlade na področju investicij v času ohlajanja gospodarstva. Ministrstvo za infrastrukturo ustavlja državne investicije, predvsem v državne ceste, direktorji gradbenih podjetij poudarjajo, da razen razpisov za investicijski program DARS-a drugih razpisov preprosto ni, enostavno so ustavljeni. V Novi Sloveniji poudarjamo, če pade v gradbeništvu, se zaradi multiplikativnih učinkov začne ohlajanje v številnih vzporednih dejavnosti kot so trgovina, proizvodnja gradbenega materiala, storitve in tako naprej. Še bolj boleče pa je dejstvo, da ima Ministrstvo za infrastrukturo v proračunu za program investicij in vzdrževanja državnih cest na voljo rekordna finančna sredstva. V Novi Sloveniji Ministrstvo za infrastrukturo zato pozivamo, da takoj pristopi k objavi javnih razpisov. Če želimo ohraniti stabilnost javnih financ in še naprej zagotavljati družbeno blaginjo z delovanjem vseh podsistemov države kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, šolstvo, je nujno potrebno izboljšati slovensko poslovno okolje. Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2023, ki vključuje 64 držav. Slovenija se je uvrstila na 42 mesto, kar nas uvršča v spodnjo tretjino držav. Na lestvici konkurenčnosti smo v zadnjem letu nazadovali za 4 mesta, najnižje na lestvici se uvrščamo na področju mednarodnih investicij, davčne politike, trga dela in dostopnosti financiranja za podjetja. V tej luči zato ne preseneča raziskava nemške gospodarske zbornice o naložbeni klimi v Sloveniji. Le 75 % nemških podjetij, ki je v Sloveniji že investiralo, pravi, da bi se za investiranje v Sloveniji ponovno odločilo, se pravi le 75 % nemških podjetij. Gre za padec 10 odstotnih točk, v preteklosti je ta delež znašal namreč 85 %.

V Novi Sloveniji smo zato zahtevali sklic nujne seje dveh parlamentarnih odborov. Namreč vse bolj jasno postaja, da je gospodarska politika aktualne Vlade neustrezna. Odprava davčne reforme iz leta 2021, iz reforme namreč prejšnje koalicije, ki bi z dvigom splošne dohodninske olajšave razbremenila delo, se že odraža v padcu mednarodne konkurenčnosti našega gospodarstva. To nam je poka…, pokazal indeks preimenovanega švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta. Davčna reforma, ki bi zmanjšala stroške dela, je ustavljena. O nujni uvedbi razvojne kapice, ki bi omogočila primerljivo nagrajevanje najboljših kadrov, IT-jevcev, če smem tako reči, inženirjev, razvojnikov in tako naprej in bi v Slovenijo privabila visoko kvalificirane strokovnjake, zaenkrat Vlada o tem namreč ne razmišlja. Slovenija izgublja konkurenčnost tudi v primerjavi s sosednjimi državami, Hrvaško. Poglejmo, hrvaška vlada je pripravila spremembe devetih zakonov, ki bodo prinesle davčne poenostavitve in davčne razbremenitve plač. Potrebno je poudariti, da so na Hrvaškem plače že danes manj obdavčene od slovenskih. S prihajajočo davčno reformo bo Hrvaška v primerjavi s Slovenijo postala še bolj privlačna za tuje neposredne investicije. V tem trenutku so najbolj zaskrbljujoče cene energentov za slovenska podjetja, ki so višje kot jih imajo podjetja v primerljivih državah. Kot majhno izvozno gospodarstvo je ključno, da ohranimo konkurenčnost izvoznih podjetij, drugače nam grozi strm padec BDP in rast nezaposlenosti. V tem času je tudi nerazumno, da država zmanjšuje investicije v cestno infrastrukturo, kar bo ohlajanje gospodarstva še pospešilo. V Novi Sloveniji menimo, da bi morala Vlada zaradi padca mednarodne konkurenčnosti Slovenije in alarmantnih podatkov o padcu industrijske proizvodnje ter stopnje zaposlenosti nemudoma pripraviti celovit odzivni akcijski načrt.

Za skupno sejo parlamentarnih odborov smo zato predlagali tri sklepe. Imate jih v gradivu, jaz jih na kratko zgolj povzamem. Prvi sklep: Vlada naj nemudoma pristopi k pripravi celovitega odzivnega akcijskega načrta. V njem morajo biti jasno razdelani takojšnji ukrepi, predvsem uvedba kapice na ceno energentov za podjetja in dolgoročni ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, na primer uvedba razvojne kapice, razbremenitev stroškov dela, debirokratizacija, strategija delovnih migracij. Z dokumentom v roku 30 dni Vlada seznani oba ta dva, oba parlamentarna odbora, odbora. Drugi sklep: Ministrstvo za infrastrukturo pozivamo, da ne zmanjšuje investicij v vzdrževanje in razvoj cestne in železniške infrastrukture ter nemudoma pristopi k objavi javnih razpisov za izvedbo del v obsegu investicij in objavi javnih razpisov za izvedbo del, kvartalno poroča obema parlamentarnima odboroma. In tretji sklep: Vlada naj takoj obnovi socialni dialog in naj predloge gospodarstva tudi upošteva. Upam, da se bo to danes popoldne tudi realiziralo na seji Ekonomsko-socialnega sveta, ampak sklep je seveda aktualen.

