Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 46. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Ljudmila Novak, gospa Andreja Potočnik, dr. Vinko Gorenak od 15.15 ure do 17.15 ure, gospod Marijan Pojbič, gospod Ljubo Žnidar, mag. Andrej Šircelj, dr. László Göncz, gospod Matjaž Han do 17. ure, gospod Peter Vilfan, gospod Tomaž Gantar, gospod Jožef Horvat, gospod Zvonko Lah, gospod Saša Tabaković do 15. ure, gospod Kamal Izidor Shaker, Luka Mesec, gospod Roberto Battelli, gospod Janez Janša od 13. do 15. ure in Miha Kordiš.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 46. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 31. avgusta 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, eden pa je bil proti.

(Za je glasovalo 66.) (Proti eden.)

Ugotavljam, da je dnevni red 46. izredne seje Državnega zbora določen.

Postopkovno gospod Andrej Čuš.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Kolegice in kolegi!

Lepo vas je videti po dolgem času. Upam, da ste se med počitnicami fino spočili, saj zgleda, da bo jesen zelo vroča in pestra. Ko sem se nekako tudi pripravljal, kar nas danes čaka v Državnem zboru, tudi časovnica in razpravljavci v Državnem zboru, pa se mi nekako zdi in tudi postopkovno predlagam, da bi z vidika vsebine in tudi kvalitete razprave in tudi nekih demokratičnih standardov in načela enakopravnosti vseh v tej kampanji, da 10 minut odredite tudi možnost, da predstavi stališče Vili Kovačič, prvopodpisan pod referendumsko pobudo in nekako lahko rečemo, da to predstavlja 48 tisoč državljank in državljanov glasov in zato tudi prosim, da o tem glasujemo.

Hvala lepa.

Na to zadevo sem že odgovoril. Poslovniških možnosti za to ni. In tukaj žal se ne da ničesar narediti. Veste, da smo imeli velikokrat tovrstno vprašanja pri tistih, ki so lahko navzoči na seji, gre pa za to, da je dopustnost razprave na odboru drugače urejena kot dopustnost razprave na plenarni seji. In na odboru ste o tem glasovali, zavzeli stališče v skladu s parlamentarno prakso in to je tisto, kar je v skladu z obstoječim poslovnikom možno narediti.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO POGOJEV ZA ZAGOTAVLJANJE ENAKOSTI POLOŽAJA V REFERENDUMSKI KAMPANJI, PRI FINANCIRANJU REFERENDUMSKE KAMPANJE IN URAVNOTEŽENOST MOŽNOSTI PREDSTAVITVE STALIŠČ.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 28 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, mag. Branku Grimsu.

Spoštovani! Vsem zbranim prav lep pozdrav!

Temelj demokracije je, da so vsakomur, vsakemu volivcu, vsaki volivki vedno dostopne vse relevantne informacije za kakršnokoli za državo pomembno odločitev. Biti morajo lahko dostopne in biti morajo osvetljene, enakopravno z različnih vrednostnih zornih kotov. Še posebej pomembno je seveda to takrat, ko pride do volitev in do referenduma. Takrat morajo imeti vse strani enake možnosti, da predstavijo svoja stališča. Vladna odločitev, da si nameni 97 tisoč evrov za svojo lastno kampanjo, med tem ko seveda predlagatelji te možnosti na ta način ne dobijo, ima sicer osnovo v zakonu, ki smo mu v SDS takrat, ko je bil sprejet, to je bila Vlada Boruta Pahorja nasprotovali in smo opozarjali, da predstavlja že sam po sebi očitno kršitev ne samo nekaterih ustavnih norm, ampak tudi mednarodnih predpisov in pravil, zlasti tistih, ki se dotikajo pač možnosti za enakopravno sodelovanje državljank in državljanov pri neposrednem, torej referendumskem odločanju. Takrat je bila žal ta zakonodaja sprejeta. Sedanja odločitev Vlade pa odpira kar nekaj vprašanj. Zakaj se pravzaprav Vlada tako boji tega odločanja, da si mora nameniti dodatna sredstva, ki predlagateljem referenduma na enak način niso dostopna? Zakaj si torej Vlada hoče zagotoviti možnost, da predstavlja stališča na račun državljank in državljanov, med tem, ko tisti, ki na koncu odločajo, torej prav ti državljanke in državljani, to plačujejo? Saj veste, če parafraziramo eno staro pravno modrost, ki je bila izrečena tudi večkrat v tem državnem zboru, ni vsaka velika svinjarija tudi kriminal, ampak gospe in gospodje, z dr. Cerarjem na čelu velika svinjarija pa je zagotovo.

