Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Gospe in gospodje. Pričenjam 34. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Tanja Cink, gospa Vesna Vervega, gospa Irena Kotnik, gospa Marinka Levičar, Violeta Tomić od 19. ure dalje, dr. Mirjam Bon Klanjšček, mag. Branislav Rajić, gospod Franc Breznik, gospod Peter Vilfan, gospod Tomaž Gantar, Miha Kordiš od 17. ure dalje, dr. Matej T. Vatovec, gospod Roberto Battelli in gospod Benedikt Kopmajer.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko k 1. točki dnevnega reda, Državni svet k 22. točki dnevnega reda, gospo Vlasto Nussdorfer – varuhinjo človekovih pravic k 24. in 25. točki dnevnega reda, dr. Marka Novaka – predsednika Sodnega sveta k 26.a in 26.b točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika republike k 26.c točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Preden nadaljujemo bi vas želel samo spomniti tako delavce v Državnem zboru kot vse poslance, da imate do 18. tega meseca čas, da se prijavite na eno zadevo, ki je zadnja v tem mandatu in ki bo prispevala k temu, ko vsi pravimo, da smo vsi ljudje.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 24. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. oktobra 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogu za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Je zdaj v redu? Okej. Glasujemo. Zdaj pa dela. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 34. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE VPRAŠANJE POSLANK IN POSLANCEV.

Postopkovno mag. Matej Tonin.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, Poslanska skupina Nove Slovenije je že pred meseci v parlamentarno proceduro vložila dva zakona in sicer Zakon o sodiščih pa Zakon o državnem tožilstvu, s katerima dvema predvidevamo ustanovitev posebnih sodišč in pa posebnih oddelkov državnega tožilstva za pregon bančnega kriminala. Na prejšnji seji Državnega zbora je večina v tej hiši in sicer 37 Poslancev oba dva predloga zakona podprlo. Se pravi zakon je šel skozi prvo obravnavo, potem je sledil odbor. Na odboru je pa te dva predloga zakona zavrnilo 9 Poslancev. Vi ste te dva zakona uvrstili na petkovo sejo, vendar pa niste predvideli glasovanja in moj proceduralni predlog je, predsednik Državnega zbora, da uvedete oziroma predlagate, da se o teh dveh zakonih glasuje, ker se nam zdi nesprejemljivo, da 9 Poslancev na odboru lahko povozi voljo 37 Poslancev na plenarnem zasedanju. Torej moj proceduralni predlog je, predsednik Državnega zbora, da glasovanje o teh dveh zakonih uvrstite na dnevni red te seje državnega zbora.

Dobro veste po čem se ravnamo in ravnamo se po razlagali določb drugega odstavka 61. člena Poslovnika Državnega zbora v povezavi z določbami, ki urejajo obravnavo na matičnem delovnem telesu. Dejstvo, da členi niso bili sprejeti na matičnem delovnem telesu pomeni, da ni glasovanja in to je razlaga z 9. 12. 2009. Dokler ta razlaga obstaja in je Poslovnik takšen kot je pač proti temu ne morem delovati, ker smo delovali stalno po tej praksi.

Postopkovno mag. Matej Tonin.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, jaz sem natančno pregledal, prebral Poslovnik Državnega zbora. V Poslovniku v členih ni niti ene določbe, ki bi prepovedalo glasovanje o teh dveh zakonih. In zdaj še en pomemben dodatek, v neki pravni državi naj bi o enakih stvareh odločali na enak način. Če je na odboru Državnega zbora sprejet sklep, da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo, ta zakon pride v Parlament in o tem sklepu ta Državni zbor glasuje. Če pa je očitno na odboru sprejet ali pa glasovano proti temu zakonu pa glasovanja ni, tukaj ni nobene logike, ker, če pogledate je vsebina popolnoma enaka. Torej, da večina na odboru glasuje proti zakonu ali pa, da večina na odboru sprejme sklep, da je zakon neprimeren z nadaljnjo obravnavo in vi predsednik Državnega zbora, ker je to o čemer ste prej govorili parlamentarna praksa, to ni zapisano v Poslovniku, imate možnost, da neposredno uporabite Poslovnik in glasovanje o teh dveh zakonih uvrstite na dnevni red, ker v nasprotnem primeru morate razumeti, da se bojo pa še bolj dodatno razplamtele razne teorije zarote, da večina resnično se boji pregona bančnega kriminala in še enkrat poudarjam, je nedemokratično in je ne sprejemljivo, da 9 Poslancev v tem državnem zboru povozi voljo 37 Poslancev. Zakon je bil v prvi obravnavi sprejet.