Za zaključek beremo in slišimo, da je Vlada nekako negativno nastrojena in celo imenuje del industrije, ki je energetsko intenziven, da je to energetsko potratna industrija. S takšnimi stališči, s takšnim gledanjem na slovensko industrijo in slovensko gospodarstvo bomo, kolegice in kolegi, zavozili. Tu gre tudi za okrog 70, 80 tisoč ljudi na drugi strani, kar smo že govorili na recimo komisijah ali pa odborih opozarjamo na energetsko, vsaj kar zadeva električno energijo, vprašljivo situacijo, da sem zelo diplomatski, v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju Zakaj? Zato ker očitno Vlada nima pravega interesa za izgradnjo NEK 2. Danes smo poslanke in poslanci ali pa vsaj člani Odbora za gospodarstvo dobili junijski Glas gospodarstva, izjemno zanimivi strokovni članek z naslovom »Ocena učinkov zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije, zamude pri izgradnji in vključitvi v omrežje JEK 2 ter sledenje dinamiki NEPN scenarijev pomenijo nesprejemljivo dolgoročno izpostavljenost Slovenije zaradi povečanja uvozne energetske odvisnosti, drastično višje cene električne energije za odjemalce in poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov.« O tem se bomo najbrž oziroma se bomo morali tudi v prihodnje še več pogovarjati. Grozi nam namreč po naši oceni in po oceni stroke, to piše stroka, dejansko energetski kolaps, to pa pomeni tudi kolaps slovenskega gospodarstva, in ne bo nič z izjavo dr. Roberta Goloba, še enkrat, dodano vrednost na zaposlenega moramo dvigniti na 100 tisoč evrov. Kako? To je zdaj vprašanje za predstavnike Vlade in seveda tudi za nas, kolegice in kolegi, predvsem koalicijo. Ampak gospodarstvo ni ne levo ne desno, še enkrat, in s tem zaključujem uvodni del, če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro vsem nam, pa naj gre dobro gospodarstvu.

Hvala lepa, ker ste me poslušali.

Hvala lepa predlagatelju.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju Matevžu Frangežu.

Izvolite, beseda je vaša.

Matevž Frangež

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni.

Hvala lepa za današnjo priložnost, da se pogovorimo o res pomembnih vsebinah za našo prihodnost.

Naj najprej opravičim trenutno odsotnost ministra za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaža Hana, ki se še vedno skupaj s predsednikom Vlade udeležuje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Minister je načrtoval, da bo se seja ESS končala dovolj zgodaj, da bi z vami delil ta uvodna stališča.

Zdaj, v vsem kar je povedal poslanec Horvat, naj povem eno uvodno tezo. Jaz mislim, da je potrebno biti pozoren na vse situacije, ki so bodisi rezultat našega domačega ali mednarodnega okolja, in da moramo zelo pozorno spremljati gospodarska gibanja, ker te določijo naše gospodarske možnosti. Bojim pa se, da niso stvari tako zelo preproste. Na srečo pa smo v tem hipu še precej daleč od tega, da bi govorili o tako alarmantnih situacijah, kot je, se je dalo razumeti iz tona in sporočil spoštovanega poslanca Horvata.

Zdaj predlagam, da pogledamo najprej kaj so podlage za današnjo sejo. Švicarski inštitut, Mednarodni inštitut razvoj menedžmenta AMD, je res objavil svoj letni pregled svetovne konkurenčnosti in drži, kot je povedal poslanec Horvat, Slovenija je po tem year booku padla iz 38. mestna med 63. državami na 42. mesto v letošnjem letu. Padla je za štiri mesta.