Zdaj, podobna odločitev je bila pred časom v rokah irskega Ustavnega sodišča. Enotno je odločilo, da take pravice Vlada nima, da nobena institucija države ne more biti v privilegiranem položaju proti predlagateljem, kajti odločitev je, citiram: »Samo od ljudstva in za ljudstvo. Se pravi oblast je v rokah ljudstva.« To pa je, gospe in gospodje, točno tudi določilo slovenske Ustave, ki ga vi vsaj v njegovem temeljnem demokratičnem pomenu, s takim ravnanjem zagotovo kršite na vladni ravni.

Priporočila, ki jih dajemo Državnemu zboru so sestavljena seveda iz dvojega: Eno je seznanitev s samo problematiko, drugo pa predlog, konkretni predlog, da damo priporočilo Vladi Republike Slovenije, da nemudoma pripravi in določi besedilo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o volilni in referendumski kampanji, da bo zagotovljena dosledna enakopravnost v referendumski kampanji, se pravi pri financiranju, da če pride do financiranja iz javnih sredstev, so ta enako dostopna vsem stranem.

Postavlja pa se tudi tisto temeljno preprosto vprašanje – Zakaj si Vlada jemlje pravico, da ravna v očitnem neskladju s 14., 15. in 44. členom Ustave Republike Slovenije, seveda v povezavi z ustavno pravico do neposrednega odločanja in pa do upravljanja pri upravljanju javnih zadev? Kajti tako ravnanje Vlade direktno nasprotuje kodeksu dobrih praks, nasprotuje 25. členu mednarodne Konvencije o državljanskih in političnih pravicah, pa če nadaljujem, 39. členu Ustave Republike Slovenije in ne nazadnje, gospe in gospodje, 10. členu evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj pravico do svobode mišljenja postavlja na nek način na glavo, dela jo votlo, dela jo brezpredmetno, dela jo navidezno in to je temeljni problem s katerim se danes soočamo. Če v neki državi vsaki državljanki in vsakemu državljanu, ko gre za neposredno odločanje, ni zlahka dostopna, enakopravno dostopna vsa informacija, tako torej za kot tudi proti, potem je taka demokracija farsa in tako odločanje je, če sem zelo blag, milo rečeno problematično. Tisto, kar pa pri tem ostaja kot vsebinsko, pa vendarle za današnjo odločitev še kako relevantno vprašanje, pa je zakaj je pravzaprav vse to sploh potrebno. Konec koncev že sam zakon, ki naj bi šel na referendum, ki je predmet referenduma, je nepotreben. Takšne odločitve bi lahko z ustrezno uporabo pravnega aparata sprejela vladajoča koalicija drugače, brez da sprejme za to poseben zakon. Zaradi tega, gospe in gospodje, ker je vsebina tega zakona zelo čudna. In zato je treba dodeliti dodatna sredstva za propagando, da se ne bi opazilo o čem se v resnici odloča. Vsak državljan, vsaka državljanka bo iz svojega žepa dal, koliko, tisoč evrov, za to, da se bo gradilo nek tir, za tako pretirano ceno, da so nekatere evropske države zgradile recimo raziskovalne centre, sinhrotrone, ki so v celoti obdani s posebej super prevodnimi magneti in ustrezno hlajene, za podobno ali celo nižjo ceno. Tukaj pa se gradi en navaden železniški tir. Če bi se za tak denar gradilo vse železnice oziroma železniške povezave v Sloveniji, bodisi na novo, bodisi obnovilo, potem bi bil to najdražji projekt v zgodovini Evropske unije. Kar preračunajte. Situacija ko pride do takšnega neracionalnega trošenja denarja je seveda jasna, v Sloveniji se ne bo gradilo pospeševalnikov subatomskih delcev, gradilo pa se bo pospeševalnik političnega pranja denarja za vladajočo koalicijo in njene člane. In da se to ne bi opazilo, naj še to tisti davkoplačevalci, ki jim že itak vladajoča koalicija hoče vzeti iz žepa milijardo in pol evrov, plačajo še propagando za to, da jih bo država obveščala enostransko, kar pomeni, da bo demokracijo spremenila v farso. Takšno ravnanje je nesprejemljivo, je z demokratičnega vidika zavrženo, z vidika odgovornosti pa je najbrž vsem jasno koliko je ura. To je najstarejši trik, ki smo ga vedno poznali pri levičarjih, ko kaže na nekoga drugega s prstom in vpije »Primite tatu«, da ne bi davkoplačevalci opazili kako globoko so levičarji že segli v njihovo denarnico in kako velik šop denarja vlečejo iz nje. Zato, gospe in gospodje, mi temu nasprotujemo.

