Spoštovane kolegice in kolegi.

Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Na seji kot nadomestna člana odbora s pooblastili sodelujeta kolegica Andreja Katič, ki nadomešča poslanca Janka Vebra in poslanec Aleksander Kavčič, ki nadomešča poslanko Margareto Guček Zakošek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, točka 1: predstavitev dr. Petra Gašperšiča, kandidata za ministra za infrastrukturo, točka 2: Predstavitev Irene Majcen, kandidatke za ministrico za okolje in prostor.

Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDSTAVITEV DR. PETRA GAŠPERŠIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA INFRASTRUKTURO.

Predlog kandidata za ministra za infrastrukturo z dne 9. 9. 2014 je objavljen na spletni strani Državnega zbora, del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora prejeli proti podpisu dne 10. 9. 2014.

Na sejo odbora je k tej točki vabljen dr. Peter Gašperšič, ki ga pozdravljam, kandidat za ministra.

Uvodno pojasnilo za vse. Dr. Peter Gašperšič je predlagan za ministra za infrastrukturo, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru, kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prosim dr. Petra Gašperšiča, kandidat za ministra za infrastrukturo, da se predstavi odboru.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

V čast mi je, da se vam danes lahko predstavim, kot kandidat za ministra za infrastrukturo. Dovolite mi, da se vam uvodoma na kratko predstavim. Po izobrazbi sem doktor tehničnih znanosti s področja gradbeništva, rojen sem v Novem mestu, kjer sem končal tudi srednjo šolo. Šolanje sem zatem nadaljeval na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer sem se po diplomi tudi zaposlil kot mladi raziskovalec in nadaljeval študij na magistrski in doktorski stopnji. V tem času sem se študijsko izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike, kjer sem imel priložnost pridobljeno znanje koristno uporabiti pri reševanju konkretnih problemov pri projektiranju in gradnji mostov. Po vrnitvi v domovino sem zaključil doktorski študij. Ker me je vselej privlačila želja, da svoje znanje uporabim pri reševanju problemov v praksi, sem se odločil, da svojo kariero nadaljujem v gradbenem podjetju, ki se je ukvarjalo z inženiringom gradenj. V sedmih letih sem se tako dodobra seznanil z vsemi praktičnimi vidiki vodenja projektov in investicij v gradbeništvu. Temu je zatem sledilo desetletno obdobje mojega dela v javni upravi, kjer sem najprej delal na pripravi gradbenih tehničnih predpisov, zatem pa sem prevzel različna vodilna mesta od vodenja sektorja za avtoceste, vodenja direktorata za ceste, na koncu pa sem bil tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Temu je potem sledilo delo na sektorju za vode na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer sem zaposlen še danes. V svoji dosedanji karieri sem tako pridobil dragocene izkušnje tako v praksi kot tudi pri delovanju javne uprave na najzahtevnejših vodilnih mestih. Tako, da dobro vem kakšno delo me čaka kot morebitnega novega ministra za infrastrukturo in kako je to delo treba tudi opraviti. Glede na svojo karierno pot, sebe vidim kot strokovnjaka in bom tako tudi deloval. To pomeni, da bom prisluhnil vsem strokovno argumentiranim predlogom, ki bodo koristne za našo državo in državljane. Pri tem bom glavni pomen dal sodelovanju z vsemi udeležniki na vseh ravneh, in sicer tako zaposlenimi znotraj ministrstva, z drugimi resorji znotraj Vlade, z vami, spoštovane poslanke in poslanci ter strokovno in drugo zainteresirano javnostjo. Trudil se bom iskati optimalne strokovno utemeljene rešitve ob upoštevani prednosti, slabosti in omejitev, take ali drugačne rešitve. Velikokrat je težko doseči velike spremembe v kratkem času, zato sem mnenja, da včasih tudi majhni koraki v pravo smer lahko prinašajo napredek in zato predstavljajo boljši način od neuspešnega uveljavljanja velikih idej, ki so na koncu zavrnjene in tako obsojene na neuspeh.

Sedaj pa bi vam želel na kratko predstaviti glavne poudarke oziroma cilje delovanja v naslednjem mandatu na področju Ministrstva za infrastrukturo. Ti cilji pa so vključeni tudi v koalicijsko pogodbo. Zadržal se bom torej v glavnem pri teh glavnih poudarkih, med tem, ko bi ostale vsebine potem raje predebatiral preko vaših vprašanj.

V skladu z novim Zakonom o Vladi, v resor Ministrstva za infrastrukturo sodijo naloge na področju prometne politike, železniškega, cestnega, zračnega in pomorskega prometa. Naloga na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, na področju energetike in rudarstva ter učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Na področju prometne infrastrukture bo ključni izziv in naloga povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Ob usmerjenosti v izgradnjo nove prometne infrastrukture, smo ob javnofinančnih omejitvah namreč zanemarili naloge opravljanja in vzdrževanja obstoječe infrastrukture. Posledično se v Sloveniji ob načrtovanju razvoja in gradnje novih cest, že vrsto let slabša stanje vozišč obstoječe cestne mreže. Letos smo tako prvič prišli celo v stanje, ob popolnoma ustavljenih investicijah v nove ceste, niso zagotovljena zadostna sredstva niti za redno vzdrževanje 6 tisoč 500 kilometrov obstoječega državnega cestnega omrežja. To stanje moramo kot dober gospodar nujno odpraviti in to nameravamo doseči predvsem z zagotavljanjem stabilnega oziroma predvidljivega obsega finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na državni prometni infrastrukturi. Tukaj imam v mislih namenska sredstva za ceste iz letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, med tem, ko bomo za železniško infrastrukturo proučili možnosti, da se za njeno vzdrževanje in obnovo nameni del trošarin na pogonska goriva. To je namreč tudi primerljiva praksa v drugih državah Evropske unije. Gospodarjenje bomo izboljšali tudi z uvajanjem profesionalnih orodij za analizo in načrtovanje ukrepov ter z razvoja sistema smernic in standardov za načrtovanje in izvedbo infrastrukture. Namreč s tem lahko tudi zelo določimo kakšne standarde, kakšen nivo vzdrževanja infrastrukture želimo imeti in s tem tudi koliko bo potrebno v ta nivo, ta standard vlagati.

Naslednja pomembna naloga je sprejetje strategije razvoja prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji. V okviru tega bomo razvojne investicije za vse vrste prometa preverili z vidika prometnih potreb do leta 2030. S strategijo bomo nadomestili obstoječe nacionalne razvojne programe za posamezno vrsto prometne infrastrukture, pri čemer bomo skladno s finančnimi možnostmi pri izbiri projektov v večji meri upoštevali izpolnjevanje ekonomskih kriterijev. Tukaj torej mislim, da bo potrebno vse naše načrte pregledati pravzaprav z vidika ali smo jih sposobni izvesti in na ta način tudi temu prilagoditi. Načrtovanje in izvedba vizionarskih razvojnih investicij. Za 50 in več let vnaprej boste žal morali počakati na čase, ko bo država kot investitor ponovno beležila proračunske presežke.