Pa preden seciramo to podrobneje poglejmo, kakšne so bile naše torej uvrstitve v zadnjih petih letih. Leta 2019, smo se uvrstili na 37. mesto, leto kasneje na 35. mesto, leta 2021 zdrknili na 40. mesto, leta 2022 spet popravili svoj score na 38. mesto in letos padli na 42. mesto. Ampak dajmo skušati to pogledati v nekoliko širšem kontekstu. Namreč, Avstrija je iz lani na letos padla iz 20. na 24., za 4 mesta. Hrvaška iz 46. na 50. mesto. Estonija iz 22. na 26. mesto. Francija iz 28. na 33. mesto, torej, za 4 oziroma 5 mest. Še več. Nemčija, naša poglavitna gospodarska partnerica je padla iz 15. mesta v leto 2022 na 22. mesto v letu 2022 na 2023 za 7 mest. Madžarska prav tako za sedem mest, iz 39. na 46. mesto. Slovaška iz 49. na 53. In Švedska, ena gotovo najkonkurenčnejših pa hkrati socialno najbolje urejenih držav na svetu, iz 4. mesta na lestvici IMD na 8. mesto, praktično za 100 odstotkov poslabšala svojo uvrstitev. Nič od tega noče minimizirati sporočila, da smo padli za štiri mesta. Da, poglejmo natančno, zakaj smo padli na za štiri mesta. Videli bomo, da je poročilo sestavljeno iz štirih poglavij, vsako od teh poglavij sestavljeno iz vrste kazalcev. Na področju gospodarske uspešnosti lani 26 / nerazumljivo/ padec za osem mest. Vladna učinkovitost iz 42. na 45. mesto. Poslovna učinkovitost, torej tisto, kar je na biznisu, iz 43. na 46. mesto. Kakovost infrastrukture iz 33. mesta na 36. mesto. Ampak, ko pa gremo globlje secirati te podatke, poslanec Horvat je navajal mednarodne in investicije, se pravi, tam točko, kjer smo naj bolj poslabšali svojo uvrstitev, lahko ugotovimo, da je upoštevana vrednost mednarodnih investicij iz leta 2021. Se pravi, najslabše smo svoj scor, najbolj smo svoj scor poslabšali na kazalniku, ki je povzet iz leta 2021. Naj samo omenim, da je to čas neke druge vlade, pa vem, da to ni namen. Poglejmo naprej. Na področju infrastrukture, prav tako pomemben padec iz 33. na 36. mesto, skupaj obravnavanih 106 kazalnikov. Od tega se poglavitni del 69 kazalnikov, 65 odstotkov vseh kazalnikov nanaša na obdobje med 2018 in 2021. 13 kazalnikov se nanaša na leto 2022 in 24 kazalnikov se nanaša na leto 2023. Zdaj spet ne želim podvomiti v relevantnost kazalcev. Hočem pa opozoriti, da stvari niso povsem enoznačne in da je treba zelo globoko pogledati, zakaj do spremembe v položaju prihaja.

Poglejmo drugi kazalec. Nova Slovenija opozarja, upravičeno, na padec industrijske proizvodnje. Med vsemi državami Evropske unije, naš padec med štirimi najslabšimi, če upoštevamo države evroobmočja. Kot je gospod Horvat korektno povzel, je med temi državami padec industrijske proizvodnje v Sloveniji največji. Pa si poglejmo torej specifičen položaj Slovenije, pa ga primerjamo, ker seveda naš položaj vedno določa, kakšen je naš položaj v razmerju do drugih. Recimo, koga izberemo, recimo Irsko, prvo na lestvici podatkov, ki je imela rekordno rast industrijske proizvodnje v aprilu 2023. Poglejmo torej položaj Slovenije in Irske. Ugotovili bomo, da je Slovenija v aprilu letos utrpela padec industrijske proizvodnje za 7,9 odstotkov. Irska je v istem mesecu povečala svojo industrijsko proizvodnjo za 21,5 odstotkov. Poglejmo še naprej, recimo, mesec marec in bomo ugotovili, da medtem ko je marca industrijska proizvodnja v Sloveniji zrasla za 2,5 odstotka, je na Irskem marca padla s 27 %, - 27 % -, praktično narobe obrnjen graf, obratna situacija, ampak hkrati lahko ugotovimo, da to ni popolnoma nič običajnega, torej neobičajnega. Nihanja so tista, ki redno spremljajo pač industrijsko proizvodnjo. Slovenija je recimo največje padce industrijske proizvodnje minus 15,4, minus 12,2, minus 9,5 doživela v letu 2020, iz povsem objektivnih razlogov, kajne, Covid. Največje rasti smo dosegli 12,2 % januarja 2019, 11,7 % v juliju 2019, ampak da ne bo slovenski skoki, samo, kako naj rečem, neznačilni ali padci, poglejmo še primer Irske. Največji padec industrijske proizvodnje je Irska doživela julija, pardon, junija 2022, junija lani 33,6 odstotni padec, pa 28,3 aprila lani, 27 odstotni padec, kot že prej citiran marec 2023, na drugi strani pa je leta 2020 v novembru doživela tudi izjemno visoko skok industrijske proizvodnje. Očitno so precej bolj podvrženi sezonskim nihanjem.

Če se vrnem nazaj na kazalnike AMD-ja, pa vendarle želim opozoriti še na eno stvar, kar 92 od 256 kazalnikov, ki so podlaga za določitev rezultata držav, je po metodologiji pridobljenih s pomočjo ankete. Zdaj, s tem absolutno ni nič narobe. Tu vam dajem recimo en primer, kajne, ki me zelo veseli, da recimo menedžerji vidijo ključne atribute slovenske konkurenčnosti podobno kot jaz sam. Vidimo jo v usposobljeni delovni sili 85 % respondentov v anketi, visok izobrazbeni nivo 76 %, zanesljiva infrastruktura 63 %, močna AMD kultura precej manj, pa vendarle, 45 %. Zanimiva je sicer, tak, za dodatek, za bombonček, kajne, da je, da so kompetentnosti Vlade, kajne, ocenjene primerljivo na zadnjem mestu, samo 3,9 % respondentov je to uvrstilo kot eno od ključnih petih atributov, zakaj zaupajo slovenski ekonomiji.

