Lepo pozdravljeni na 18. nujni seji Odbora za kulturo, ki jo kar takoj pričenjam in sicer s pooblastili.

Obveščam vas, da članico dr. Tatjano Greif danes nadomešča poslanka Nataša Sukič, poslanca Martina Marzidovška pa nadomešča kolega Lenart Žavbi.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora in sicer: izločitev Borisa Pahorja s seznama slovenskih avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil s sklicem tudi predlagan.

Zato predlagam, da gremo kar k tej edini točki dnevnega reda – IZLOČITEV BORISA PAHORJA S SEZNAMA SLOVENSKIH AVTORJEV NA FRANKFURTSKEM KNJIŽNEM SEJMU.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 3. julija 2023 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z navedeno točko dnevnega reda.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: Alenka Jeraj v imenu predlagatelja, torej Poslanske skupine SDS, ministrica za kulturo, dr. Urška Perenič, literarna zgodovinarka in univerzitetna profesorica, Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo, ddr. Igor Grdina ZRC SAZU in dr. Miha Kovač, kurator programa Frankfurtskega knjižnega sejma 2023.

Za začetek, uvodoma dajem besedo kolegici Alenki Jeraj, da v imenu predlagatelja.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni!

Zdaj, nastop Slovenije oziroma častne gostje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu je zagotovo en pomemben dogodek v življenju te države oziroma za našo državo, zato smo seveda to že takoj, ko so se postopki začeli, torej že od leta 2006, naj se o tem pogovarjamo in pripravljamo na to častno gostovanje na frankfurtskem sejmu, smo seveda spremljali, kaj se dogaja po spremembah seveda v Vladi, potem na ministrstvih in tako naprej in ko smo seveda pogledali in spremljali katere avtorje, torej med 65. avtorji, ki se bodo oziroma ki jih bomo predstavljali v okviru Slovenije, je pa po podatkih, ki ste jih pač posredovali, 34 avtoric in 31 avtorjev, izbor je bil seveda glede na dela, ki so bila prevedena v zadnjih dveh letih in v na tiskovni konferenci je bilo povedano, da bodo nekateri slovenski avtorji izpostavljeni v slovenskem paviljonu.

Kot rečeno, za avtorje, ki imajo največ prevodov v nemščino in druge jezike in so bili tudi našteti: Slavoj Žižek, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnovič, Aleš Šteger, Lila Prap, Manica Musil in Jana Bauer ter drugi. In povedano je bilo tudi, da bo poleg številnih živečih avtorjev, tudi zamejskih ustvarjalcev, ki se bodo predstavili na sejmu, bo posebna pozornost namenjena tudi že umrlim avtorjem, kot so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun, Maruša Krese in Alma Karlin.

No, in seveda, ko smo, ko smo to prebrali, je kar nekaj nas se vprašalo, kje pa je tu Boris Pahor, lahko bi bilo samo pač, izjemoma, da se je na to pozabilo, zato smo pač nekaj časa počakali, da vidimo kakšen demanti oziroma ali pa kakšno dodatno obrazložitev. No, na kar so se potem oglasili člani petega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katerega član je bil tudi dolga leta pokojni Boris Pahor, in se torej spraševali oziroma protestirali zaradi tega, ker so pač, ker naj bi bil pokojni Boris Pahor izključen iz predstavitve glede na ves njegov opus in na njegov prispevek v slovensko literaturo, pa ne samo v literaturo, tudi v njegov družbeni angažma

Torej, so dejali, da protestirajo proti presenetljivo lahkotni in za relevantno predstavitev duhovnih horizontov sodobne Slovenije v Frankfurtu povsem neupravičeni izločitvi Pahorjevega opusa iz nabora del za predstavitev.

Njihovo izjavo je potem podprl tudi upravni odbor ustanove Fundacija bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma. Kasneje smo slišali nekaj pojasnil direktorice Javne agencije Republike Slovenije za knjigo o tem, da so bili navedeni samo tisti avtorji, ki naj bi bili tudi dejansko in fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu.

Zdaj, prej sem jih nekaj naštela, teh pokojnih očitno, jasno, da ne bo fizično, tako da je to malo bolj tak izgovor. No, na kar se je odzvala potem tudi literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in dolgoletna sodelavka Borisa Pahorja Urška Perenič, ki pa je zapisala, citiram,

»Pri vsem je edino spodbudno, da se je zadeva po mojem opozorilu slovenski javnosti začela sanirati, četudi niti približno v smeri, ki je bila zastavljena, tudi ne v smeri, ki bi jo bil, bodimo pošteni, Pahor vreden. Kot literarna zgodovinarka naje energičneje nasprotujem temu, da se literarni opus Borisa Pahorja tlači samo med pričevanjsko literaturo. To je polnovredna literatura, kar so Pahorju priznali ne samo slovenski kritiki, ampak tudi svetovna javnost, laična in strokovna. Pahorjev opus je preprosto prevelik, da bi bil reprezentiran samo skozi strip, kajti originala ne more nadomestiti nič. Ne verjamem niti, da bi Slovenci onstran državne meje ne imeli literata, ki bi bil vreden predstavitve v Frankfurtu, na seznamu pa ni nikogar.«