Prioritetno bomo realizirali tiste infrastrukturne investicije za katere bomo uspeli zagotoviti sofinanciranje s sredstvi EU in ki bodo v predaji v uporabo zagotavljale tudi denarni tok za servisiranje posojil, saj zagotavljanje lastne udeležbe predvidevamo najetje posojil Evropske investicijske banke. Finančne vire za razvojne načrte na področju prometne infrastrukture bomo torej v bodoče morali iskati izven prihodkov državnega proračuna. To je zelo ključno. Tudi zato bomo razvojne načrte na področju državne prometne infrastrukture preverili tudi z vidika možnosti oziroma interesa za javno-zasebna partnerstva. Na področju železnic se bomo morali lotiti uskladitve organizacije železniškega sistema z evropskimi direktivami s tega področja. V zvezi s tem je evropsko sodišče je namreč že izdalo sodbo proti Republiki Sloveniji zaradi nepravilne implementacije direktive v naš pravni red. Zaradi tega moramo čim prej pripraviti predlog novega zakona, ki bo urejal železniški promet na način, ki bo sledil direktivam glede ločitve bistvenih nalog upravljavcev železniške infrastrukture oziroma njegovo neodvisnost od prevoznika oziroma prevoznikov v železniškem prometu. Skratka, gre za ločitev upravljanja infrastrukture od izvajanja prevozov.

Na področju upravljanja avtocest bo prva prioriteta v naslednjih letih zagotavljanje pogojev za redno in nemoteno servisiranje posojil. Ta posojila je DARS namreč najel s poroštvom države in zato si ne moremo privoščiti, da bi katero od teh posojil v bistvu bilo poroštvo unovčeno. V ta namen bo nujno treba refinancirati obstoječa posojila, pri čemer bo treba po možnosti zmanjšanje tudi obseg poroštev države in na ta način zmanjšati potencialni dolg države. Zdaj je pravzaprav ugoden čas za najemanje posojil, saj so obresti na mednarodnih trgih dokaj ugodna, tako da mislim, da je to ravno pravi čas, da to sovpada in da moramo tukaj narediti en napredek in se dejansko posvetiti temu refinanciranju dolga.

Obstoječi cestninski sistem. Za tovorna vozila bo treba uskladiti z zahtevami direktive EU in na ta način ugotoviti nezmanjšane prilive iz naslova cestnin ter interoperabilnost sistema cestninjenja. Sedanji sistem namreč ima to težavo, da ni interoperabilen, mednarodno interoperabilen. Pri cestninjenju osebnih vozil in motornih koles bomo v izogib zlorabam sedanjih vinjetnih nalepk proučili možnost uvedbe elektronskih vinjet. Vlogo koncesionarja, to je družbe DARS v prometnem sistemu bomo prečistili s spremembami zakona ter strategijo upravljanja družbe DARS s strani Slovenskega državnega holdinga uskladili s politiko države na infrastrukturnem področju.

Načrtujemo tudi postopno vzpostavitev nacionalnega centra za upravljanje prometa. Ta center bo zagotavljal usklajeno delovanje celotnega sistema upravljanja v Republiki Sloveniji ter sodelovanja s podobnimi centri v sosednjih državah. V prvi fazi bomo vzpostavili delovanje centra za cestni promet, v zaključni fazi pa bodo vanj predvidoma vključeni vsi akterji na področju upravljanja prometa. To je cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega. Dokončali bomo projekt integriranega javnega potniškega prometa s čimer bomo izboljšali mobilnost prebivalstva in dostopnost ter konkurenčnost javnega prometa. Pri tem je ključna tudi vzpostavitev sistema enotne vozovnice. V tem okviru bomo preverili tudi sistemsko možnost, da se povračilo stroškov za prevoz na delo v celoti izplača le na podlagi dejansko kupljene vozovnice za javni potniški promet, sicer pa da bi ta izplačila bilo recimo v nekem manjšem deležu. Na ta način bi torej spodbudili prebivalstvo, da bi dejansko kupovalo te vozovnice javnega potniškega prometa in jih tudi uporabljala. Skratka tukaj mislim, da je vredno narediti ta napor in proučiti to možnost.

Na področju energetike je na strateški ravni ključnega pomena sprejem energetskega koncepta Slovenije. Ta energetski koncept Slovenije bo na koncu potrdil tudi Državni zbor. To bo osnovni razvojni dokument za obdobje naslednjih 40 let in bo nadomestil nacionalni energetski progam, ki pravzaprav po dolgih letih priprave potem nikoli ni ugledal luči sveta. Cilj pri tem energetskem konceptu je zagotavljanje stabilna, učinkovite in trajnostno naravnane oskrbe z energijo. Energetski koncept, ki bo pripravljen na strokovnih podlagah bo podal jasno analizo možnosti ter prednosti in slabosti ter na teh podlagah strateške usmeritve na podlagi virov s katerimi Slovenija razpolaga. Energetika je za Slovenijo namreč strateška gospodarska dejavnost in predstavlja razvojno priložnost tudi za ostale dejavnosti.

Na področju razvoja energetske infrastrukture bo prioriteta nadaljevanje izgradnje verige hidroelektrarn na reki Savi, seveda ob upoštevanju okoljskih pogojev. Znano je namreč, da proizvodnja učinkovitost verige hidroelektrarne na Savi bo optimalna šele z dokončanjem celotne verige. V ta namen se bomo pospešeno lotili umeščanja v prostor energetske in tudi prometne infrastrukture na območju srednje Save. Zagotovili pa bomo tudi pogoje za sklenitev koncesijske pogodbe za izrabo energetskega potenciala srednje Save. Velik poudarek bomo dali tudi energetski sanaciji obstoječih stavb v javni in zasebni lasti, zato je ta projekt tudi uvrščen med prioritetne vladne projekte. Ključno pri tem je, da s temi ukrepi dosežemo zmanjšanje rabe energije in s tem zmanjšamo našo energetsko odvisnost. S temi ukrepi pripomoremo tudi k doseganju okoljskih ciljev s katerim se je Slovenija zavezala in predstavlja tudi pomemben vladni prispevek k spodbujanju oziroma oživljanju slovenskega gospodarstva.

Kljub temu, da je TEŠ 6 sedaj že dejstvo, bomo zagotovili neodvisno revizijo izvedbe te investicije ter revizijo dolgoročne ekonomike njenega obratovanja. Omogočali bomo tudi nadaljnji razvoj izrabe zemeljskega plina kot najčistejšega fosilnega goriva, čeprav se je projekt južni tok, kot kaže, usmeril sedaj že bolj na sever.

S tem bi zaključil to svojo uvodno predstavitev in sem na voljo za vsa vaša vprašanja oziroma za pogovore z vami. Najlepša hvala.

Dr. Gašperšiču se zahvaljujem za podano predstavitev.

Prehajamo na vprašanja članov. Predlagam, da vprašanja zberemo po sklopih recimo po pet vprašanj, pa potem nov krog. Se pravi po krogih, zato da se lahko gospod kandidat tudi v vmesnem času pripravi in mogoče tudi odgovoru na eno vprašanje odgovori na drugo vprašanje.

Na tem mestu bi še enkrat pojasnil, na to je opozoril tudi gospod kandidat. Glede na to, da naš odbor pokriva dva resorja, to je Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor se lahko vprašanja članic in članov odbora nanašajo v sklopu te prve točke na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, ki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, Uradni list številka 65/14 in 38. členom Zakona o državni upravi nanašajo na področje, se pravi ta vprašanja se nanašajo na področje železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa, nalog na področju prometne infrastrukture in žičniških naprav, nalog na področju energetike, rudarstva, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter nalog na področju razvoja in graditve širokopasovnih omrežij. To pojasnilo sem vam podal zgolj zaradi tega, ker določen sklop vprašanj lahko spada v področje vprašanj za kandidatko za ministrico za okolje in prostor.