Pa vendar, ne pozabimo na vpliv, mimogrede, to je bila tudi izkušnja 10 let nazaj, ko je marsikaj, kar je bilo podvrženo anketam, močno poslabšalo možnosti za naš makroekonomski razvoj in tudi danes, kljub temu, da je situacija resna, da moramo biti nanjo pozorni in da moramo resno premisliti, na kakšen način bomo generirali prihodnji gospodarski razvoj, svarim pred tem, da se predamo malodušju in pesimizmu. Tudi zato, ker lahko pesimizem, prikazovanje situacije bistveno bolj alarmantne in slabše, kot dejansko je, vodi v spiralo slabih novic. Če ne bomo sami zaupali svojemu ekonomskemu »performansu«, pa, kot rečeno, imamo razloge, da smo zanj tudi zaskrbljeni, se bo to slej ko prej prelilo v družbeno atmosfero, končni instanci k mednarodnim kreditorjem. Na tej točki je Slovenija nekoč že bila in potem je bila prisiljena sprejemati zelo boleče odločitve, od marsikatere od njih si še danes nismo opomogli.

Naj na tem mestu navedem še eno izkušnjo. Pred tedni je 8 slovenskih start upov sodelovalo na slovensko izraelskem pospeševalniku v Tel Avivu. Res izjemna, poučna izkušnja in kljub temu, da se zavedam, da Izrael nikakor ni enoznačna država, naj povem, kaj so bile 3 globoke izkušnje, ki sem jih tam doživel. Prvič, optimizem. En pozitivizem, da lahko s svojim delovanjem, s svojimi idejami, s svojo aktivnostjo premagajo danosti v katerih živijo, varnostne, okoljske, politične, vrste drugih.

Drugič. Pravica do neuspeha. Oni pravijo, če ti ne us…, torej, če ne doživiš neuspeha vsaj dvakrat dokler si star trideset, se nisi potrudil dovolj močno. »If you don't fail twice until you're thirty, you didn't try good enough.« Torej kultura sprejemanja neuspeha kot možnega outputa prizadevanja, je bistveno bolj sprejeta kot pri nas, kjer neuspeh praktično kriminalizira.

In tretjič. Vsi si med sabo pomagajo. Vsi si med sabo pomagajo. Dajmo premisliti o teh treh mojih take away-ih, in se skušajmo iz njih nekaj naučiti, ker prihajajo časi, morda smo že korenito zakorakali vanje, ko bo zelo pomembno, ali nas pri tem kar moramo narediti, vodijo optimizem, priznavanje drug drugemu pravico, da nam tudi spodleti, ker samo tako bomo dejansko poizkušali.

In tretjič, da si med sabo pomagamo. Zdaj ključno vprašanje nas mora skrbeti in moj odgovor je da, skrbeti nas mora.

Poglejmo podatke o doseženem BDP evropskega gospodarstva od leta 2008 do danes. To je v tekočih cenah, v dolarski vrednosti, zato je slika malenkost popačena zaradi razlik med tečaji dolarja in evra. Vidimo, da je danes evropsko gospodarstvo vredno 16 tisoč 640 milijard ameriških dolarjev. Zdaj poglejmo ameriško krivuljo. Leta 2008, vstopu v svetovno finančno in gospodarsko krizo je bilo evropsko gospodarstvo za 10 % večje od gospodarstva ZDA, danes je za 50 % večje od gospodarstva EU. Situacija postane še malo bolj zaskrbljujoča, ko dodamo sliki gibanje še ene svetovne ekonomije, Kitajske. In to nas mora skrbeti. V tej enačbi se moramo vprašati, kaj v naši ekonomiji počnemo za to, da naš BDP na prebivalca ne raste hitreje, da naša produktivnost ni tam kot jo je kot ciljno opredelil poslanec Horvat, na ravni 100 tisoč evrov na zaposlenega. Mimogrede, to je cilj v katerega res verjamem do leta 2030. In ugotovili bomo, da je razlog pravzaprav ta nižja produktivnost. Medtem ko se razkorak v BDP z vodilnimi inovatorkami zmanjšuje počasi, druge države srednje in vzhodne Evrope hitro zmanjšujejo svoj zaostanek za Slovenijo. To nam jasno pokaže tudi naslednji graf, vlaganja v inovacijsko podprto rast, kjer vidite temno sivo krivuljo na vrhu, visoka intenzivnost teh vlaganj v skupini držav Češka, Slovaška, Madžarska. EU, je generalno gledano, se pravi, najnižja krivulja, visoko povprečje, močne inovatorke bistveno nad nami in vidite, tam nekje na preseku finančne krize, ko nismo kakšni napačni, torej ekonomski doktrini, dokler nismo napačni ekonomski doktrini podelili domovinske pravice, smo imeli kar visoka vlaganja v te sektorje, nato pa se po vlaganjih v raziskave, razvoj, inovacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, v tehnološko opremljenost, pademo na precej nižji ravni. Tudi UMAR ugotavlja, da poglobljena digitalna preobrazba podjetij, uvajanje rešitev industrije 4.0 poteka počasi, pa tudi prilagajanje organizacijskih procesov in kulture podjetij, še posebej upravljanje dizajna in dizajnersko razmišljanje, hitrost, prilagodljivo zaupanje, organizacijski modeli poslovanja, ne modeli organizacije se spreminjajo. Premajhen fokus na ustvarjalnosti, inovativnosti in učenju in na ustvarjanju vrednosti za kupca. Tudi ta slikica vam je znana. Medtem ko imamo primerljivo financiranje bazičnih raziskav, predvsem iz javnih sredstev, ta graf še ne upošteva sprejetega zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, kjer se bo slovenski performance izboljšal in je danes pod povprečjem EU, se pravi na spodnjem delu lestvice tehnološke pripravljenosti. Če pogledamo vlaganje zasebnega sektorja, torej TRL 7 do 9vidimo, da je Slovenija že nadpovprečna glede na EU, hkrati pa vemo, da pomemben del tega zadnjega stolpca odpade na eno veliko farmacevtsko podjetje v državni lasti. Medtem pa imamo na sredinskem delu TRL lestvice praktično popolno odsotnost tveganega kapitala, praktično na ravni statistične nezaznavnosti.