Gospa Perenič je dodala tudi to oziroma poudarila, da več uglednih slovenskih kulturnikov in poznavalcev knjižnega trga deli mnenje, da je Boris Pahor zgolj vrh ledene gore. Gre za vprašanje naše narodne biti, citiram, spet,

»Tako je Drago Jančar, ki je eden naših najbolj plodovitih, najbolj prevajanih in v srednjeevropskem prostoru najbolj vpetih avtorjev, hkrati pa najbrž najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, samo eden izmed približno 60. avtorjev, med katerimi ni nikakršne hierarhije. V vlogi glavnega govornika bi si tako mnogo kdo predstavljal prav njega, ne pa nekoga, ki je bil tako skeptičen do slovenske literature.«

Zdaj, po podatkih, bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu gostoval tudi predsednik UEFE Aleksander Čeferin, s čimer nimamo nobenih težav. Vsi, vsi znani in pomembni Slovenci, ki so se uveljavili na mednarodnem prizorišču, so verjetno čisto primerni za kaj podobnega, ampak seveda ob tem dejansko pogrešamo pač Borisa Pahorja, prejemnika priznanja državljan Evrope, če smo že pač hoteli zaobjeti malo večji del, se pravi evropski prostor kot tak, ne samo Slovenijo.

i torej si želimo pojasnil, na to temo, smo dali tudi poslansko vprašanje. Glede na to, da ste pač tukaj predstavniki ministrstva, pa tudi gospod Kovač, ki torej skrbi oziroma pripravlja program za frankfurtski sejem, sem prepričana, da bomo dobili kakšne odgovore na te naše pomisleke in predlagamo tudi dva sklepa, o katerih pa potem mogoče kaj v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Preden dam besedo ministrici za kulturo, dr. Asti Vrečko, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanko Saro Žibrat nadomešča mag. Franc Props.

Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gostje in gostje!

Hvala lepa za besedo, predsednica.

Glavni nosilec projekta Slovenija, osrednja gosta mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, z vidika usklajevanj z organizatorjem in založniki ter strokovne priprave programov in dogodkov gostovanja je seveda Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Vloga Ministrstva za kulturo v tem primeru in projektu, je zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev, medresorsko usklajevanje in podpora z vidika organizacije. Ministrstvo za kulturo torej projekt financira, nudi administrativno podporo pri njegovem načrtovanju in izvedbi, predvsem pa pri medresorskem in mednarodnem sodelovanju.

JAK, Javna agencija za knjigo, avtonomno sprejema strokovne odločitve v povezavi s slovensko založniško dejavnostjo in književnostjo ter promocijo slovenske kulture na frankfurtskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu imamo redno delovne sestanke in sestanke medresorske skupine, kjer skrbimo za podporo organizacij obknjižni program, ki se bo izvajal preko naših javnih zavodov in pa finančno podporo. Kot smo tudi že slišali v uvodu, resnično je biti častna gostja v Frankfurtu na knjižnem sejmu izjemna čas, ki doživi ga vsaka država morda na 30, 40. let in takšna edinstvena priložnost se sploh za manjše države težko ponovi, in že to, da imamo to, je resnično nekaj kar moramo vsi skupaj in temu smo tudi namenili svoje sile, da bomo vsi skupaj čim bolj boljše prezentirani. Ampak pri tem ne gre le za knjižni program. V mestu Frankfurt in drugje po Nemčiji bodo pred knjižnim sejmom in v času sejma tudi številni neknjižni kulturni dogodki in razstave. S tem se bo promovirala slovenska kultura in umetnost širše, ne le na sejmu, ampak v Nemčiji. Poleg tega tudi so to vrata, kadar si, doživi država takšno čast, odpira ta vstopnica, tako rečeno, vrata na druge dogodke, na politične dogodke, na druge kulturne dogodke in to seveda lahko, skupaj smo že in še nameravamo izkoristiti za promocijo umetnikov, umetnost avtoric, avtorjev, pa tudi naše države kot take, potenciala kulturnega, gospodarskega in razvojnega.

Pravkar v Berlinu že poteka v Muzeju evropskih kultur razstava o čebelarstvu v Sloveniji, ki smo jo organizirali skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem in Skico, torej slovensko kulturno informacijsko točko v Berlinu. Tudi sama sem februarja, ko sem bila v Nemčiji pri kulturni ministrici Nemčije, s katero se ravno zaradi tega sejma večkrat in redno srečujeva, sem si ogledala ta prostor in pomagala pri tem, da s finančnimi sredstvi na ministrstvu, da je predstavitev odlična, ki so jo odprli, pomagali odpreti tudi naši predstavniki.

Hkrati bo v času Frankfurta tako razstava v razstavni galeriji Širen, kjer bo razstavljala umetnica Maruša Sagadin. To je tudi projekt, ki smo ga morali povleči dalje, zagotoviti ustrezna finančna sredstva, gre za eno najboljših galerij sodobne umetnosti v Evropi. V Arheološkem muzeju bo v sodelovanju z Narodnim muzejem razstava arheologije, Muzeju komunikacij, s Slovenskim muzejem pošte, o razvoju mobilnih komunikacij v Sloveniji in Nemčiji, potem bo razstava o Almi Karlin, tako skupaj z Muzejem v Celju, Etnografskim muzejem in Muzejem novejše zgodovine. V Muzeju romantike bo predstavitev Zdravljice in v povezavi z delovanjem Franceta Prešerna, torej v sklopu Gibanje romantika. V Filmskem muzeju bo retrospektiva slovenskega filma, potem bodo fotografske razstave, predstavitve umetniških knjig, celo kioska Saše Maechtig, in tako dalje. Tukaj sodeluje največ ministrstev, Slovenski kulturni center v Berlinu in pa ja, naši javni zavodi. In poleg vsega tega bodo skupaj še manjši dogodki, predstavitve avtorjev, gledališke predstave in okrogle mize.