Besedo dajem članicam in članom odbora. Bi začeli. Kolega Dolinšek, pripravi se kolega Vrtovec.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovani gospod kandidat za ministra.

Kakšni so vaši načrtovani ukrepi glede problemov v Zasavju? Napovedana likvidacija TET in dokončanja RTH v zapiranju.

Hvala.

Kolega Vrtovec.

Gospod minister, kandidat za ministra, spoštovani gospod kandidat za ministra, članice in člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Lepo pozdravljeni.

Slovenija je na izredno pomembnem prometnem koridorju in že najmanj 15 let poslušamo, da smo tranzitna država, od tega pa praktično nimamo nič, razen tega, da imamo poškodovane ceste. Vi veste, da boste kot minister za infrastrukturo sedeli na velikih vsotah denarja, hkrati pa se morate tudi zavedati, da bo ogromno pomembno koliko bo vložka v različne infrastrukturne projekte, investicijske projekte. Za izgradnjo avtocestnega križa je bil torej zagotovljen del pomembne cestne infrastrukture, ki pa se je šele z uvedbo vinjetnega sistema v vsej polnosti izpopolnil. Po drugi strani pa je država povsem zaspala na področju razvoja železniške infrastrukture, tukaj je ogromno rezerv in tudi njene vpetosti v same tokove, mednarodne prometne tokove. Po levi in po desni nas v tem trenutku prehiteva tako Hrvaška, Italija kot Avstrija.

Prav tako ena izmed pomembnih priložnosti za našo državo, tudi logistika. In prav na področju logistike imam za vas prvo vprašanje in sicer: Ali razmišljate o vzpostavitvi t.i. zalednih skladišč? Veste da je Luka Koper tudi prostorsko omejena, pa da tudi finančna sredstva, sploh za izgradnjo tretjega pomola nima zagotovljenih. Tudi Reka razmišlja o zalednem skladišču in to je tudi praksa v drugih evropskih državah. Ena izmed takšnih priložnosti je recimo Sežana, ki je zelo tranzitno mesto in tako naprej. To je torej prvo vprašanje, zaledna skladišča.

Nadalje, če se vrnem na železnice, imam vprašanje glede drugega tira Koper – Divača. Imate morebiti kakšno časovnico in če so vam slučajno podali izračune koliko po vašem mnenju bo stal drugi tir in kdaj začnemo z gradnjo, kdaj bo gradnja zaključena in še enkrat poudarjam, investicija.

Pri železnicah še eno vprašanje, morebitna privatizacija. Kako gledate na morebitno privatizacijo, se pravi zunanji vložek, kajti veste, da železnice potrebujejo okrog 900 milijonov evrov, če želijo preživeti.

Če grem naprej, glede energetike, najprej kar se tiče NEK-a, in sicer sodelovanje Hrvaške pri razgradnji, ali bo Hrvaška enakovredno sodelovala pri razgradnji in tudi pri tem vplačilu za razgradnjo. Kar se tiče TEŠ 6. Veste, Nova Slovenija je bila mislim da edina parlamentarna stranka pred tremi leti, ki smo glasovali proti poroštvu in kaže, da smo takrat prav to naredili in imam tri vprašanja glede TEŠ 6. Hkrati pa z obžalovanjem dojemam to, da vam je najprej izpadla iz koalicijske pogodbe revizija TEŠ-a, ampak kljub temu sem vesel, da končno ste potem naknadno vključili revizijo, ampak glede na to, da so danes praktično tudi že znani vsi stroški izgradnje TEŠ šestega bloka, prav tako stroški in predvideno letno število ur obratovanja sprašujem: Kakšna bo dejanska cena proizvedene energije Boka TEŠ 6 v obdobju 2014 in 2020 na primer? Po našem mnenju bo realna cena, to je tista, ki bo sposobna pokrivati obratovalne stroške in tudi vračati zapadla obveznosti najetih kreditov in tekoče obresti presegla 90 evrov.

Naslednje vprašanje: Kako boste pokrivali morebitno izgubo, saj sta tako HSE kot tudi skupina GEN, praktično na robu tekoče plačilne solventnosti. Slednja ima na voljo le še nekaj deset milijonov evrov. Njena čista donosnost sredstev leta 2013 je znašala le 2,88%. Za skupino HSE pa je prav tako v zelo kritičnem stanju kar se financ tiče. To je to kar se TEŠ 6 tiče.

Še eno vprašanje glede Letališča Maribor, ki me zanima, ko smo pri letališčih. Po vaši oceni, kdaj se bo investicija povrnila? Verjetno, da že imate kakšne izračune. Investicija je bila kar velika, zaradi tega je tudi vprašanje še kako na mestu.

Luka Koper, pristanišča. Glede na to, da imamo v soseščini, samo čez hrib, čez Debeli rtič, Tržaško pristanišče, potem malce dlje, na drugi strani Istre, Reko. Kako zagotoviti, da bo Luka Koper še naprej enakovredna v tem boju, v tem boju za pomorski tovor? Hkrati pa še vprašanje: Kaj menite o privatizaciji Luke Koper?

Če grem naprej, na bistven del in sicer, ki ste ga tudi sam več izpostavil v svoji predstavitvi, to so državne ceste in avtoceste, bi se najprej ustavil pri državnih cestah in najprej en zaskrbljujoč podatek, ki je javen, da je 64% državnih cest poškodovanih ali pa v slabem stanju, in posledično, to za sleherno gospodinjstvo kaj lahko to pomeni. Pomeni, da recimo tuje avtomobilske proizvodnje oziroma tovarne avtomobilov dajejo garancije samo na tri leta, ne pa na primer na pet let. Se pravi, tukaj izrednega pomena so te ceste, se te ceste redno vzdržujejo in popravijo, ampak potrebno je zagotoviti letno v naslednjih treh letih vsaj 200 milijonov evrov. To je zelo velik denar in pri tem imam vprašanje: Od kje po vašem mnenju boste zmožni zagotoviti denar za vzdrževanje državnih cest? Ali je sedanji sistem po vašem mnenju pravičen oziroma ali je dovolj dober, glede na to, da imamo 64% cest, ki so v slabem stanju?

Pri tem naj povem, da je po vašem mnenju sistem z opravljanjem državnih ceste zelo zastarel, da je potrebno prenoviti ta sistem. Imamo še zelo star vzor, kar je seveda napak.

Glede avtocest imam vprašanje, če se zavzemate za končno dokončanje odseka Draženci-Gruškovje? Veste, da tam nastajajo kilometrske kolone v času poletnih dopustov, pa da ljudje, ki kupijo vinjeto le nekaj kilometrov višje, nimajo od te vinjete praktično nič.

Naslednje vprašanje je, tretja razvoja os. In sicer, če imate kakšno kakšno časovnico, razpored poteka dogodkov, ali se bo začela gradnja in tako dalje. In še krovni zakon o poroštvu s strani DARS-a. Ali ga podpirate morda?

To je z moje strani. Jaz vam želim, gospod kandidat, da bi uspešno se spopadel s to nalogo, ki je pred vami. Se pravi, ne smemo več samo govoriti, da smo tranzitna država, da imamo izredne možnosti ampak se moramo s tem dejanskim stanjem tudi izpostaviti. Veste, da v naslednjih treh letih 900 milijonov evrov bo šlo v železnice, če jih seveda ne bomo privatizirali. Ceste 600 milijonov, DARS 450. DARS tudi sam potemtakem ne bo sposoben živeti, če ne bomo v njega vložili. Luka Koper 400 milijonov, Aerodrom 650 milijonov. To so lepe številke, zaskrbljujoče številke, na katere bo treba najti tudi odgovor. Seveda pa hkrati tudi kar se cest tiče zagotoviti, da se bodo državljani vozili po boljših, bolj normalnih cestah.