Poglejmo še podatke Umarja. Produktivnost leta 2022 dosega 86 % povprečja EU. Umar ugotavlja premalo investicij v raziskave, razvoj inovacij, IKT, pametno in zeleno preobrazbo. Hkrati ugotavlja upad kazalnikov mednarodne blagovne menjave in aktivnosti predelovalnih industrij in vpliv zunanjih trgov, nižanje izvoznih naročil in nizka izvozna pričakovanja. Tukaj je primerno dodati, marsikaj od tega je plod napačnih odločitev, ki smo jih sprejemali v tej državi. Marsikaj je mogoče posledica premajhne prizadevnosti v naši državi. Pomemben del, pravzaprav poglaviten del razlogov tudi za nihaje, ki smo jih omenjali prej, pa izhaja iz zakonitosti mednarodnega gospodarskega okolja. Rad bi vam povedal, da se zakonitosti mednarodne trgovine v aprilu 2023, ko je Slovenija dosegla ta visok padec industrijske proizvodnje, pač radikalno po drugačni od zakonitosti dve leti prej. Tudi po tem, ne pozabite, da je naša ključna zunanjetrgovinska partnerica Nemčija že v tehnični recesiji, pri čemer ne vem, ali je to dobra ali slaba novica, zaradi zakonitosti tega, kar mi proizvajamo in kar izvažamo v Nemčijo, vam lahko povem, da smo mi izvidnica in ne posledica Nemčije. Ker nemško gospodarstvo je že vkalkuliralo koliko materialov, komponent, sestavnih delov bodo potrebovali čez en mesec, se pravi v naročilih, ki jih ima v tem hipu naša industrija. Medtem ko njihovega znižanega gospodarskega performance čez dva meseca, ko bodo vgrajevali zmanjšan obseg delov, še pravzaprav nismo kalkulirali v enačbo. Se opravičujem, ker sem dolg, ampak še malo potrpežljivosti.

Poglejmo inovacijski indeks. Vidimo lahko, da je Slovenija zelo dobra in da pravzaprav napreduje po vrsti kazalnikov, recimo povezanost našega inovacijskega ekosistema. Pravzaprav imamo tukaj najboljši rezultat. Prav tako zelo kakovostni človeški viri. Tudi uporaba IT-ja. Število inovatorjev, kakovost raziskovalnega sistema. Nizki pa smo najizraziteje pravzaprav na dveh vprašanjih, naložbe podjetij in financiranje in podpore. To sta atributa, ki jih moramo sistemsko izboljšati, tudi z uporabo obstoječih in, upajmo, tudi novih virov, ki bodo spodbudili transformacijo. Tudi Umar priporoča, pospešiti je treba vlaganje in strukturne spremembe za strateški prehod v inovacijsko podprto rast in nizko ogljično krožno gospodarstvo, pospešeno razvijati človeške vire in okrepiti socialni kapital, narediti poslovno okolje agilnejše in pri tem krepiti ekosistemske pristope. Smo na začetku največjih sprememb svetovnega gospodarstva v človeški zgodovini. In za Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport te spremembe predstavljajo v bistvu vprašanje, kako jih izkoristiti kot priložnost za korenito inovacijsko, energetsko, snovno, tehnološko, digitalno, pa tudi etično transformacijo slovenskega gospodarstva. Namreč, kje smo v verigah vrednosti? Mi smo danes dobavitelj. V veliki meri proizvajamo recimo in zelo dobri smo v tem, materiale. Zato imamo energetsko intenzivno industrijo, nadpovprečno energetsko intenzivno industrijo. Smo pa hkrati na začetku dobavnih verig, praviloma na nižjem delu lestvice dodane vrednosti.