Ob tem tukaj na tem odboru žal ne morem mimo pomanjkljivega načrtovanja gostovanja v knjižnem sejmu v Frankfurtu pod prejšnjim vodstvom Javne agencije za knjigo. Na same pomanjkljivosti, kot sem vam tudi večkrat v javnosti že povedala, nas je opozarjal tudi gostitelj, in to je tudi eden izmed razlogov, zakaj smo lani ob skorajda praktično takšnem času opozarjali na probleme na Javni agenciji za knjigo. Ob tem me tudi čudi, da se sklicuje nujno sejo Odbora za kulturo in predlaga sklepe, kot se, namreč vsi vemo, da se Ministrstvo za kulturo ne more posegati in ne sme v program frankfurtskega knjižnega sejma, program takšen ne more biti politično kuriran. Vemo sicer, da v preteklosti so tudi bile takšne želje, da bi se vmešavalo, ampak program dela Javna agencija za knjigo, ki je pooblaščena za to ministrstvo in ostala politika, pa ima zgolj točno te naloge, ki sem jih tudi opisala. In nujno je, da program sestavljajo torej izbrani kuratorji s svojim strokovnim znanjem in ne politika. Poleg kuratorja Miha Kovača, ki je tudi tukaj, in ga je na to mesto postavil tudi že prejšnji direktor Javne agencije za knjigo, sta še dva, pripravljata program še dva so kuratorja, to je prof. Amalija Maček in pa Matthias Goritz. Ob tem pa seveda nudi Javna agencija za knjigo še ostalo strokovno pomoč, tudi v sodelovanju z različnimi strokovnjaki. In žal tudi je treba poudariti, da finančna sredstva in stanje, v katerem smo dobili JAK, niso bila zadostna, prav zato smo v letošnjem rebalansu poskrbeli, da projekt častnega gostovanja na knjižnem sejmu bo na voljo skoraj 5 milijonov kohezijskih sredstev, ki smo jih povečali za 450 tisoč evrov, poleg tega pa smo namenili tudi več integralnih sredstev za projekt. Ob tem pa naj še spomnim, da tudi pod prejšnjim vodstvom ni bilo namenjenega niti evra za knjižni sejem v Boloniji, v katerem je tudi Slovenija častna gostja naslednje leto. Tako da, mi se seveda zavedamo pomena tega in zato tudi kar se le da poskušamo podpirati to, kar je v naši moči. Prav tako se zavedamo zelo dobro pomena zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, našega enega najpomembnejših in najvidnejših pisateljev. Gre za ustvarjalca z največjim in res, izjemnim literarnim opusom, akademika široke osebnosti, ki ni vplival zgolj na literaturo, ampak tudi na širše dogajanje in pa seveda tudi zaradi svojih etničnih in humanističnih vrednot uživa širok ugled v evropski in svetovni javnosti. In prav tako se zavedamo, da slovenska kultura in umetnost nikakor nista zamejeni v nacionalne meje.

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu se bo Slovenija predstavljala kot odprta država, država, katere kultura in umetnost nista znotraj državnih meja, ampak vključujeta tudi zamejsko kulturo in umetnost, avtorje in avtorice, ki živijo v tujini in ustvarjajo v slovenskem jeziku, kot tudi tiste avtorje in avtorice, ki živijo in delujejo v Sloveniji, pa četudi morda nimajo ali ga niso imeli ob rojstvu slovenskega državljanstva, kajti vse to skupaj je slovenska kultura v širšem smislu. In zato je program raznolik in vključuje vse to.