Najlepša hvala in srečno.

Hvala za vprašanje, kolega Vrtovec. Kolega Krivec bi prosil za vprašanje, pa pripravita se kolegica Vervega, pa kolega Žnidar potem za ta prvi sklop vprašanj. Hvala.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik! lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, lep pozdrav tudi kandidatu za ministra, dr. Petru Gašperšiču, ki je skozi svojo predstavitev povedal, da je že star znanec našega odbora, pa tudi še kakšnega drugega odbora v tem Državnem zboru. Tudi sam ga zdaj poznam že več, kot 10 let, sodeloval je v ministrstvu prej za okolje in prostor, kot je povedal, bil je tudi v Ministrstvu za promet in ne nazadnje v Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, v sektorju za vode. Tako, da jaz ne dvomim, da je zelo, zelo dobro seznanjen z vso problematiko, ki se dotika teh resorjev, tudi tega naslednjega, ki ga bomo kasneje obravnavali, kajti dobra stvar te spremembe vsekakor je, da je okolje in prostor na nek način samostojno, pa tudi da spada pod naš odbor, kajti umeščanje v prostor je tako prepleteno z infrastrukturo, da je to samo koristno.

Mislim, da je prav, da je bila predstavitev sorazmerno kratka in da se lahko bolj posvetimo vprašanjem. Mislim, da je kandidat za ministra, kot sem rekel, že veteran v teh parlamentarnih zadevah, zato si je tudi verjetno ta način izbral, ker mu bo samo koristil. Verjamem, da si je postavil res konkretne cilje in upam, da jih bo v nadaljevanju tudi izpeljal. Verjamem tudi, da bo poslušal tako opozicijo, kot koalicijo in da si ne bo na nek način privoščil takih spodrsljajev kot njegov predhodnik, ki pa ni upošteval niti koalicije, niti opozicije, zato mu je tudi na koncu zmanjkalo kar nekaj sredstev pri zagotavljanju pokrivanja v svojem resorju in povzročil kar nekaj slabe volje. Navkljub temu, da je bil odbor soglasen glede določenih ukrepov oziroma konkretno glede priprave proračuna.

Zdaj, če se preselimo na to področje, ki ga boste pokrivali, predvsem na energetski del, me zelo moti znotraj te koalicijske pogodbe 7. ukrep koalicijske pogodbe, iz naslednjih razlogov: v bistvu je ta del koalicijske pogodbe kar v nasprotju z nekaterimi zakoni, tako energetskim zakonom, z Zakonom o gospodarskih javnih službah in zakonom o gospodarskih družbah na splošno. V nasprotju s temi zakoni je zato, ker tej zakoni povsod predvidevajo transparenten konkurenčen in javni razpis za podelitev koncesij, vi pa v tej koalicijski pogodbi napotujete k podeljevanju koncesij petim izbranim že firmam, ki niso niti v 100% državni lasti. Naslednji razlog je, da se favorizira podeljevanje koncesij tem petim podjetjem v katerih je več kot 20% zasebnega kapitala. In predvideva se znotraj tega ukrepa tudi odvzem koncesije podjetju v kateremu je že bila podeljena koncesija za 50 let in ni nobenih razlogov za prekinitev tega. Glede na to, da je tako mandatar kot velika večina te poslanske skupine tudi pravnikov, bi verjetno to morali na nek način poznati in podpis take pogodbe je verjetno tudi z vidika protikorupcijskih klavzul lahko vprašljiva, zato sprašujem kako boste glede tega ukrepali.

Neustrezno se mi zdi tudi navajanje v 10 ukrepu koalicijske pogodbe, ker predvideva izdelavo metodologije za ocenjevanje ekonomike projektov, kar je za mene odkrivanje tople vode ali pa financiranja nekih novih izbrancev, ki bodo delali neke nove študije z znano metodologijo, ker metodologije so namreč znane in se jih uporablja prvi vsaki investicij, tako v zasebnem kot javnem sektorju in po mojem mnenju ni kriva metodologija, če se vanjo vključujejo nerealni ali zavajajoči podatki z namenom, da se prilagodi rezultat, kar je bilo v določenih primerih tudi dejstvo. In ni potrebe, da bi bila ekonomika projekta drugačna za državo, kot za privatni sektor in če funkcionirajo metodologije znotraj privatnega sektorja, ni nobene potrebe, da se dela neke nove metodologije, študije in s tem zapravlja čas in denar. Če je projekt družbeno potreben pa se ne računa samo ekonomiko temveč tudi strošek, ki ga takšen projekt predstavlja za neko družbo in postavi se tudi neka izhodišča zakaj se ga financira z javnim denarjem, recimo potreba za ceste, železnice in ostalo infrastrukturo, ki gre iz državnega proračuna se ocenjuje iz potreb po pretočnosti ljudi in blaga ter mobilnosti, ne pa nujno samo iz ekonomskega vidika. Tudi to se je v preteklosti v veliki meri zanemarilo tako da s tega vidika me zanima kako gledate na ti dve točki znotraj koalicijske pogodbe.

Druga zelo pomembna stvar, ki ste jo tudi omenili je, da se pripravlja energetski koncept Slovenije. O tem smo veliko govorili tudi pri sprejemanju energetskega zakona, kjer smo vsi ugotavljali, da je mogoče to sprejemanje na nek način preoranjeno in bi bilo bolje prej imeti energetski koncept in na osnovi tega sprejeti energetski zakon, vendar to je sedaj mimo. S strani prejšnjega ministra je bilo večkrat slišati, da se ta energetski koncept pripravlja, pa vsaj do danes ni bilo nobenih javnih predstavitev in nič konkretnega o tem, zato me zanima kakšen energetski koncept Slovenije vidite vi in predvsem na kakšen način ga želite voditi, kako priti do tega energetskega koncepta. Tu pa predvsem mislim na to ali boste podpirali strokovno utemeljen energetski koncept v širši strokovni javnosti ali pa boste dopustili, da se dela na skrivaj, na ministrstvu, v krogu nekaj uradnikov in verjetno pod vplivom kakšne interesne skupine kar se je dogajalo v tem preteklem obdobju. Zanima me tudi ali se bo energetski koncept Slovenije dotikal vseh delov elektrogospodarstva, se pravi proizvodnje, prenosa, distribucije in pa tudi plinskega sektorja. Ali menite, da je elektrogospodarstvo optimalno organizirano? Tu bi želel odgovor z ja ali ne. Če ne, kaj boste spremenili in kako. Če ja, ali to pomeni ignoriranje težav v TET, HSE, TEŠ 6 in tudi v distribucijskih podjetjih. Ali na področju distribucije električne energije podpirate eno koncesnino za celotno Slovenijo ali boste dopustili možnost večih koncesij? V zvezi s tem tudi kakšno vlogo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja SODO-ta vidite v nadaljevanju.