Tisto, kar si recimo s posameznimi iniciativami prizadevamo, recimo, misijo gremo, je, da iz golega dobavitelja postanemo razvojnik. Mnoga, torej dobavitelji v avtomobilski industriji so danes že tako imenovani dobavitelj v predrazvojni fazi. To pomeni, da precej več svojega znanja in inovacij vlagajo v komponente, sestavne dele, ki jih prodajo principal v avtomobilski industriji. Hkrati pa verjamemo, da ta čas te transformacije omogoča neko drugo priložnost, da premislimo o tem, kako nadgraditi slovensko ekonomijo na način, da bomo tukaj proizvajali večji delež končnih proizvodov z globalnim tržnim dometom, z lastnimi blagovnimi znamkami, ki bodo plod slovenskega znanja, slovenskih inovacij, slovenskega dizajna. In tu se pravzaprav skriva vprašanje, ali pravzaprav obvladujemo svojo dodano vrednost, ali imamo odporno pozicijo na dobavnih verigah ali pa smo pravzaprav zelo, zelo ranljivi, zaradi te iste pozicije na dobavnih verigah. Izziv je torej podpora prebojnim naložbam podjetij v inovacijsko, energetsko, osnovno tehnološko, digitalno in etično transformacijo in tukaj na slikici je nekaj podjetij. Nekaj slovenskih proizvodov, ki že kažejo na to, da imamo ambicijo, da imamo znanje, da imamo moč postaviti konkurenčen, globalno prodoren zeleni proizvod na trg. Z njim uspeti, s kakšnim od njih pa upajmo, da še ne bomo. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vidi ta proces kot / nerazumljivo/ in Slovenija, želimo si, da razvijamo to kulturo, da karkoli razvijamo in karkoli proizvajamo, postane v svetu prepoznavno kot zelena inovacija, kot / nerazumljivo/ in Slovenija. Vsaka od transformacij, ki nas čaka, postavlja svoje zahteve. Dejstvo pa je, da bomo potrebovali boljši tip produktov, kjer bo več našega znanja inovacij. Da rabimo energetsko transformacijo, kar verjetno ni odgovor nadaljnje povečevanje energetske intenzivnosti gospodarstva, ampak njegova energetska transformacija tako, da bomo z manjšim inputom energije ustvarili isto ali več. Da moramo resno premisliti o okrožnosti, ker nas čas, omejeni viri terjajo, da zastavimo krožni model, medtem ko je zakonitost slovenskega gospodarstva danes v veliki meri grajena na linearnosti, torej, na trajni izrabi naravnih virov. Čaka nas tehnološka transformacija, tu je tudi eden od najočitnejših razlogov za ali pa potencialov dodane vrednosti, katera dela lahko nadomestimo kakovostno z izboljšanimi organizacijskimi in tehnološkimi modeli. Kako digitalno transformirati gospodarstvo, zato da bo bolj pametno, bolj logično organizirano in zaradi tega bolj učinkovito. In nenazadnje, kako peljati to transformacijo, da bo produkt vsega skupaj tudi boljša ekonomija. Boljša ekonomija v smislu tega, da bo ustvarjalo zadovoljne zaposlene, zadovoljne skupnosti in nenazadnje visoko raven upravljavske odgovornosti - govorim o / nerazumljivo/ merilih. V tem pogledu, trajnostna transformacija industrije. To je gotovo za državo, ki je ena od top treh industrijskih držav v svetu, ena od ključnih nalog, kako obstoječo industrijo up graditi, da bo njen performance bolj trajnosten. Kako doseči rast majhnih in srednjih podjetij? Tudi tako, da jim v večji meri odpremo priložnosti internacionalizacije, predvsem med svojimi / nerazumljivo/ imamo velik potencial za krepitev izvoza. In končno, kako doseči več prebojnih zagonskih / nerazumljivo/ podjetij z globalnimi rešitvami in globalnim dometom? V ta namen skušamo koncentrirati integralna sredstva Ministrstva za gospodarstvo, kohezijo, načrt za okrevanje in odpornost in pri tem krepiti nove ekosisteme kot so strateške zelene tehnologije. Se pravi, nova evropska zgodba, kjer bo pomemben ta ekosistemski pristop - na to temo smo na tem Odboru za gospodarstvo govorili v prejšnjih tednih - kako izkoristiti priložnosti, ki jih imamo na področju kritičnih materialov, polprevodnikov na drugi strani. Kako recimo ta naš majhen, ampak dinamičen vesoljski sektor pospešeno okrepiti, da izkoristi prihodnje priložnosti in tukaj vidimo dva svetilnika. Eden od teh je gremo strateško partnerstvo za preobrazbo avtomobilske industrije, ki temelji na treh stebrih, električni pogoni, baterijski sistemi in lahki materiali in lahke konstrukcije ter na drugi strani zelo pomemben strateški dogodek v letošnji pomladi, ko je Vlada skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in Znanostjo podpisala strateški sporazum o inovacijskem partnerstvu. To pa seveda še ne sme biti vse. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s kolegi v vladi načrtujemo nove mehanizme, kako to transformacijo z okrepljenim ekosistemskim pristopom okrepiti.

