Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Gospe in gospodje.

Pričenjam 35. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Marija Bačič do 14. ure, gospa Janja Sluga, mag. Tanja Cink, gospa Erika Dekleva, mag. Bojana Muršič od 13.30 ure dalje, gospa Vojka Šergan od 13. ure dalje, dr. Mirjam Bon Klanjšček, gospod Tomaž Gantar, gospod Branko Zorman, gospod Danilo Anton Ranc, gospod Marjan Dolinšek od 16. ure dalje, gospod Saša Tabaković, mag. Matej Tonin, dr. Matej T. Vatovec in gospod Franc Laj.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, mag. Duško Godino, direktorico Agencije za energijo k 38. točki dnevnega reda, ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča k 41. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta k 43. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 6. novembra 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zobru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, nihče pa ni bil proti.

(Za je glasovalo 70.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 35. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 33 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili gospa Andreja Katič, ministrica za obrambo, gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti od 15. ure dalje, mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve, mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje ter gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo od 14.30 ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

Dr. Franc Trček, imate besedo, zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Hvala za besedo predsedujoči, spoštovani zbor, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani mladi obiskovalci.

Mi smo pred zadnjo osmino tega mandata in ne glede od kje smo prišli v ta zbor, tudi, če nismo iz analitičnih disciplin po dobrih treh letih vemo v kakšnem stanju je ta družba in država, bom navedel nekaj podatkov za osvežitev. Povprečna neto plača je tam nekje dobrega tisočaka, dve tretjine zaposlenih nima povprečne neto plače. Neka pokojnina, da bi nekdo lahko približno normalno živel skromno bi po mojem osebnem mnenju morala znašati 800 evrov, skoraj tri četrt upokojenk in upokojencev nima pokojnino 800 evrov ali več, s tem, da imajo upokojenke v povprečju za eno četrtino nižje pokojnine. Povprečno slovensko gospodinjstvo mesečno sprejme tam okrog tisoč 800 evrov, med vsemi nezaposlenimi je več kot ena polovica dolgotrajno brezposelnih in mi smo imeli tam nekje v začetku 90 let neki Jazbinškov zakon in v vsej zgodovini te države nismo imeli resne stanovanjske politike, jaz sem prepričan, da številni starši od teh otrok, ki sedijo gor na balkonu s težavo rešujejo stanovanjsko problematiko, ob tem smo razgradili tudi javni potniški promet, zakaj to govorim? Neke generacije kateri pripadava midva gospod Cerar s težavo lahko to rešujejo že, če se ne sankajo, če se ne nasankajo z švicarskimi krediti, kaj šele neke mlajše generacije, generacija Luke, generacija Mihe, ki o tem lahko samo sanjajo, če rešuješ to problematiko si dvajset let dobesedno zavezan previsokim kreditom, dajatvam, jaz bom kar rekel betonski mafiji, ker ti hočejo skoraj prodati, kaj? Balkon kot nadstandard. To so neka dejstva, ta Vlada se dejansko s tem ni resno soočila, ni se soočila niti z deložacijami, ki so zelo pereče v Mariboru pa sem edini poslanec opozicije od tam, včeraj sem dobil podatek od Borisa Krabonje, da so samo v tem letu preko društev Upornik pomagali z sto tisoč ljudem potrebnim pomoči v Mariboru, da so preprečili vsaj nekaj deložacij, potrebovali bi vsaj še petkrat toliko denarja, da bi nekako samo poskrbeli, če se izrazim tako za Maribor. Zdaj, ker tej Vladi počasi že čas izteka vas sprašujem kaj boste storili kot nastavke politike stanovanjske, da bo bodoča Vlada lažje začela z delom.

Hvala za besedo.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala za vprašanje spoštovani poslanec dr. Trček.