Glede nato, da je v soboto odstopil direktor Premogovnika Velenje, kar je bilo že izpostavljeno, se očitno tam kar nekaj dogaja, zato me zanima kako boste pristopili k reševanju te skupine znotraj HSE pa tudi v kontekstu TEŠ-a, tudi seveda Termoelektrarne Trbovlje. Omenili ste, da se glede TEŠ 6 zavzemate za to, da se neke forenzične preiskave dogajajo, vendar me zanima ali se dejansko zavzemate, da se pride na nek način do dna, in da se vse ljudi, ki so na nek način kršili neka pravila, tudi privede pred roko pravice, predvsem tiste, ki so se okoristili s to investicijo, ki je na nek način Slovencem že nekaj časa v breme. Kot sami veste, so hčerinska podjetja distribucijskih podjetij električne energije, ki prodaja in kupuje električno energijo na trgu, tekmujejo v ostri konkurenci, in ker so v posredni državni lasti, počasi vztrajno izgubljajo konkurenčnost in s tem vsem pred nami na nek način tudi razvrednotijo naše državno premoženje.

Ali podpirate neke strateške povezave na tem področju ali ne, kar se dogaja v tem trenutku? Ali se vam zdi optimalno stanje v plinskem sektorju, kjer Agencija za varstvo konkurence vodi postopek proti monopolistu Geoplinu, ki je do nedavnega izkoriščal monopolni položaj v Sloveniji, zaračunavanje višje cene za zemeljski plin v Evropski uniji. Se pravi, ali podpirate ta postopek? Ali se vam zdi optimalno, da je Geoplin, ki je tržno podjetje, ki je eno od dvajsetih podjetij v Sloveniji, ki prodajajo plin odjemalcem, lastnik sistemskega operaterja za plinovode in s tem v izrazito privilegiranem položaju. Ali pa podpirate idejo, da se sistemskega operaterja za plinovode reši in organizira tako kot na področju električne energije, se pravi neodvisno kjer to vlogo opravlja ELES? Kako vidite v prihodnje shemo obnovljivih virov energije, ko se na eni strani prekomerno obremenjuje gospodinjstva in predvsem gospodarstvo za prispevke iz katerih se potem delijo te subvencije za obnovljive vire, predvsem za fotovoltaiko v tem trenutku. Ali boste dopustili še dodatno obremenjevanje prebivalstva, da bodo lahko tisti, ki imajo višek denarja, le tega z bogatimi subvencijami investirali v te projekte?

Sedaj še vprašanje glede problematike odpravljanja naravne nesreče po žledu, ki je prizadel večji del elektrogospodarstva. Iz tega naslova ni bilo namenjenih še nič sredstev tako ELES-u kot distribucijskim podjetjem. To se bo verjetno poznalo v prihodnje na položnicah v obliki povišane omrežnine. Zato sprašujem ali podpirate neko skrito povišanje omrežnine oziroma ali boste dopustili tak pristop ali boste posegali tudi kot lastnik v mogoče na kakšen drug način v reševanje te situacije, predvsem znotraj distribucij?

Zanima me tudi: Kako boste zagotovili stabilen obseg finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb javnega potniškega prometa in subvencioniranje dijaških ter študentskih vozovnic? To je pač zatečeno stanje, vendar potreben je odgovor, kako naprej, glede na to, da je odhajajoči minister zagotovil sredstva do konca tega meseca za praktično vse vzdrževalne dele na cestah in pa tudi za vse potrebe javnih služb. Kako boste v prihodnje zagotavljali dolgoročno stabilnega financiranja gospodarskih javnih služb tako v železniškem kot v cestnem prometu? Ali boste v ta namen pripravili dolgoročne koncesijske pogodbe z izvajalci gospodarske javne službe? Kakšna bo dodana vrednost vzpostavitev državnega centra za opravljanje prometa? Kje vidite dodano vrednost? Kako boste reševali večletno problematiko integriranje javnega potniškega prometa in s tem vprašljivost izvedbe projekta za katerega so že odobrena finančna sredstva Evropske unije? Ali boste poleg upravljavca prometa na državni prometni infrastrukturi ustanovili tudi upravljavca javnega potniškega prometa?

In sedaj še glede železnic. Pravite, da je potrebno uskladiti organizacijo železniškega sistema z evropskimi direktivami iz tega področja. Kakšne ukrepe se predvideva na tem področju? Ali se bo nadaljevalo na osnovi že pripravljenega osnutka železniškega zakona, ki ga je pripravila delovna skupina in ki že upošteva potrebne zahteve iz predlaganega četrtega železniškega paketa. Zanima me ravno tako projekti na železniški infrastrukturi. Nobenega projekta namreč v koalicijski pogodbi ni. Ali to kaže na to, da se ne ve kako se zadeve lotiti ali je kakšen drug razlog? Prav tako, kot kolega, me zanima drugi tir Divača-Koper. Pa tudi drugi tir Maribor-Šentilj in pa posodobitev oziroma vprašanje proge Ljubljana-Jesenice v nadaljevanju s krakom med Brnikom in Ljubljano, ki je tudi v nekih dokumentnih se pojavlja. Kaj je s temi zadevami?

Na 11 strani v koalicijskem sporazumu piše, da se bo posebno pozornost dalo vlogi zemeljskega plina v nadaljevanju kot najčistejšega goriva. To ste tudi omenili v predstavitvi. To pomeni, da se bo ta energent dejansko propagiral kot alternativa, vendar je takšno početje po mojem mnenju brez zagotavlja dodatnih dobaviteljev in tudi transportnih poti za naprej lahko vprašljivo. Vsi vemo, da Rusija plin uporablja kot ekonomsko politično orožje in s tem tudi kroji politiko znotraj Evropske unije. Edino orodje za zagotavljanje sprejemljivih in tržnih cen plina pa je, da se omogoči alternativne dobavitelje, kar pa na nek način lahko storimo samo s plinskimi terminali za utekočinjen naftni plin, zato imam vprašanje ali se zavedate, da je pri takšni politiki, se pravi spodbujanju zemeljskega plina, verjetno nujno potrebno podpreti projekt te gradnje plinskih terminalov, ali to v Italiji ali na Hrvaškem in s tem zagotoviti alternativni vir plina, ali je kakšna druga rešitev, ki jo vidite glede na to, da se propagira plin kot alternativo? Kakšne inštrumente lahko uporabimo, če se bo cena plina začela dvigovati zaradi monopola, ki ga Rusija ima? In ali podpirate pridobivanje plina iz skrilavcev v Pomurju glede na to, da se plin propagira kot alternativo. V povezavi s tem zadnjim vprašanjem me tudi zanima vaše stališče do zadnjih dogajanj v Tržaškem zalivu, kjer se ponovno pojavlja neka privatna iniciativa, ki bi zgradila uplinjevalnik, sicer v bistveno manjšem obsegu kot je bilo to v preteklosti, ko se je naša država tudi odzvala glede predvsem vprašanj okoljevarstva. V tem primeru pa ni bilo zaslediti še nobene reakcije s strani Slovenije, zato me zanima kaj boste vi ukrenili oziroma kakšno je vaše stališče do tega projekta, ki se v tem trenutku odvija na italijanski strani.