V paviljonu pa bo to seveda predstavljen tudi s posebno pozornostjo, zamejske založbe in avtorji. Določene založbe seveda se same predstavljajo na slovenskem frankfurtskem sejmu s svojimi stojnicami vsako leto, kajti temu je tudi sejem namenjen. V slovenskem paviljonu, ki pa bo letos kot častni gostje, pa bo to še posebej vzpostavljeno, tudi prav to sodelovanje. In prav tako si v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo, Ministrstvom za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnimi predstavništvi, zlasti s spodbujanjem prevodov, predstavitev na referenčnih, literarnih, sejemskih prizoriščih, podpiramo široko dostopnost naše zamejske literature in tudi umetniškega opusa Borisa Pahorja. In na vtis, ki ga država gostja naredi na mednarodno knjižno javnost, v največji meri pa vpliva količina in kakovost v zadnjih letih v tuje jezike prevedenih knjig,. In Javna agencija za knjigo, ki sama oblikuje, kot rečeno, knjižni program, pa je seveda ministrstvu kot ustanovitelju in resornemu ministrstvu predstavila program in v tem programu smo jasno videli, da bo delo Borisa Pahor zagotovo vključeno v program naše predstavitve tako v paviljonu kot, kjer bo izpostavljen za posebno izpeljavo instalacijo, njegovo osrednje delo in najbolj znano delo Nekropola, prav tako bo tudi v knjižnem programu in v pogovorih, ki bodo spremljali našo predstavitev. Tako da je trditev o tem, da je Boris Pahor črtan iz seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljali na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu napačna in izvira iz nerazumevanja predstavljenega seznama 67 avtorjev in avtoric. Namreč na tem seznamu pa so navedeni tisti avtorji, ki bodo dejansko prisotni na sejmu, torej živeči avtorji. Na JAKU se je vzpostavila tudi spletna stran, kjer so našteti vsi avtorji in avtorice, ne le živeči, ampak vsi, ki bodo predstavljeni s svojimi deli v Frankfurtu in med njimi seveda je tudi pod črko P naveden Boris Pahor. Sama pa trdno verjamem v avtonomijo kulturnih institucij in strokovnost JAKA in kuratorske ekipe. naloga na Ministrstvu za kulturo je, da JAKU in kuratorski ekipi omogoča primerne pogoje za delo, da jo podpira na vseh ravneh, ki sodijo v pristojnost ministrstva. Te pa izpolnjujemo v celoti in zavzeto in nenazadnje o tem govorijo tudi podatki o finančnih sredstev, ki smo jih uspeli zagotoviti. Želim si, da bi tokrat, kajti to gre res za naj pomembnejši svetovni dogodek na področju založništva, eden najpomembnejših dogodkov, kjer bo Slovenija kot država predstavljena in resnično poudarjam, želim si, da bi tokrat lahko presegli politične razlike, presegli vse druge razlike, tam nastopili enotno kot država in tudi kot država od tega največ imeli. Da bi se predstavili kot država, ki je zrela, resna, usmerjena v prihodnost, ki ima dobro kulturo in umetnost in v katero lahko privabimo tako s kulturo, kulturnim turizmom, gospodarstvom kot tudi naše avtorje, našo kulturo predstavljamo v tujini. Želim si seveda in k temu bomo tudi na Ministrstvu za kulturo vas povabili, da bi tudi Odbor za kulturo, poslanke in poslanci prišli v frankfurtski knjižni sejem, si tam ogledali razstavo, podpirali in promovirali vsi skupaj našo kulturo in umetnost. Žal pa predlagana sklepa Odbora za kulturo s strani predlagateljev nista v skladu s pristojnostmi, ampak prej nasprotju s pristojnostmi Ministrstva za kulturo, saj se namreč samo ministrstvo ne sme in ne more vtikati v program slovenske knjižne predstavitve. Zato predlagam, da predlagana sklepa zavrnete. Hkrati pa predlagam resnično in predlagam vsem na srce, da si preberete predstavitve, odidete na spletno stran, tudi sodelujete v dogodkih, ki so tukaj v Sloveniji, ki jih je kar veliko tudi na to temo in seveda sami obiščete frankfurtski knjižni sejem.

Hvala lepa.

Hvala lepa, ministrica.

Sedaj pa dajem besedo še ostalim vabljenim na sejo. Prosim vas, da se uvodoma tudi predstavite z imenom in priimkom, institucijo, v imenu katere prihajate. Tako da prosim, se kar sami prijavite, da ne bom z izbiro naredila kakršnekoli krivice.

(Urška Perenič, literarna zgodovinarka.)

Mislila si sem sicer, da bo gospod Kovač imel prvo besedo, ker je njegova odgovornost večja, pa mi jo je kavalirsko predal in jo tudi sprejemal.

Najprej se vam zahvaljujem za povabilo, hkrati pa izražam oziroma želim povedati, da sem imela dilemo ali naj se te seje udeležim. Namreč veseli me po vsem, kar je bilo povedano, da se zadeva sanira in da je zdaj po mojem mnenju, tako sama razumem stvar Pahor ponovno uvrščen na seznam. Tudi mi kot literarni zgodovinarki ni všeč, da je stvar dobila politične razsežnosti ne samo, zaradi Pahorjevega samohodstva, ampak zato, ker ves čas nastopam z literarno zgodovinskimi strokovnimi argumenti. Razen tega, da sem literarna zgodovinarka, sem vendarle tudi nekdo, ki mu je Boris Pahor zaupal posredovanje svoje duhovne in literarne dediščine in dovolite mi, da na tem mestu omenim tudi cenjeno Nevo Zajc. V preteklih letih je mnogo zanj storila Tatjana Rojc, tu je v zadnjih letih tudi Kristina Batokletti, njegova italijanska biografinja, in seveda dr. Evgen Bavčar, ki me je v zadnjih dneh večkrat poklical in mi izrekel polno podporo, šokiran nad vsem, kar se je dogajalo. Tudi danes poudarjam, nastopam kot strokovnjakinja brez vsakršnih političnih interesov. Vse sem že povedala in vse so mediji že zabeležili, zato si lahko vsakdo sam sestavi kakšna je dejanska slika, Pa vendar, ker sem danes tu dovolite, da pojasnim historiat.