Še nekaj o denarju. Skupaj samo letos 489 milijonov različnih vzvodov, podpora naložbam in krepitev ekosistemov, od tega 10 oziroma 11 % za digitalizacijo gospodarstva, 10 % za lesno verigo, torej dobrih 27 % za podjetništvo in internacionalizacijo 18 % za razvoj, raziskave in inovacije in za turizem 22,6 %, 6,5 % za šport, mi boste v tem grafu seveda oprostili, vem, da ni vsebina današnje debate. Podobno namenja tudi nacionalni načrt za okrevanje in odpornost.

Zdaj, res se mora vprašati, ali je tisto, kar nas zanima v prihodnjih letih, status quo, ali zmoremo s potrebnimi spremembami v državi, pri čemer sem povsem odprt za to, kaj mora biti vsebina teh sprememb, najti ustrezno motivacijo. Jasno pa je, da vidimo konkurenčnost slovenskega gospodarstva ne nujno v nizkih plačah in nizkih davkih, pač pa v izdelkih z visoko dodano vrednostjo, visoki intenzivnosti znanja, v kompleksnem znanju in znanosti, ki bo stal za gospodarskimi spremembami.

Predsednica, jaz se globoko opravičujem, ker sem bil radikalno predolg za to uvodno predstavitev.

Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa.

Ni bilo ravno tako dolgo, ampak je bilo zelo nazorno prikazano, tako da lahko sedaj nadaljujemo, bodo pa po vsej verjetnosti vaši ostali kolegi iz Vlade po vsej verjetnosti krajši.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in invalide, državnemu sekretarju, gospodu Igorju Feketija.

Izvolite, beseda je vaša.

Igor Feketija

Hvala za besedo.

Bom poskušal biti kakšno minuto krajši od kolega Frangeža. Torej, na našem ministrstvu spremljamo gospodarska gibanja, še zlasti posebej pozorno pa seveda dogajanje na trgu dela in se bom osredotočil mogoče samo na ta del. Torej zavedamo se upada industrijske proizvodnje, za katerega vidijo, da je posledica predvsem nižjega povpraševanja iz tujine, zlasti Nemčije. Ugotavljamo tudi, da proizvodnja najbolj upada v energetsko intenzivnih panogah in to je pomembno tudi za naše politike. V teh se pa obseg proizvodnje zniža v resnici že v drugi polovici leta 2022, v papirni industriji celo v drugem četrtletju 2022. Posledično zaradi padca proizvodnje upada tudi produktivnost dela, ki je merjena kot razmerje medletne rasti obsega proizvodnje in medletne rasti zaposlenosti in te energetsko intenzivne panoge predstavljajo okrog 15 % indeksa industrijske proizvodnje. Po drugi strani gradbena aktivnost ostaja visoka in je celo presegla lanske ravni v prvih štirih mesecih za 24 %. In podatki s trga dela, kar je bistveno za nas, še ne kažejo neke alarmantne slike. Število delovno aktivnih še naprej raste, tudi v aprilu je delovna aktivnost med letno rasla, in sicer za 1,6 %, in če je bila ta rast nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, je to posledica medletnega znižanja števila zaposlenih v javni upravi. K skupni rasti delovno aktivnih pa so največ, kar 87 % v aprilu prispevali tujci, torej zaposlovanje tujcev največ prispeva k rasti delovno aktivnih. Kolikor anketni podatki SURS-a, torej gre za anketne podatke, kažejo na upad števila delovno aktivnih, je to na račun manjšega obsega študentskega dela in pomagajočih družinskih članov. Sicer pa, kot rečeno, aktivnost raste. Podatki kažejo tudi, da se zaposlujejo tudi ranljive skupine, od maja 2022 do maja 2023 je število dolgotrajno brezposelnih zmanjšalo za 27,2%. Razumemo skrb, slišimo zgodnja opozorila, da bi se situacija lahko obrnila, ampak izvajanje interventnih ukrepov s strani Ministrstva za delo v času, ko je število brezposelnih najnižje v zgodovini beleženja, najbrž ni na mestu. Sezonsko prilagojena stopnja anketne brezposelnosti, ki jo na osnovi podatkov ankete o delovni sili izračuna Eurostat, je bila marca leta 2023 za Slovenijo je kazala 3,2 %, kar je pod povprečjem Evropske unije, kjer je bila stopnja 6,0 %.