Znotraj vašega resorja so tudi žičnice. Zanima me vaš pogled na žičniško infrastrukturo v Sloveniji. Predvsem tudi zaradi težav, ki se pojavljajo v zadnjem času, tako Kranjska gora, Pohorje pa še marsikatero drugo smučišče. Kako vi vidite razvoj te infrastrukture, ker govorimo o infrastrukturi, ne o neki komercialni naložbi. Kako boste odreagirali mogoče že v primeru Pohorja, ker vemo, da gre za žičnice, ki so velik multiplikator gospodarskega razvoja, predvsem na področju turizma znotraj neke regije. Kako se teh problemov lotiti? Mislim, da se kasneje obeta tudi problem Kranjske gore, tako kot v lanskem letu, zato bi pričakoval kakšno vaše stališče glede tega. Znotraj vašega resorja so tudi širokopasovna omrežja. Tudi to je predpogoj, da se območje Slovenije na nek način enakomerno razvija, da tudi periferija lahko ohranja neka kvalitetna delovna mesta, vendar vemo, da so bili zadnji razpisi, ki so bili namenjeni temu, neizkoriščeni oziroma so imeli kar precej težav in ni prišlo do črpanja evropskih sredstev, za to je kar velik del Slovenije še nepokrit s širokopasovnimi omrežji, zato me zanima tudi na tem segmentu infrastrukture kakšno bo vaše stališče oziroma v katero smer boste pokrenili ukrepe. Glede shem za obnovljive vire energije sem že postavil vprašanje. Mislim, da so bile sheme predvsem za fotovoltaiko že zaustavljene, zanima pa me ali bodo tudi za obnovljive vire, kot so veter in vodna energija zaustavljene ali se bo na nek način na tem segmentu naredilo kakšen korak, kajti v zadnjih letih so se vsa finančna sredstva za obnovljive vire dejansko namenila fotovoltaiki v nekem obdobju in ta segment je celo v naslednjem obdobju desetih let bistveno večji, kot pa je vložek v Termoelektrarno Šoštanj. Mogoče se marsikdo tega ne zaveda in to je nek kamen za vrat energetiki, mogoče celo večji, kot je TEŠ6.

Zato me zanima kakšna bo vaša politika glede shem za obnovljive vire vnaprej. In drugo tudi pri energetski sanaciji stavb me zanima vaš pogled glede tega, to pa z enega čisto pragmatičnega vidika. Mi smo se v preteklosti s temi shemami že srečevali in spodbujali vgradnjo varčnega, bi rekel stavbnega pohištva, okna, vrata, vendar smo spodbujali pri tem tudi plastična okna in podobne stvari. Zdaj, vsi govorimo o neizkoriščenosti lesne biomase v Sloveniji, vendar, če potem pri določenih shemah podpiramo tehnologije, ki so praktično v veliki meri uvožene, če govorimo o plastičnih profilih, pa še kakšni drugi stvari, da se pri nas dogaja samo montaža, s tem nismo zagnali nekega gospodarskega ciklusa. Zato me zanima kako boste pristopali pri takih shemah, ki so namenjene temu, da se obudi domače gospodarstvo ampak poteza mora biti, bi rekel od A do Ž, ne samo do ŽNJ naprej in zato je to po mojem tudi pomembno vprašanje s tega vidika. Kasneje pa mogoče še kaj. Hvala.

Hvala, kolega Krivec. Glede na to, da smo, bom rekel do sedaj zbrali en zajeten sklop vprašanj s celotnega področja infrastrukture predlagam, da v nadaljevanju zajemamo vprašanja v sklopih po trije člani. Na vas pa apeliram, da pozorno poslušate odgovore, da se ne bomo potem kasneje pri kakšnih vprašanjih ponavljali, ker verjamem, da bo gospod kandidat v odgovorih zajel široko področje infrastrukture in nam bo mogoče na koncu odgovoril na večino vprašanj. Hvala. Gospod kandidat.

Hvala lepa. Ja, bom rekel, sem pravzaprav že v temle prvem valu vprašanj pravzaprav dobil vprašanja z vseh področij, tako, da upam, da bom, da sem si uspel vse zabeležiti in da bom uspel kolikor toliko celovito odgovoriti na vsa izpostavljena vprašanja.

Zdaj, najprej je bila omenjena problematika energetike v Zasavju – Termoelektrarna Trbovlje, rudnik Trbovlje-Hrastnik v zapiranju. Zdaj, v zvezi s tem bi rekel tako, da jaz se bom zavzemal, da zapiranje, zapiralna dela tečejo naprej tako, kot je pač predvideno v skladu z načrtom, da pa je treba tukaj vsekakor zagotoviti tudi oziroma misliti na vzpostavljanje nekih razvojnih možnosti, ki bi jih recimo ta rudnik v zapiranju tudi lahko imel. Tukaj mislim potem, ko se pač večina teh aktivnosti, ko se ta dela zaključijo, ko se povrnejo vsi dolgovi in tako naprej, da se eventualno lahko kakšne druge aktivnosti v tistem prostoru izvajajo, bodisi, da se sam rudniški prostor nameni za kakršnakoli odlaganja materialov, ki jih drugje ne moremo odložiti, potem so tukaj tudi možnosti uporabe znanja in tehnologij, ki v rudniku obstajajo, potem tudi za kakšne druge potrebe. Tukaj so možnosti recimo, bom rekel dejavnosti na področju izdelave vrtin za geosonde in tako naprej.

Kar se tiče Termoelektrarne Trbovlje je pač zdaj ta postopek, mislim da, ki je zdaj tekel, prodaje nekako padel v vodo, mislim da iz tega ne bo nič. Neka vizija kaj bi s to Termoelektrarno Trbovlje naredili, mislim, da nima smisla da jo usposabljamo za kurjenje premoga, pač pa obstaja možnost, da bi se jo preoblikovalo v elektrarno za terciarno rezervo, skratka, podpiram, se mi zdi, da je to dobra možnost, se pravi, da bi se preuredilo v plinsko elektrarno za terciarno rezervo, kot je recimo Termoelektrarna Brestanica.

Kar se tiče nasploh energetike v Zasavju, mislim, da je tam en velik bazen znanja in tehnologije, tako da bi to prav gotovo lahko s pridom izkoristili tudi po tem, v kolikor bomo uspeli oživiti investicije v Hidroelektrarne na srednji Savi, tako da mislim, da razvoj energetike na tem področju bo prav gotovo šel in moral iti naprej, takšno je neko moje mnenje.

Potem pa vprašanja, ki so bila postavljena s strani gospoda Vrtovca. Zdaj če bi mogoče šel kar po vrsti, skratka, kar se tiče logistike in zalednih skladišč v Sežani. Zdaj, to je stvar, jaz mislim, organizacije logističnih podjetij v Sloveniji, mislim da kot država, zdaj če bo ta razvoj narekoval te potrebe, da teh stvari prav gotovo ne bomo ovirali ali ustavljali. Bi pa rekel tako, da je prav gotovo treba na področju logistike nekako delovati v to smer, da se slovenska podjetja, ki na tem področju delujejo, čim bolj povezujejo, tudi v mednarodne logistične tokove in le kot takšna potem lahko uspešno delujejo, ker na področju logistike vemo, da so storitve vse bolj usmerjene v to, da se zagotavlja celovita ponudba, torej storitve od začetka do konca poti in zdaj v kolikor tukaj na tem področju ne bomo uspeli biti vpeti v te tokove, logistična dejavnost na področju Slovenije ne bo imela prav svetle prihodnosti.