Zdaj, v tem mandatu je glede te določbe že bila seja poslovniške komisije in ta seja je potrdila tisto razlago, ki je do sedaj bila, torej ni bila sprejeta drugačna razlaga Poslovnika. Dokler ni sprejeta drugačna razlaga Poslovnika in dokler ni spremenjen Poslovnik žal ne morem delovati v nasprotju s tem zaradi tega, ker bi na ta način pa diskriminiral vse tisto kar je bilo pa do sedaj na ta način že narejeno. Žal tukaj res ne morem pomagati in odločitev je v skladu tako z Poslovnikom kot z odločitvami Komisije za Poslovnik. Zakaj, še enkrat na isto zadevo? Prosim. / oglašanje iz dvorane/ Dodatni predlog?

Za dodatni predlog, samo, ima besedo mag. Matej Tonin.

Ja, spoštovani predsednik Državnega zbora, meni se ta praksa zdi resnično krivična in nepoštena, ker se ne morem strinjati s tem, da bi se parlamentarni postopki končevali na odboru Državnega zbora, ne pa na plenarnem zasedanju Državnega zbora. Tako da, ker pravite, da gre za stvar poslovnika, vas prosim, če lahko kot predsedujoči tej hiši, sprožite postopek pred poslovniško komisijo, da te procedure spremeni.

Tisto, kar lahko naredim, je, da vas bom podprl pri vašem predlogu na poslovniški komisiji, da se o tem razpravlja. Kako se bo pa poslovniška odločila, pa ne mislim vplivati.

Sedaj pa res končamo s to zadevo in smo nazaj pri 1. točki dnevnega reda. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 37 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanca in poslank opozicije ter na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade Republike Slovenije. v zvezi s to točko so se danes opravičili: dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport do 15. ure, gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, gospod Gorazd Žmavc, minister, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ter dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

Dr. Anže Logar, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.

Hvala, predsednik.

Zdaj, čez dvanajst let naj bi se vsi vozili v električnih vozilih, leta 2050 pa naj bi bili vsi srečni. Tega sicer ni v koalicijski pogodbi, ki jo je sprejela ta Vlada oziroma ta koalicija, je pa nekaj drugega (citiram): »Za zagotovitev povrnitve zaupanja v finančne inštitucije, nadzorne inštitucije in inštitut pravne države je potrebno opredeliti odgovornost za nastalo bančno luknjo in zahtevati odškodninsko ter materialno odgovornost članov uprav ter nadzornih svetov dokapitaliziranih bank.« Velika naloga, na začetku koalicijskega sporazuma, vemo pa, da je realnost vse prej kot drugačna, sedem mesecev pred potekom roka trajnosti te koalicije. Zdaj, če gremo v realnost … V kabinetu predsednika Vlade je v posmeh zapisu v koalicijski pogodbi zaposlen Anton Žunič, podpisnik milijonske pogodbe o odpravnini za Marjana Kramarja, ki nas je kasneje stala 1,3 milijone evrov, in visoki funkcionar ali pa upravnik Factor Banke, ki nas je stala skoraj 300 milijonov evrov. Za pravosodnega ministra ima predsednik Vlade Gorana Klemenčiča, ki je bil, takrat še šef KPK-ja, seznanjen z milijardnim pranjem denarja v Novi ljubljanski banki, pa ni obvestil o tem ne tožilstva, ne policije skladno z veljavnimi uzancami. Za državnega sekretarja na istem ministrstvu je zaposlen oziroma imenovan Darko Stare, ki je bil šef preiskav na KPK in ki je podobno kot njegov predstojnik na KPK ravnal v nasprotju z normativno podlago. Na čelo Policije sta postavili Marjana Fanka, ki je bil v času preiskovanja zadeve Farrokh pomočnik direktorja uprave kriminalistične službe in je bil neposredni prejemnik dopisovanja v zvezi z zadevo Farrokh. Policija je takrat, tik pred nastopom vlade gospoda Janeza Janše, zadevo zaprla tako, da jo je postavila v tekoče zadeve, skratka, da postopoma odide v izbris, ni pa ravnala tako, kot načeluje oziroma kot pravi 148. člen Zakona o kazenskem postopku. Na čelo specializiranega državnega tožilstva… / znak za konec razprave/ pa želite ohraniti Harija Furlana, torej osebo, ki je bila v času seznanjena z zadevo na čelu NPU-ja. Kako naj organi, ki jih vodijo osebe, ki so bile v času teh malverzacij na funkcijah, ki bi morali opraviti svoje naloge, pa jih niso, sedaj vlivajo zaupanje in novo vero v preiskovanje in vladavino prava ter delo organov pregona pod vašo Vlado in izpolnijo koalicijsko zapoved, ki ste jo dali v tem koalicijskem sporazumu.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za vprašanje spoštovani poslanec dr. Anže Logar.