Najprej naj rečem, da ta Vlada skrbi za stanovanjsko politiko in da se seveda zaveda, da je to nekaj kar je dolgoročno kajti ta politika je zelo kompleksna, zajema najemna razmerja, zajema stanovanjske gradnje, zajema denimo nepremičninski trg, ki se je v zadnjem obdobju zelo spet okrepil, živi in tako naprej in seveda, ker ste vi začeli svoje vprašanje s tako dramatičnimi toni glede plač, nezaposlenosti, pokojnin, in tako naprej, naj rečem tako … Seveda se strinjamo, da je na vseh teh področjih treba zadeve še naprej izboljševati, vendar pa je tudi prav, da poveste, če tako poveste, da so se razmere na vseh teh področjih v času te Vlade bistveno izboljšale. Samo primer bom rekel … Ko sem prevzemal to Vlado, je bilo v Sloveniji 130 tisoč nezaposlenih, zdaj jih je okoli 85 tisoč in dejansko to pove, da je ogromno ljudi v tem času dobilo delo, da si lahko na nek način samo na ta način zagotovi nek način življenja. Jasno pa je, da bomo morali s temi aktivnostmi nadaljevati. Tudi pokojnine, pravite, mi smo jih v tem mandatu večkrat uskladili, kot so jih vse vlade v zadnjih treh mandatih skupaj, ko jih sploh niso. Torej smo jih poviševali. Najnižjo pokojnino smo povišali, kot veste, na 500 evrov za vse tiste z dopolnjeno delovno dobo, da smo pomagali tem v najhujši stiski. In seveda tudi, ko pravite, deložacije kot primer. Se strinjam, tudi tu bo treba narediti še več, ampak tukaj se izvaja pilotni projekt podpore in pomoči družinam, ki so bile prisilno izseljene in to je del paketa pomoči najšibkejšim, na katere naša Vlada ne pozablja, dela za njih. Pri projektu sodelujejo Ministrstvo za delo, Ministrstvo za okolje in prostor in Stanovanjski sklad, ki so že omogočili nabor stanovanj v Celju, Ljubljani, na Dolenjskem in Primorskem, torej za ravno te ranljive skupine, ki so bile deložirane. Seveda pa imate prav, tukaj je treba nadaljevati in s tem projektom nadaljujemo in bomo nadaljevali.

Naj na splošno povem, da je prav ta Vlada sprejela resolucijo… Torej, pardon, Državni zbor je na predlog Vlade sprejel Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu od leta 2015 do 2025. Sprejeli ste jo poslanci in poslanke tega spoštovanega zbora novembra 2015 in to je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje. Se pravi, Vlada je predlagala in Državni zbor je sprejel strategijo, vizijo za naprej. Na podlagi tega lahko rečem, da resolucija vsebuje tudi akcijski načrt aktivnosti z različnimi ukrepi in na podlagi tega Ministrstvo za okolje in prostor podaja redna poročila. Naj samo na kratko, ker čas ne dopušča, povem, da denimo smo na področju sheme za mlade že začeli izvajati dva pilotna projekta. Prvi projekt je zagotovitev ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in drugi pilotni projekt, ki teče, je zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade. Se pravi, zadeve se premikajo. Shema za starejše … Tudi na to seveda mislimo. Kmalu bo izveden pilotni projekt medgeneracijske skupnosti za starejše. Vzpostavljena je spletna stran Sobivamo, od oktobra letos in Stanovanjski sklad je objavil Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020. Potem denimo na področju stanovanjskih zadrug, kjer si tudi prizadevamo k nekemu razvoju, ker je to zelo perspektivno področje, lahko seveda ob neki predpostavki spremembe mentalitete. Torej, tukaj je oblikovana projektna skupina, ki bo izvedla pilotni projekt ustanovitve stanovanjske zadruge. Potem denimo na področju stanovanjske zakonodaje so bile maja sprejete spremembe omenjenega zakona, to je stanovanjskega zakona, za izenačitev upravičencev do subvencije v neprofitnih in tržnih stanovanjih, kar pa je bila seveda realizacija ustavne odločbe. Dodatno smo omogočili povečanje obsega zadolževanja javnih stanovanjskih skladov, s čimer bomo vzpodbudili in omogočili… / znak za konec razprave/ gradnjo javnih najemnih stanovanj. Tudi na straneh Ministrstva za okolje in prostor, je že objavil osnutek izhodišč za obsežnejšo prenovo stanovanjske zakonodaje, to so pa ti nastavki za nadaljevanje te kompleksne in zahtevne zgodbe. V pripravi je projekt, s katerim bo Stanovanjski sklad k sodelovanju povabil tudi lastnike stanovanj iz zasebnega in javnega sektorja, da se vključijo v način oddaje stanovanj v javni namen. Potem tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije je začel… / znak za konec razprave/ oziroma izvaja nekatere projekte. Tako, denimo, je zaključena izgradnja stanovanj za prodajo v soseski Zeleni gaj na Brdu. Pričetek investiranja v sosesko stanovanj za oddajo Brdo - 2. Naj omenim Program financiranja za zagotavljanje… / izklop mikrofona/