Prvič sem na zadevo javno, poudarjam, javno opozorila 30. maja letos ob robu razstave o Borisu Pahorju v Bruslju na sijajni razstavi v organizaciji evropskega poslanca Matjaža Nemca, ki me je tja povabil osebno. Zelo subtilno sem tedaj opozorila z besedami zdi se, da Pahorja ne bo na knjižnem sejmu in pozvala prijazno, da združimo vse moči. Tedaj je bila mojim prizadevanjem izrečena podpora. Naj še dodam, da sem na to javno opozorila približno sedem mesecev po tistem, ko sem na kuratorja in člane bivše frankfurtske projektno programske skupine naslovila dve elektronski pošti - bilo je to v prvi polovici oktobra 2022. Moji pismi sta bili zastavljeni zelo konstruktivno. Spraševala sem, kako je z zadevo, zlasti okrog Pahorja in sploh tržaške slovenske književnosti, zato ker sem bila za to reč v prejšnji sestavi tudi zadolžena in sem razumela to kot svojo strokovno dolžnost. Začelo me je skrbeti. Od kuratorja sem dobila odrezal odgovor, da ni dolžan sklicevati programsko projektne skupine in da je to naloga direktorja oziroma direktorice. Rada bi še dodala, da smo prejeli lani sklep, v katerem piše, da je mandat članov komisije in odbora, torej da traja do konca leta 2023, zato bi tudi prijazno apelirala, ali lahko dobimo sklepe o razrešitvi. Dne 15. junija je časopis Delo objavil seznam živečih in preminulih avtorjev, na katerih ni bilo Pahorja. Ni mogoče verjeti, da bi umanjkal, sploh če zdaj pritegnemo poznejše izjave, kjer nam pristojni zagotavljajo, da bo njegova vloga na sejmu zelo pomembna, na seznamu preminulih avtorjev pa je bila denimo tudi Alma Karlin. 21. junija sem vnovič spet previdno javno opozorila, tedaj ob robu razstave o Pahorju v Državnem zboru, da se zdi, da Pahorja ne bo na sejmu, takrat mi je podporo izrekel tudi evropski poslanec Matjaž Nemec, kar se mi je zdelo zelo pomembno. 22. 6. se je na mojo izjavo odzval kurator - izjavo je objavila STA in pa portal MMC RTV Slovenija. Če povzamem kaj je dejal kurator. Med drugim Pahor nima prevoda v zadnjih dveh letih v nemščino, Pahor ne sodi v okolje, med najstnike, ki zadnji dan, ki bi mu bil namenjen, preplavijo sejem, ob čemer ni povedal, na podlagi kakšne strokovne analize je prišel do spoznanja, da Pahor najstnikov ne zanima. Vsi poznamo pričevanja Tatjane Rojčeve o tem, kako je s Pahorjem hodila širom Italije, pa tudi po Sloveniji in da bi tako idejo zavrnil, če bi zanjo vedel. Najbrž je iz navedenega postalo jasno, da je ta izjava, torej ta ideja bila poznana v komisiji, ampak rada bi opozorila še na neko netočnost, ki pa se mi v tem trenutku, ker se zadeva sanira in meni je resnično samo to pomembno, vseeno opozorila. Uspelo mi je pridobiti tako imenovane basic information, temeljne informacije, iz katerih sem se poučila, da ni res, da je zadnji dan namenjen najstnikom, ampak splošni publiki. Tista netočnost ob prevodu pa je zdaj najbrž tudi že poznana, torej, Pahor ima prevod v zadnjih dveh letih.

Mojim prizadevanjem, ki so bila strokovna, je podporo izrekel večji del petega razreda Sazu, katerega član je bil tudi Boris Pahor. 30. junija sem si imela priložnost na Televiziji Slovenija pri Dnevniku ogledati prispevek, v katerem je kurator dejal, da Pahor bo zelo močno zastopan na sejmu in da ima prevod v nemščino. Omenjen je bil strip. Dovolite mi, da opozorim še na nekorektnost prispevka. Uporabljena je bila moja starejša izjava, zraven ni bilo izjave spoštovanega evropskega poslanca Nemca, ki me je podprl. Ni bilo niti omembe podpore Sazu, bili pa sta dve aktualistični izjavi kuratorja in direktorice JAK. Vmes je sledila polemika za N1, kjer sem pojasnila tudi, kako smo se že na mednarodni ravni trudili po dostojni predstavitvi Pahorja. In v tej polemiki je kurator med drugim govoril tudi o očitku oziroma očital tudi zavestno laganje, v intervjuju za Delo nekaj dni pozneje pa tako kot v prispevku TV Dnevnika dokazoval nevednost nekaterih, ker da ne poznamo pravil. Rada bi povedala in poudarila, da ne kuratorju ne direktorici JAK jaz osebno nisem nikoli očitala ne laganja ne nevednosti, tudi ne strokovnosti. Verjamem, da se na svoje področje spoznata, vendar pa mi verjemite tudi, da se sama spoznam na svoje področje, da sem za razliko od njiju strokovnjakinja za slovensko književnost, in da sem, kot sem povedala, poznavalka in tudi ambasadorka Pahorjeve literarne in kulturne dediščine. Pa ni šlo samo za Pahorja, ki je vrh ledene gore, ampak je šlo pravzaprav za tržaški trikotnik Pahor, Rilke, GIS, šlo je za tržaško slovensko književnost in za slovensko književnost širše na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja in predvsem za dostojno predstavitev Pahorjeve dediščine, njegovo celostno recepcijo. Morda moram tu posebej poudariti, da ne bom narobe razumljena, nisem nasprotnica stripov in risanih romanov, si pa prizadevam za celostno recepcijo, predstavitev celostne recepcije Borisa Pahorja. In tu mislim seveda na njegov trikrat »ne« vsem trem totalitarizmom.