Drugi tir Koper – Divača. Zdaj to je investicija za katero je bilo rečeno, da bo zagotavljala nadaljnji razvoj Luke Koper in v tem smislu jo moramo tudi gledati. Skratka, seveda v povezavi s tem ali smo mi to investicijo sposobni tudi realizirati. Tukaj so bile številne ugotovitve, da je drugi tir eventualno predrag, postavlja pa se tudi to vprašanje, da glede na dejstvo, da so se tokovi, koridorski tokovi tako rekoč že preusmerili iz območja Slovenije in gredo zdaj že večina po Italiji in potem preko Avstrije, je vprašanje ali bi z drugim tirom, tako kot je bil zamišljen dejansko imeli dovolj prometa na njem, da bi bil ekonomsko upravičen. Vsekakor za te potrebe, ki jih Luka Koper ima in jih bo še imela, recimo ob enem predvidenem nadaljnjem razvoju, mislim, da drugega tira tako, kot je zamišljen še najmanj, ne vem, naslednjih 30, 40 let ne bomo potrebovali, bo pa verjetno postal aktualen, ko bo ta obstoječi koridor, ki sem ga omenil, Italija, Avstrija, začel pregorevati, takrat pa bomo imeli verjetno spet možnost, da se bodo ti tokovi usmerili nazaj preko našega omrežja, in takrat bomo morali biti pripravljeni da bo naša infrastruktura v ustreznem stanju. Do takrat pa mislim, da je za potrebe Luke Koper nujno izvesti projekt izvlečnega tira, to pomeni, da se omogoči, to je 1,2 kilometra tira, kjer se bo omogočilo hitrejše natovarjanje in potem ranžiranje teh vlakov na samo obstoječo progo, obstoječo progo pa seveda posodobiti na nek minimalni nivo, ki ga ti koridorji zahtevajo, en minimalni standard. Skratka, nekega visokega standarda z visokimi hitrostmi in tako naprej, mislim da zdaj niti ne rabimo niti si tega ne moremo privoščiti. Skratka, to je moje videnje kaj in kako v zvezi z drugim tirom.

Privatizacija železnic. Mislim, da je to zelo povezano s tistim, kar je tudi zahteva s strani Evropske direktive, da se loči infrastruktura od upravljanja infrastrukture, od izvajanja prevozov. Skratka, tukaj potem v kolikor bi ta odločitev bila ustrezno izvedena, verjetno tudi ni potem verjetno nobenih ovir, da se ta del, ki opravlja prevoze, v kolikor bi obstajal interes in bi se to izkazalo za koristno za nadaljnji razvoj družbe, da se tudi razmišlja o njegovi prodaji. Infrastrukturni del pa seveda ostaja v upravljanju države.

Kar se tiče NEKA6 in sodelovanje Hrvaške pri razgradnji, moram reči, da tukaj zdaj detajlov ne poznam, bom pa vztrajal na tem, da se obveznosti, ki so bile sklenjene spoštujejo, tako da v tem primeru, mislim da bo tudi sodelovanje Hrvaške s strani pri razgradnji potrebno.

Kar se tiče 6. Bloka Termoelektrarne Šoštanj. Kakšna bo cena proizvedene energije. Zdaj, tako kot kaže, da bo vsekakor višja od tiste cene, ki je trenutno na trgu, tako da bo proizvodna cena, bo Termoelektrarna s samo proizvodnjo proizvajala izgubo. Razmišljanja o tem, da bi zaradi tega morda Termoelektrarno pustili v mirovanju, tudi niso produktivna, ker potem se znajdemo v situaciji, ko bomo zaradi pomanjkanja električne energije morali le-to uvažati, ne samo iz cenejših avstrijskih in nemških trgov, ampak tudi iz italijanskih in na ta način si spet dvignemo ceno uvožene energije na takšno raven, da smo v končni situaciji približno na istem, ali termoelektrarna 6 deluje z izgubo ali pa ne deluje in to elektriko potem po višjih cenah kupujemo. Skratka, tukaj smo v neki situaciji, ko očitno se teh izgub ne bomo mogli, pri sedanjih cenah električne energije ne bomo mogli rešiti, in bomo morali tukaj najti neke načine kako bomo to vzdržnost elektrogospodarstva zagotovili. To se navezuje tudi na tista vprašanja, ki so bila postavljena, kaj v zvezi s HSE, kako z Dravskimi elektrarnami, ali bi to kazalo potem združevati oba stebra in tako naprej. Mislim, da bo treba tukaj zadeve dobro proučiti in videti kaj bo v tej situaciji najboljše storiti. Dejstvo pa je, da v kolikor bo cena električne energije na mednarodnih trgih šla gor, potem bo tudi situacija v zvezi s Termoelektrarno Šoštanj se popravljala in eventualno bo morda lahko prišlo tudi obdobje ko bo zadeva rentabilna.

Kar se tiče Letališča Maribor. Moram reči, da kdaj se bo investicija povrnila, na tem mestu tukaj ne morem reči. Vem, da so bila v to investicijo porabljena tudi evropska sredstva. Objekti so lepi. Mislim, da jih je treba, da je ključni problem, da se jih spravi v uporabo, v življenje in mislim, da bo tukaj treba narediti nek napor, da se to letališče oživi, da bo služilo svojemu namenu. Skratka, mislim da bo treba dobiti enega dobrega upravljavca, koncesionarja recimo, ki bo znal privabiti promet na to letališče, pa bo potem verjetno tudi ekonomika te investicije boljša.

Kako je z Luko Koper, privatizacijo in enakovrednost Luke Koper z ostalimi pristanišči, ki so v severnem Jadranu. Zanimivo vprašanje. Dejstvo je, da Luka Koper je z vidika teh svetovnih logističnih tokov, pravzaprav vse te luke, ki so v severnem Jadranu, Koper, Trst, Benetke, pa verjetno tudi Reka, so z vidika teh svetovnih logistov kot ena sama pika in odločanje o tem na katero luko bo šel, je bodisi potem odvisno od specializacije samih pristanišč ali pa bi kazalo razmišljati tudi o povezavah, tudi kapitalskih, med temi pristanišči. Omenjali ste tudi ali podpiram investicijo v tretji pomol, itn. Mislim, da bi bilo pri teh odločitvah potrebno razmisliti tudi o tem ali se nam morda ne splača bolj razmišljati o povezavah z Luko Trst in tam iskati eventualne kapacitete, ki bi jih recimo za manj denarja morda lahko celo kupili. Skratka, mislim, da je tukaj potrebno razmišljati v nekem večjem okviru in poskušati doseči neke povezave med obema pristaniščema. Tudi z vidika potem odpiranja nadaljnjih povezav, recimo po že tem vzpostavljanju železniškem koridorju, da se potem ta problematika našega drugega tira na nek način tudi zmanjša.

Državne ceste. Od kje dobiti denar za njih. Sedaj, tako kot sem rekel, za vzdrževanje mislim, da bo ključen napor, da se torej res ta sredstva, ki se poberejo iz dajatve, z uporabo vozil v cestnem prometu namenijo za cestno infrastrukturo. tukaj je, mislim da govorimo o obsegu približno 140 milijonov letno se nabere te dajatve, kar je že približno malo pod tistim kar bi bilo letno potrebno nujno vlagati v državno cestno infrastrukturo. kar se tiče pa železniško infrastrukturo, pa kot sem rekel, bo treba, bomo naredili ta napor, da se zagotovi ta vir iz trošarin na goriva, ker drugače tudi tukaj ne vem kako bomo lahko te nujne investicije oziroma vzdrževalna dela obstoječe infrastrukture izvajali.