Zato predlagamo, da se sprejme priporočilo Vladi, da se nemudoma sprejme ustrezna zakonodaja, da se spremeni zakon. Vemo, da ga ni lahko spreminjati, ker zahteva ustrezno večino, ki jo seveda ima vladajoča koalicija, in samo ona, in da se torej zagotovi enakopravno možnost, da predstavijo svoja stališča vsem udeležencem na tem referendumu in na vse, ki mu bodo sledili. Da se torej spoštuje ustavno načelo, da smo pred zakonom vsi enaki in da imamo enake pravice, ko gre za neposredno odločanje o zadevah, ki ga mimogrede Ustava postavlja na prvo mesto in ko gre za neposredno sodelovanje pri opravljanju javnih zadev.

Predlog priporočila je na 55. nujni seji 31. avgusta 2017 obravnaval odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor točk predloga priporočila ni sprejel, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dušanu Verbiču.

Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci, prav lep pozdrav.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 55. nujni seji, dne 31. 8. 2017 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zagotavljanje enakosti položaja v referendumski kampanji, pri financiranju referendumske kampanje in uravnoteženost možnosti predstavitve stališč, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom dne 28. 8. 2017. Predstavnik predlagatelja ja v dodatni obrazložitvi povedal, da je Državni zbor 4. 7. 2017 brez glasov poslancev Slovenske demokratske stranke sprejel odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, kljub več predlogom, da bi se referendum izvedel skupaj z volitvami predsednika republike. V zvezi z izvedbo referendumske kampanje je izpostavil, da je bilo leta 2011 sprejeto zakonsko določilo, da lahko Vlada financira referendumsko kampanjo. Vlada je 20. 7. 2017 sprejela sklep, da sodeluje v referendumski kampanji v podpori uveljavitvi zakona, železniške proge Divača-Koper in si za ta referendum dodelila 27 tisoč evrov proračunskih sredstev. Po mnenju predlagatelja to predstavlja zagovornike in nasprotnike zakona v neenakopraven položaj oziroma je to v nasprotju z določili Ustave, ki ji zagotavljajo enakost. Po mnenju predlagatelja pa predstavlja to tudi nezakonito porabo sredstev. Zakon o volilni in referendumski kampanji izrecno prepoveduje podjetjem v Državni lasti vlaganje denarja v kampanjo. Kljub temu so se kot organizatorke kampanje poleg Vlade prijavile tudi družbe v državni lasti. Predstavnica Vlade je pojasnila, da zakon v 3. členu omogoča, da je organizator referendumske kampanje lahko tudi Vlada oziroma pristojne službe Vlade, ki jo določi. Zakon določa tudi, da lahko Vlada v ta namen porabi proračunska sredstva, vendar velja za Vlado omejitev na 4-krat nižjo višino sredstev od tisto, ki je v 23. členu Zakona kot omejitev predpisana za organizatorja referendumske kampanje. Vlada se je od leta 2011, ko je zakon izrecno dopustil možnost, da v referendumski kampanji sodeluje kot organizator, v kampanjo že večkrat aktivno vključila. Zakon je bil namreč noveliran leta 2013 in takrat v času posvetovanj ni bilo izraženih nobenih pripomb k členom, ki jih problematizira predlog priporočila. Zadnja novela leta 2013 je izpolnila priporočila tako Računskega sodišča kot GRECO. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi mnenja dejala, da 2. točka priporočila v celoti sledi opredelitvi priporočila, ki vsebuje Poslovnik Državnega zbora. Glede 1. točke pa je opozorila, da bi jo bilo mogoče tudi opustiti. Pobudnik referenduma je izrazil upanje, da bo Ustavno sodišče čim prej odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep Vlade s katerim si je za organiziranje te referendumske kampanje dodelila 97 tisoč evrov proračunskih sredstev. Prepričan je, da sklep nasprotnika zakona postavlja v neenak položaj, zato predlaga dodelitev enake vsote nasprotnikom zakona. V razpravi je predstavnik predlagatelja izrazil prepričanje, da je zakon v delu, ki Vladi omogoča organiziranje referendumske kampanje in v ta namen porabo proračunskih sredstev, neustaven. Poudaril je, da je SDS že ob sprejemanju 3. člena zakona leta 2011 nasprotovala takšni rešitvi in predlagala amandma, da se ta določba črta, vendar amandma ni bil sprejet. Predstavnik poslanske skupine je poudaril, da je demokracija stanje, umetnost demokracije je pa tudi samoomejevanje. Poslanci koalicije so izrazili prepričanje, da so pri izbiri sredstev najbolj privilegirane politične stranke, ker se lahko financira na več načinov, Vlada pa se lahko financira samo iz proračuna. Izpostavili so dejstvo, da predlagatelj od prejema zakona ni predlagal spremembe 3. člena niti ustavne presoje tega člena, zato dokler ta člen zakona velja, ga je treba spoštovati. Glede očitkov o sodelovanju v podjetjih v državni lasti pa kot je znano. Po razpravi je odbor glasoval o obeh točkah in predlog priporočila zavrnil in ni sprejet. Na podlagi Poslovnika Državnega zbora je predsednik odbora ugotovil, da predlog poročila Vlade Republike Slovenije na matičnem odboru je zadeva bila končana. Hvala lepa.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejcu Brezovarju.