Naj vas spomnim še na to, da je ob smrti Borisa Pahorja prvič v povojni Italiji bilo mogoče, da je Tatjana Rojc kot senatorka v Rimu povedala širši italijanski javnosti, da je umrl slovenski pisatelj, in da so o tem pisali tudi italijanski časopisi. Če je moje opozorilo na zdrs vsaj malo pripomoglo k sanaciji zadeve, čeprav ne verjamem, mislim, da je bila ključna pobuda akademikov, in če so pripomogle tudi druge dobronamerne pobude, potem me ta ponovna uvrstitev, kakor jo razumem, veseli in sem zadovoljna za Pahorja, da se je zdaj znašel na seznamu preminulih avtorjev, in želim v Frankfurtu srečno pot.

Hkrati pa v epilogu dodajam še nekaj svojih spoznanj. Prvo je to, da je Pahor očitno tudi leta 2023 neke vrste persona non grata, na kar opozarja tudi Evgen Bavčar, ki se je zanj v svetu in zlasti v Franciji, od koder je prišel nazaj k nam domov v Slovenijo, trudil od leta 1986. In še eno spoznanje, da očitno izražanje strokovnih stališč, kakršno je bilo moje, v družbi, ki se ima za demokratično, leta 2023 očitno tudi ni mogoče.

Hvala lepa.

Hvala.

Postopkovno ima kolegica Sukič.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Z vsem spoštovanjem do vseh udeleženih bi samo prosila, da opozorite današnje goste, da naj ne zahajajo na neka področja, ki niso predmet te seje. Recimo, poziv o nekih sklepih, o nekih komisijah ne sodi na to sejo. Preprosto, tu pač nismo za to, da obračunavamo in se razčiščujemo o vsem živem, ampak konkretno o tem, ali je naš cenjeni preminuli pisatelj Pahor prisoten ali ne na Frankfurtskem sejmu. To je tema današnje seje in prosim, da se je strogo držimo, kajti če ne, oprostite, to lahko postane zloraba tega avditorija za raznorazna obračunavanja, ki segajo onkraj današnje teme, današnjega sklica.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kar je povezano izven teme, največ pove o tistem, ki govori, tako da jaz mislim, da je bilo to kar v redu.

Naslednjemu dajem besedo dr. Mihi Kovač.

Izvolite.

Hvala lepa.

Miha Kovač, jaz sem drugače redni profesor na Filozofski fakulteti, kjer se v glavnem ukvarjam z raziskavami branja in knjižnih trgov in sem tudi bivši založnik, tako da imam za sabo približno 32 obiskov Frankfurtskega knjižnega sejma in približno toliko tudi obiskov paviljonov držav gostij. Bom poskušal biti čim krajši in čim bolj jasen.

Borisa Pahorja seveda nikoli nismo izločili iz programa, od vsega začetka je bil prisoten. Vsa ta zgodba je zelo verjetno nastala zaradi ene medijske nekorektnosti. Namreč, tisti večer, ko je bilo v Odmevih poročilo o odprtju razstave v Državnem zboru in ko je bilo sporočilo tega poročila to, da sem jaz kot kurator, tako je bilo rečeno, da je Miha Kovač izločil Borisa Pahorja iz programa frankfurtskega sejma, se nihče na javni televiziji ni čutil dolžnega, da bi me poklical, vprašal, ali sem to naredil. Niti ni nihče poklical direktorja javne agencije, direktorice javne agencije, če slučajno mene ne bi dobili na telefon. Tako je to v bistvu posledica enega, recimo temu tako, nekorektnega poročanja. In že takrat bi seveda lahko zanikali, da Boris Pahor bo prisoten na frankfurtskem sejmu, seveda pa na način, na kakršnega pač smatramo, da je najbolj primeren.