Dr. Franc Trček, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Tudi jaz imam malo časa. Bom začel z Zelenim gajem, ki ga je gospod predsednik Vlade omenil. 82 nepremičnin z nesramno visokimi cenami. Najcenejša garsonjera 140 tisoč evrov, najdražja vrstna hiša pa 820 tisoč evrov. Verjetno se te vrstne hiše niti vi ne morete privoščiti, gospod premier, jaz si pa še garsonjere ne morem. Nehajmo se hecati.

Proračunska postavka - Stanovanjska dejavnost, ki spada pod Ministrstvo za okolje in prostor. Bom zaokrožil na tisočake. 2014 - 964, 2015 - milijon 300, 2016 - milijon 700, 2017 - ocena realizacije 865, sprejeti proračun 2018 - 835, predlog rebalansa minus 45 tisoč, predlog za 2019 - 686. Zdaj jaz upam, da bo Levica imela ta resor in zelo lepo popotnico nam dajete, gospod predsednik. Zdaj, nekaj ste omenjali. Veste, pilotne študije se izvajajo v prvi tretjini mandata, ne pa, vi imate tri mesece dejansko še, saj potem se boste samo še tepli ene tri mesece. Glede na boljše stanje ključnih ekonomskih agregatov, bi morali izvesti, rešiti problematiko deložacij, rešiti problematiko, začeti reševati problematiko stanovanj za mlade, končno urediti najemni trg, končno iti onkraj zgolj pilota v Stanovanjske zadruge. Tudi kakšno stanovanjsko zadrugo na podeželju, izgraditi neprofitna stanovanja, ki bodo dostopna, ne neprofitna stanovanja, ker bo nek prijatelj preko aneksov še naprej gojil, upam si trditi to kar imenujem betonska mafija. Nič od tega ni bilo storjeno, bomo pa dali čez milijardo, za kaj, motoriziran bataljon Natu. Prosim vas lepo.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Ja. Seveda ste nekoliko zlonamerni, kajti izpostavljate zadeve izven konteksta. Recimo, če govorimo o teh stanovanjih za dejansko visoke zneske, to ni tisti socialni ukrep. Jaz sem predstavil stanovanjsko politiko kot celoto, posebej sem omenil, da imamo področja kjer gre za mlade, za starejše, za mlade družine, za tiste, ki so bili deložirani. Seveda pa stanovanja zajemajo tudi druge kategorije prebivalstva in seveda zato ne morete to jemati iz konteksta.

Pilotne študije so morda res delajo na začetku mandata, če je zato nastavek iz prejšnjih let. Ko sem jaz prevzel to Vlado, vodenje te Vlade, je bila situacija katastrofalna. Spoštovani gospod poslanec, takrat smo morali najprej državo rešiti pred trojko, ki ste jo nekateri že klicali v Slovenijo, takrat smo morali najprej sploh vzpostaviti javne finance, da smo jih konsolidirali, da bomo imeli prihodnje leto prvič presežek po dolgih letih in jaz se bojim, če boste vi tako lahkotno razpravljali o tem kaj je možno ljudem kar obljubljati takoj po čez, da bi taka politika lahko v enem letu takšno konsolidacijo ponovno uničila. Namreč vi samo obljubljate, to je treba ono je treba, to je treba. Se strinjam, to so odlične želje, tudi mi imamo vizijo, ampak vse to.