Prav tako izkušnje z odpuščanjem v nekaterih družbah, zlasti s presežnimi delavci na območnih službah zavoda za zaposlovanje Maribor in Ptuj, kažejo, da se presežni delavci tam zelo hitro absorbirajo na trg delovne sile, zanje je veliko zanimanja med drugimi lokalnimi in regionalnimi delodajalci in doslej napovedane odpovedi praktično nimajo vpliva na stopnjo brezposelnosti. Bi pa mogoče na tej točki še naslovil javni poziv po vzpostavitvi sheme za skrajšani delovni čas oziroma čakanje na delo, mogoče se to dvoje včasih celo malo meša. Torej ministrstvo bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost vzpostavilo takšno shemo v roku enega leta, k temu smo se zavezali, pri tem se bomo zgledovali po tovrstnih shemah v tujini in nujno gre namreč za mejnik načrta za okrevanje odpornosti in posamezni parametri tega so pod drobnogledom Evropske komisije, nujno bomo pri tem upoštevali smernice Evropske komisije. Namreč nevarnost takšnih shem je negativna selekcija, ko bi z neustrezno zasnovo take sheme spodbujali in pri življenju ohranjali podjetje ali pa dejavnosti, ki bi se morale prestrukturirati, recimo primarno pridobivanje aluminija v Talumu je en tak primer, elektroliza aluminija je bila eden zadnjih takih primerov v Evropi. In kot rečeno, ti delavci so se absorbirali na trg delovne sile k drugim delodajalcem. Torej v takih primerih so aktivnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in zlasti Zavoda za zaposlovanje usmerjene predvsem v izobraževanje in v zaposlovanje presežnih delavcev v podjetjih in panogah, ki so vzdržne, ki lahko obstanejo na dolgi rok in tako je tudi izrecno opozorilo Evropske komisije v zvezi s to shemo. Torej shema za državno podporo skrajšanega delovnega časa se lahko uporabi samo v primeru resnih motenj na proizvodnji, torej ponudbeni strani gospodarstva. Seveda bomo v postopek priprave te sheme, ki bo predvidoma urejena v svojem zakonu, vključili tudi predstavnike delodajalcev, ko bo zadeva tako daleč. Pa da ne bom predolg, na tej točki zaključujem.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj k besedi vabim predstavnika Ministrstva za infrastrukturo, državnega sekretarja mag. Andreja Rajha.

Izvolite. Beseda je vaša.

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa.

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo ponosni, da gradimo in da obnavljamo in izvajamo infrastrukturne projekte širom Slovenije. Trenutno je aktivnih več kot 800 projektov in vsi se izvajajo tako kot so podpisane pogodbe. Pogodbena vrednost oddanih del je nekaj manj, torej pogodbena vrednost del, predvidena v proračunu, je nekaj manj kot milijarda evrov. In zelo ponosni smo, da je v letošnjem letu bilo razpisanih, torej pogodbeno dodeljenih kar 88 % vseh del, to je stanje na 30. 6. 2023. Torej 88 % vseh del je razpisanih pogodbeno sklenjenih, ki so bila v letošnjem letu predvidena in torej ni nikakršnega govora, da se karkoli ustavlja oziroma da se ne razpisuje, res pa je, da so bile v preteklih letih podpisane večletne pogodbe in mi te pogodbe v letošnjem letu, ki zapadejo, izpolnjujemo, to je treba jasno povedati, torej večletne pogodbe, ki so bile v preteklih letih podpisane, se izvršujejo in mi naše pogodbene obveznosti izpolnjujemo. Zavedati se moramo, da je letošnje leto gradbeno zelo intenzivno in da večji del teh pogodb, pogodbenih obveznosti iz prejšnjih let zapade v letošnjem letu, posledično je toliko manj novih razpisov, ampak to ne pomeni, da se karkoli zaustavlja, ampak se izvaja z nespremenjeno dinamiko. Če navedem samo nekaj podrobnejših, torej večjih, torej projektov na železniški infrastrukturi: nadgradnja železniške postaje Ljubljana, 166 milijonov evrov, gre za sklopa /nerazumljivo/, železniška postaja Nova Gorica 35 milijonov, železniška postaja Jesenice 115 milijonov, vlaganja v železniško omrežje, torej v stikalno varnostne naprave 25 milijonov, železniško, torej priprava projektne dokumentacije 13 milijonov evrov, enako tudi v ceste se veliko gradi. Izvajajo se v ključni infrastrukturni projekti, drugi tir, tretja razvojna os. In to so v bistvu vse eni indici, da se investicije nadaljujejo, da se izvajajo in se bodo tudi izvajale v prihodnosti.

In kar se kar se tiče, bom rekel, namigovanj, da da se zadeve ne izvajajo oziroma da se zaustavljajo, v bistvu teh trditev mi ne moremo sprejeti in jih zavračamo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

K besedi vabim še predstavnika Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državnega sekretarja gospoda Uroša Vajgla.

Izvolite.