Zdaj tukaj mogoče je treba še eno stvar povedati. Mi imamo program države gostje. Na Frankfurtskem knjižnem sejmu ne poteka tako, da bi država gostja zakupila dva tisoč kvadratnih kilometrov na sejmišču v Frankfurtu in tam počela, kar se ji zdi pomembno in pametno, ampak poteka ta program v zelo tesnem sodelovanju z vodstvom frankfurtskega knjižnega sejma. Kurator frankfurtskega knjižnega sejma mora tako rekoč tedensko komunicirati z vodstvom sejma in se usklajevati okrog določenih programskih rešitev. In del teh programskih rešitev je tudi to, da obstoji določena časovnica, kako se komunicira program frankfurtskega sejma. In ta časovnica pravi, da se na tiskovni konferenci vsak junij, to velja za vse države gostje, sporoči imena živih avtorjev, ki bodo sodelovali na Frankfurtskem knjižnem sejmu, program se pa potem predstavi septembra. Tako mi našega programa sploh še nismo predstavljali, ker ga ne smemo predstavljati zaradi pravil, ki veljajo pri tej prireditvi. Za Frankfurtski knjižni sejem je značilno tudi to, da sam koncept države gostje poteka v skladu s sejemskimi pravili in ta sejemska pravila so pa zelo poenostavljeno rečeno, pa me ustavite, če bom preveč zašel na kakšno področje, ki se vam ne zdi relevantno. Ampak tisto, kar je treba vedeti, je to, da je sam Frankfurtski knjižni sejem poslovni knjižni sejem, to ni literarni simpozij ali pa literarni kongres, ampak je srečanje založnikov, ki se ukvarjajo s posredovanjem avtorskih pravic in s trgovanjem avtorskih pravic. Založbe, ki se ukvarjajo s tem, da ponujajo svoja dela, ki so jih izdala v svojem jeziku, postavijo na Frankfurtskem knjižnem sejmu stojnice, teh stojnic je takrat, kadar je sejem normalno, nekaj deset tisoč, iz Slovenije prideta ponavadi dve ali pa tri založbe. In seveda tam obstajajo tudi tako imenovane nacionalne stojnice, v katere se združujejo manjše založbe iz posamezne države, zato da si zmanjšajo stroške sodelovanja, in tam seveda razstavljajo knjige, za katere se jim zdi, da so zanimive za prevod v tuje jezike. Paviljon države gostje je pa seveda nek poseben paviljon, na katerem država gostja razstavi svojo prevodno knjižno produkcijo. In tukaj je spet eno od pravil frankfurtskega sejma, to ni nekaj, kar bi si jaz izmislil, ampak je pravilo, tako rekoč dejstvo, da tam ni knjig v jeziku države gostje, ampak so tam samo prevodi in ti prevodi ne pridejo v ta paviljon tako, da bi se država gostja odločila o tem, kateri avtorji bodo tam. Tako da bi neka komisija ali pa nek državni odbor odločil, kdo bo tam razstavljen, ampak pridejo ti prevodi v paviljon, tako da vodstvo Frankfurtskega knjižnega sejma pozove založbe, ki sodelujejo na sejmu, naj pošljejo prevode del avtorjev države gostje na sejem, in potem so seveda ti prevodi razstavljeni v paviljonu. Tako da v bistvu je tista komisija, ki naredi razstavo knjig iz države gostje, sestavljena iz založnikov iz vsega sveta. Države gostje se seveda na to začnejo pripravljati že prej, kot je gospa Jerajeva omenila, tudi v Sloveniji so se te priprave začele tam okrog leta 2016, 2015. Tako da država začne investirati v delavnice za prevajalce iz njenega jezika, da začne investirati v obiske založnikov iz drugih držav v državi gostji in da seveda začne intenzivno sodelovati tudi z novinarji. In Slovenija je to nalogo po moji oceni opravila zelo dobro. Namreč, ko sem jaz začel sodelovati kot kurator, je bila ena od stvari, ki smo jih najprej naredili, ta, da smo naredili pregled prevodov iz slovenščine v druge jezike, od osamosvojitve pa do praktično do današnjega dneva.

In seveda tisto, kar se je izkazalo, mislim, nekaj, kar sem jaz kot udeleženec sejma itak vedel, so se pokazali podatki. Slovenija je v tem času prehodila fantastično pot. Namreč, leta 1988, 1989, 1990 iz slovenščine skorajda ni bilo prevoda v tuje jezike. Danes zadnji dve, tri leta je teh prevodov dvesto na leto in meni se zdi to seveda fantastična številka, kar pomeni, da smo se v bistvu uspeli vzpostaviti kot neka pomembna knjižna država s svojo knjižno produkcijo. In seveda cilj tega gostovanja je, da se to prevajanje še ojača in da se seveda v roku desetih, petnajstih let pride do tega, da bodo slovenski avtorji na tujih trgih prisotni pri najboljših založbah in da se bo seveda iz tega generiral tudi nek resen prihodek. Recimo, Finska, ki nima tako slavnih avtorjev, kot prihajajo iz Norveške ali pa Švedske, je bila država gostja leta 2014 in oni ustvarjajo vsako leto približno štiri milijone evrov s prodajo avtorskih pravic v tujino, kar je seveda dodaten denar, ki se zlije, prilije k založbam in k

avtorjem iz teh držav. Zdaj, komu se zdi mogoče to utopično, ampak ravno tako utopično je bilo leta 1991, ko smo mislili, da bomo nekoč prišli na dvesto prevodov letno iz slovenščine. Tako jaz verjamem, da je to nek cilj, ki je dosegljiv. Dosegli ga bomo pa, seveda, če bomo igrali v skladu s pravili, kot veljajo na Frankfurtskem knjižnem sejmu in v trgovini z avtorskimi pravicami.