Spoštovani gospod poslanec! Je treba narediti v skladu z možnostmi in se zavedam in z vami delim to željo, da bi pomagali predvsem mladim družinam, deložiranim, bi rekel, vsem tistim, ki so v socialni stiski, pa tudi ostalim, nenazadnje, da pridejo do nekih spodobnih stanovanj in načina življenja. Pa vendar, to moramo delati vzdržno, trajnostno, da ne bomo zdaj v dveh letih razdelili kar imamo in potem spet bo prišla kriza in bo potem spet problem, ko bo šlo vsem bistveno slabše kar pet, šest, sedem let. In zaradi te krize tako težko zdaj gradimo zadeve naprej, jih pa gradimo. In bom vesel, če bo tudi vaša stranka, vsaka, ki je tukaj in vsi drugi, če bomo pri tem skupaj sodelovali, ker samo tako bomo res uspeli narediti kaj dobrega za naše ljudi.

Hvala lepa.

Dr. Franc Trček, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

Spoštovani gospod predsednik Vlade!

Tako vi kot jaz sva vedela v kaj se podajava. Ta družba je obsedena, jaz bom temu kar rekel, s katoliškim nabijanjem krivde. Mi smo tukaj, da zadeve rešujemo. Če bi šli gledati magnetograme Državnega zbora, sem jaz človek v imenu Levice, ki največkrat in najbolj odgovorno govori o penezih. Namesto milijardo v neko orožje, ki bo čez 10 let stara kanta, namesto 20 milijonov v neke nove gradnje na Brdu pri Kranju zaradi nekih predsedovanj, se dajmo s tem ukvarjati, gospod predsednik Vlade. Nič nisem trgal iz konteksta, dajva se vrniti na problematiko deložacij. 11 stanovanjskih enot imamo v celi Sloveniji, od tega je zgolj ena v Celju na moji, naši, mariborski, če hočete, strani Trojan in iz resornega ministrstva gospe Kopačeve, ki mi je že po tretjini mandata rekla, da smo v Levici zastareli etatisti, pravijo in se skoraj hvalijo, da niti še ta vsa stanovanja niso zasedena, ker ne znajo priti do revežev, kar je sicer težko, seveda, ker ljudje revščino skrivajo. Ni greh biti reven. Naša naloga je, da jo odpravljamo, gospod Cerar.

Sodelovali ste pri pisanju Ustave. Mi imamo 78. člen Ustave, ki lepo pravi, Primerno stanovanje, citiram: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.« In to je definitivno bolj pomembna prioriteta kot to kar sem navajal prej. To kar sem vam navedel so politike, ki bi jih morala neka Vlada, ko gre bolje, začeti uvajati. In verjemite mi, da bo Levica dosti bolj odgovorno se ukvarjala z javnim denarjem, ker če sem bil s čim zgrožen, ko sem po mesecu, dveh dojel delovanje tega Državnega zbora je, da se tu noben resno ne ukvarja z javnimi financami, vključno s kohezijskimi sredstvi ne. In to je problem. In to je problem kjer so ljudje pričakovali, da ga bo nova politika reševala. In lahko odkrito rečem, da se je SMC ustrašil odgovornosti nove politike. Seveda so pritiski, lahko jih imenujeva strici iz ozadja, lahko imenujeva lobiji, gospod Brglez jih je pet naštel potem, ko ste bili pol leta v parlamentu, močni. Ampak naša naloga je, da gremo onkraj teh lobijev in da se začnemo ukvarjati z nekimi ključnimi politikami, kar stanovanjska politika in politika javnega potniškega prometa je, / znak za konec razprave/ tudi če na to gledamo in moramo gledati makroekonomsko, ker bi tej ljudje lahko potem to trošili za kaj drugega in bi s tem ustvarjali nova delovna mesta in peneze za vse štiri pa pol blagajne. Žal sem jaz očitno … / izklop mikrofona/ … skoraj edini makroekonomist v tej državi.

Hvala.