Glede bančne luknje in številnih drugih malverzacij, ki so oslabile, zelo oslabile naš bančni sistem, naj najprej rečem, da je res zavezati Vlado, da bo storila vse kar mora in to tudi dela, da pripomore k temu, da bodo storilci za takšna dejanja odkriti, sankcionirani torej pred pristojnimi organi in zato seveda vzpostavljamo ustrezen pravni okvir in izvajamo druge aktivnosti, ki jih Vlada lahko. Če pogledamo, bančna luknja torej je nastala, večina kreditov, ki so povzročili bančno luknjo, je bila najetih v obdobju 2004 do 2008. Potem so se takratne in naslednje Vlade nekako težko znašle v tej situaciji, kajti niso se zavedali obsežnosti in možnih posledic krize, ki je sledila. Nato so se začele na to odzivati in seveda naša Vlada je tista, ki je zdaj prišla v situacijo, ko mora čim bolj spodbuditi postopke na tem področju, da se čim prej zaključijo. Naj povem, da policija že od leta 2012 pa seveda do danes obravnava tovrstne sume kaznivih dejanj in v letu od 1. 1. 2013 do 30. 9. 2017, se pravi, do septembra 2017, letos, je policija zaznala in evidentirala 258 sumov kaznivih dejanj s katerimi so bile oškodovane tako komercialne banke kot banke v državni lasti. V tem obdobju je policija podala na pristojna državna tožilstva 106 kazenskih ovadb za 138 kaznivih dejanj in s temi ovadbami je bilo, nekoliko skrajšujem statistiko, ampak navajam podatke točno, je bilo ovadenih 157 bančnikov, ugotovljena škodana podlagi zgolj teh podanih kazenskih ovadb pa znaša 456 milijonov evrov. Seveda se ti procesi še nadaljujejo, vendar pa se od leta 2015 število zaznanih kaznivih dejanj na tem področju zmanjšuje in je trenutno v preiskavi še 35 takšnih sumov, ki jih policija torej preiskuje. Tako da, tukaj zadeve so zdaj predvsem v rokah državnega tožilstva in šle bodo, upam, čim preje do sodišč, kjer bodo obravnavane pred sodišči in kjer bo prišlo do končnih razsodb, policija pa jih obravnava še en del in je pozorna na to kako naprej. Zdaj seveda, vi ste želeli pozornost preusmeriti svoje vprašanje na konkretne ljudi, na konkretna imena, torej ljudi, ki danes delujejo v okviru Vlade, njene administracije in podobno. Meni se zdi taka razprava, takšen javen linč kot ga želite tukaj uprizarjati, neprimeren. Namreč nobena od teh oseb kolikor vem, ni bila niti ovadena, sploh pa ne pravnomočno obtožena, če govorim zdaj o vseh skupaj za kakršnokoli kaznivo dejanje s tega področja. Če so bile ovadbe, če so bile podane ovadbe, torej so v teku, se bodo verjetno pred Državnim tožilstvom, kasneje pred sodiščem izkazale za verodostojne ali ne. Ampak v tem trenutku nimam nobenega konkretnega, oprijemljivega razloga, da bi lahko glede na navedeni koncept menil, da niso primerne za opravljanje funkcije. Nasprotno, verjamem, da opravljajo svojo nalogo odgovorno in seveda, naj povem to, da naša Vlada, in tukaj se ne želim spuščati v osebne diskreditacije, čeprav naša Vlada je nastopila funkcijo potem, ko je bila bančna luknja že zdavnaj, torej ko je že zdavnaj nastala in kot posledice so čutili vsi državljani zelo močno in zato, to se je dogajalo v prejšnjih obdobjih, ampak mi smo se odločno lotili ne le preiskave bančne luknje, ampak tudi sistemskih sprememb ter ukrepov, da do zlorab davkoplačevalskega denarja več ne bo prihajalo. Tako smo denimo, če navedem samo nekaj ukrepov, ker seveda časa ni dovolj, uredili dostop do podatkov varovanih kot bančna tajna. Potem smo za osebe, ki so z DUTB v pravnem razmerju vzpostavili naznanilno dolžnost, zvišale so se kazni za korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, podaljšani so zastaralni roki za korupcijska kazniva dejanja za 10 na 20 let. Okrepljen je učinkovitost pregona. Mi smo kar bi rekel za 30 novih zaposlitev smo izvedli na Državnem tožilstvu, bistveno smo okrepili, to je bila največja okrepitev Državnega tožilstva od osamosvojitve dalje. Potem smo seveda olajšali dokazovanje naklepa v zvezi s …/ znak za konec razprave/ … storitvijo kaznivega dejanja zlorabe položaj in tako naprej. Skratka, bom mogoče še v nadaljevanju uspel pojasniti kaj več. Zelo veliko sistemskih sprememb smo sprejeli, ki omogočajo policiji, tožilstvu in sodiščem, da seveda ta dejanja ustrezno …/ izklop mikrofona/ tako, da počakajmo, da bodo postopki končani.