Mogoče bi tukaj še ta podatek povedal, ker to so seveda številčni podatki, ki jih lahko povemo. Imeli bomo tam nekje med dvesto petdeset pa tristo dogodki v Frankfurtu, med temi na okrog štirideset do petdeset prizoriščih. Ta prizorišča še koordiniramo in pridobivamo, pri čemer - in to je pa tudi ena od stvari, ki jih je treba povedati - bo naš največji problem ta, kako zagotoviti vidnost slovenskih avtorjev, namreč, na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Tukaj sem jaz pač izkoristil prednost, ki jo imam kot profesor, da lahko s svojimi študenti naredim kakšne zanimive seminarje. Tako smo pri vajah analizirali programe držav gostij v zadnjih petih letih, pa frankfurtskega sejma v času pred korono seveda in se je seveda pokazalo, da se v času Frankfurtskega knjižnega sejma zgodi okrog štiri tisoč dogodkov in od teh štiri tisoč dogodkov jih ima država okrog dvesto. In zato, da je teh dvesto dogodkov vidnih, je treba res garati in treba je narediti ogromno za to, da so ti dogodki opaženi. Tako imamo tukaj celo strategijo razdelano, ki jo pač zdajle ne bi šel razlagat, ker bom porabil preveč časa; vemo, kako bomo poskušali to doseči.

Tisto, kar je pa seveda treba povedati, je pa to, da avtor, ki bi prišel iz države gostje in ki ne bi imel nobenega prevoda v tuj jezik in bi želel tam nastopati, ne bi bil deležen nikakršne pozornosti. Tako je tudi zaradi tega to pravilo izjemno pomembno, da so v Frankfurtu samo avtorji s prevodi, pri čemer je seveda poseben poudarek na nemščini, zato ker je sejem v Nemčiji. In zadnja dva dni je sejem odprt za javnost in takrat sejem seveda preplavi splošna publika, od katere so v nedeljo velik del najstniki, ki se pač namaškarajo v take ali pa drugačne kostume, povezane z manga stripi, risoromani, fantazijsko književnostjo in tako naprej. Tudi Leipziški knjižni sejem funkcionira tako, imajo približno 30 % več obiskovalcev, zaradi tega, ker te vsebine združujejo. Sam format sejma deluje tako, da ne omogoča zaradi razpršenosti dogodkov, in tega nihče ne počne, jaz nisem registriral nobenega takega problema, čeprav smo probali ga najti, da bi nekdo en cel dan izpostavljal enega samega avtorja. Tega ni na Frankfurtskem knjižnem sejmu, to je mogoče na kakšnem literarnem kongresu, na Frankfurtskem knjižnem sejmu, pa seveda tega ni, zato bomo pač izpostavljali avtorje, ki imajo največ prevodov. In tukaj seveda obstoji določena hierarhija, devet avtorjev in eno knjigo, ki je antologija slovenske poezije, bomo posebej izpostavili v paviljonu in ti avtorji so seveda avtorji z največjim številom prevodov.

Kar zadeva Borisa Pahorja, bi pa mogoče samo to rekel, še ta edini prevod, ki bo letos v nemščini izšel, je seveda strip, ki je izšel v slovenščini, Nekropola v stripu, in mi si seveda želimo, da bi s tem stripom uspeli nagovoriti neko mlajše občinstvo, zato bo ta strip ena od večjih fizičnih izpostavitev v paviljonu. In tako je že tam nekje od letošnje zime, ko smo začeli snovati samo notranjo postavitev paviljona, tako da Boris Pahor je bil kot eden najbolj vidnih elementov paviljona izpostavljen, že odkar praktično postavljamo ta paviljon skupaj.

Kar zadeva dogodke, je pa seveda tako, da je bil celoten koncept narejen tako, da bi lani aprila, oktobra, ko smo imeli tiskovno konferenco v Frankfurtu, kjer smo najavili slovensko gostovanje, smo se zelo naslonili na tem prvem dogodku na avtorje, ki so povezani na nemški, avstrijski prostor, skratka na manjšince. Imeli smo od petih ljudi, petih avtorjev na odru smo imeli tri, ki so bili avstrijski državljani ali pa delujejo v nemškem prostoru. In to je bilo izjemno dobro sprejeto v Nemčiji, kjer se je seveda po eni strani pokazala naša odprtost in povezanost s svetom, po drugi strani je bilo pa tudi zelo praktično, ker so vsi ti avtorji lahko seveda zelo tekoče se pogovarjali z nemškimi novinarji v njihovem jeziku. In letos seveda za zaključek, ker bo naslednja država gostja Italija, predvidevamo podobne dogodke, ki bi bili posvečeni Trstu, imamo primopredajo na koncu, na koncu sejma. Tega seveda doslej ni bilo, tudi zdaj najbrž ni preveč pametno, da to govorim, ker je to del programa. Ampak tako kot smo imeli mi s Španijo primopredajo, ki je bila pred nami država gostja, imamo mi z Italijo. In tukaj seveda želimo imeti nek dogodek, na katerem bi se pogovarjali. Ideja je bila ta, da bi se pogovarjali, dva tržaška avtorja, od katerih bi bil eden slovenski, eden pa italijanski. In imeli smo v planu tudi še dodatne dogodke v zvezi s Trstom, ki smo jih pa snovali skupaj z italijanskimi kolegi, ampak potem se je seveda zgodilo to, da so bile v Italiji volitve in da je kurator italijanskega programa odstopil… / oglašanje v dvorani/ Komisar, oprostite, da je komisar odstopil, tako da take tegobe se ne dogajajo samo pri nas, ampak tudi drugje. In zaenkrat smo pač tukaj malo malo bolj v praznem prostoru, kot bi si želeli biti. Ampak ti dogodki so bili seveda ves čas planirani, nismo jih pa komunicirali, zato ker jih po komunikacijskih pravilih v tem trenutku še ne smemo.