Spoštovani predsednik Državnega zbora.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Nekaj je sicer že bilo slišanega, pa le dovolite, da na kratko predstavim tudi mnenje Vlade.

Na podlagi veljavnega zakona o volilni in referendumski kampanji, ZVRK-u, lahko Vlada v referendumski kampanji sodeluje kot organizator referendumske kampanje in za ta namen porabi tudi določan proračunska sredstva. Zakon omejuje višino sredstev, ki jih Vlada nameni za kampanjo na štirikrat manjšo vrednost kot je sicer najvišja dovoljena višina sredstev kampanje za ostale organizatorje referendumske kampanje. Prav tako vlada za referendumsko kampanjo ne more pridobivati drugih sredstev, po drugi strani lahko ostali organizatorji zbirajo sredstva za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in tudi od pravnih osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. Izrecno določilo je, da Vlada lahko oziroma da je Vlada lahko organizator referendumske kampanje in to določilo je bilo sprejeto na podlagi novele ZVRK-A, in sicer že leta 2011. Vlada se je na podlagi veljavnega ZVRK že večkrat aktivno vključila v referendumsko kampanjo, na primer pri zakonodajnem referendumu o zakonu o malem delu, o zakonu o arhivih, o zakonu o delu na črno in na zakonu o pokojninski reformi. Vlada ni v boljšem položaju kot ostali organizatorji referendumske kampanje, saj je na podlagi zakona vsem udeležencem omogočeno, da lahko na različne načine volivce seznanijo s svojimi argumenti za ali proti zakonu, o katerem se bo odločalo na referendumu.

Vlada vodi politiko države, je odgovorna za stanje na vseh področjih, kar vključuje tudi odgovornost za strateške razvojne projekte države. Tako je Vlada že po naravi stvari ne samo zainteresirana, temveč tudi odgovorna za sprejem in uveljavitev zakonov oziroma rešitev, ki jih predlaga. Potrebno je razlikovati med organizatorjem kampanje, ta ima med drugim pravico udeleževati se soočenj v medijih in seveda tistimi, ki kampanjo financirajo. V skladu z ZVRK so organizatorji referendumske kampanje vse zainteresirane pravne ali fizične osebe. Na podlagi novele ZVRK-B iz leta 2013 pa se referendumska kampanja lahko financiranja le s strani fizičnih oseb in le kot izjema tudi s strani pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. Sicer pa je pri referendumski kampanji prepovedano pridobivanje finančnih prispevkov s strani vseh ostalih pravnih oseb.

Z novelo ZVRK-B iz leta 2013 so bila izpolnjena tako priporočilo Računskega sodišča Republike Slovenije, kot GRECO, torej skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope. Novela je zasledovala cilj večje transparentnosti financiranja volilne in referendumske kampanje, spletne objave poročil o financiranju pri AJPES in zagotovitve učinkovitega nadzora nad spoštovanjem določb zakona. GRECO v končnem poročilu med drugim ugotavlja, da je Republika Slovenija z omenjeno novelo pokazala pomemben napredek. Pri pripravi novele pa v postopku posvetovanja z javnostjo tudi ni bilo prejetega nobenega predloga za spremembo členov ZVRK, ki jih navajajo predlagatelji priporočil danes.

Referendumska kampanja kot taka pomeni izvajanje ustavne pravice sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Mnenje Vlade pa je, da je veljavna ureditev referendumske kampanje v ZVRK v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Postopkovno gospod Jože Tanko.

Hvala lepa, za besedo, gospod predsednik.

Pred parimi dnevi smo dobili mnenje Vlade k predmetni točki. In v tem mnenju Vlade je napisano kdo naj bi pri tej točki v imenu Vlade sodeloval. Napisana sta dva ministra in nekaj državnih uradnikov. Gospoda, ki je predstavil stališče Vlade na tem spisku ni.

Sprašujem, ali je bil ta akt s katerim ima gospod, ki je predstavil stališče Vlade v tej točki, je bila ta zahteva obrazloženo naknadno ali kakorkoli. Sedaj ni zaznati, da bi bil zaveden v evidenco. In bi prosil za pojasnilo.