Vprašanje glede avtocestne povezave Draženci-Gruškovje. Tukaj sem jaz malo v dilemi ali je to z vidika države Republike Slovenije neka taka investicija, ki bi se jo morali prioritetno lotiti. Jaz mislim, da tudi, če bo avtocestna povezava vzpostavljena, bo tam še vedno poleti prihajalo do zastojev, dokler bo Hrvaška izven schengenskega območja in bo tam potekala taka mejna kontrola kot pač mora potekati. Mislim, da bo tam kljub avtocesti še vedno prihajalo do gneče in zastojev. Tako da, bom rekel, tukaj mislim, da prioritetno ta investicija tega problema ne bo rešila. Tudi mislim, da dejansko se sicer Slovenija postavlja v neko slabo luč zaradi tistih zastojev, vendar pa prioritetno vlagati sedaj neka sredstva, da bomo poleti nekaj tistih vikendov, ker ta gneča je, reševali Nemške turiste, ki šibajo na Hrvaško, je tudi vprašanje ali je to prioriteta naše države, da to rešuje. Zdaj, v kolikor bodo za to zagotovljena evropska sredstva, itn. Mislim, da ta investicija lahko potem tudi gre naprej, sicer pa mislim, da je boljše razmišljati o investicijah v kakšne druge dele avtocestnega omrežja, ki bi bolj koristile slovenskim državljanom. Tukaj mislim zlasti na zahodno ljubljansko obvoznico, povezavo tukaj naprej do Brezovice, kjer smo, bom rekel dnevno soočeni z gnečami in bom rekel, si rešujemo problem, ki pravzaprav boli naše državljane in naše gospodarstvo. Toliko mogoče o tej povezavi.

Tretja razvojna os in časovnica. Zdaj, tukaj si seveda neke časovnice glede aktivnosti na tretji razvojni osi ne upam dati. Vemo kako poteka umeščanje na teh odsekih in da vidika, da bi bilo to kaj kmalu končano, pravzaprav to še ni na vidiku, je pa tudi vprašanje ali, bom rekel tako cestno povezavo, kot se je, bom rekel je bila zamišljena in se umešča v prostor, spet pravzaprav potrebujemo ali je ekonomsko upravičena za prometne potrebe, ki na tem območju obstajajo. Zdaj, nesporno je dejstvo, da moramo zagotoviti boljšo prometno povezanost koroške regije in vse Šaleške Doline z avtocestnim omrežjem in v tem smislu mislim, da moramo proučiti tudi možnosti ukrepov v okviru obstoječe trase. No, in to bo v okviru te strategije razvoja prometne infrastrukture tudi narejeno, skratka mislim, da bi se lahko na ta način bistveno lažje, bistveno hitreje, brez vseh težav pri umeščanju v prostor lahko zagotovila neka boljša povezanost teh krajev z avtocestnim omrežjem, pa še pravzaprav izvedljivo bi to vse skupaj bilo. Tukaj mislim torej na ukrepe, kot so dodatni tretji pasovi za tovorna vozila, obvoznice, ureditve trase, skratka na ta način, da bi bila omogočena pretočnost recimo vožnje po tej cesti s hitrostjo recimo 70, 80 kilometrov na uro. Tudi to je treba vedeti, da bom rekel neka cestna povezava, kot je bila zamišljena, to je štiripasovnica, niti ni nujno, da bi prinesla razvoj v te kraje. Čeprav se imenuje razvojna os, sama po sebi pa verjetno tega še ne bo zagotovila. Obstaja celo verjetnost, da se bo zgodilo pravzaprav obratno, da bodo zaradi boljše cestne povezave se zgodil pravzaprav odliv prebivalstva iz teh krajev in dejavnosti in se bodo tej kraji pravzaprav na nek način lahko spremenil v spalna naselja, medtem, ko bodo ljudje hodili v službo v večje centre, ker jim bo to omogočala boljša povezava. Druga, bom rekel tveganje, ki se pa z neko tako štiripasovno povezavo odpira, je pa tudi dejstvo, da se bo lahko nanjo zlil kar precejšen tovorni promet, ki bo potem poskusil po tej povezavi priti v Avstrijo, namesto tam po Šentilju. Tako, da mislim, da moramo tukaj z eno trezno glavo uravnoteženo pogledati kaj pravzaprav rabimo, kaj si lahko privoščimo in potem to čim prej tudi izvesti. Dejstvo pa je, da je treba izboljšati to prometno povezanost teh območij.

Krovni zakon o poroštvu. Jaz mislim, da mu nisem naklonjen. Tudi sem že v uvodni predstavitvi… Torej gre Zakon o poroštvu za posojila DARS. Že v uvodni predstavitvi sem rekel, da bo treba nekako pristopiti pri refinanciranju teh posojil na način, da se bo skušalo umakniti poroštva, ki jih je država dala za že dana posojila, to je seveda težko ampak mislim, da ta napor bi bilo treba narediti, vsekakor pa je potrebno pri poroštvih delati pač za vsako posojilo ali pa nek paket posojil posebej, ne pa kar tako, kot je zdaj mišljeno, da se kar za vnaprej da neko generalno poroštvo. Če gremo še na vprašanja gospoda Kriva. Ja, strinjam se, da točka 7 v koalicijski pogodbi na področju energetike, ki govori o možnosti podelitve koncesije upravljanja distribucijskega omrežja in prenosu le te na eletkro distribucijskega podjetja ima težave v tem smislu njene izvedljivosti. Namreč koncesija je podeljena družbi SODO, SODO je koncesionar. Seveda se lahko tudi eventualno dogovori, da se ta koncesija prekine, vendar pa je potrebno potem za podelitev novih koncesij treba narediti javne razpise in na teh javnih razpisih ni nobene garancije, da bodo to koncesijo potem dobila podjetja recimo, ki bi zdaj pretendirerala in želela to koncesijo imeti. Skratka mislim, da to varianto se lahko preuči, vendar mislim, da bomo morali ravnati in postopati po korakih, ki je pravzaprav že tudi računsko sodišče v svojih revizijskih postopkih nakazlo, to je da se dokonča preoblikovanje družbe SODO v pravega koncesionarja in upravljavca distribucijskega omrežja.

Ravno tako z razvojem metodologije iz ocene ekonomike tu se tudi strinjam, da pravzaprav te metodologije so znane. Ne poznam detajlov kaj je bilo mišljeno ampak se nekako strinjam z vašim pogledom.

Kar se tiče priprave energetskega koncepta Slovenije definitivno je nujno, da se ga predstavi tudi javnosti in se javnost vključi v njegovo pripravo. Potrebno bo narediti tudi seveda celovito presojo vplivov na okolje, okoljsko poročilo in tako naprej. Skratka vse te aktivnosti bo treba opraviti in ravno zaradi tega ocenjujem, da ta energetski koncept verjetno ne bo še tako hitro prišel v Državni zbor. Mislim, da se pravzaprav pripravljajo še neke strokovne podlage potem pa bo potrebno vse te postopke še izpeljati. Se pravi celovito presojo vplivov na okolje, kjer mislim, da ne bo težav glede na to, da celoten koncept naravnan v tem, da zmanjšujemo rabo energije, da povečujemo delež obnovljivih virov, tako si predstavljam, da neki v to smer bo zadeva šla. In seveda potem tudi sodelovanje javnosti.

Ali je Elektro gospodarstvo optimalno organizirano? Tukaj si ne upam soditi ja, ne. Že prej sem omenil, da bo treba videti ali je bolj smiselno, da ohranjamo obstoječo dvostebrno organiziranost ali bi bilo bolje razmišljati o združitvi. Vsaka stvar ima neke pluse in minuse in mislim, da enotni steber bi prinašal tudi neka tveganja v kolikor bi zašli v težave, da nimamo potem nekega drugega izhoda tako da žal si ne upam reči ne ja ne ne.

Glede SODA in koncesije sem že nekako omenil. Premogovnik, se pravi to kaj se dogaja v Premogovniku Velenje in odstop direktorja. Moram reči, da ne poznam razlogov zakaj je odstopil se pa bom z zadevo podrobneje seznanil in spremljal in v kolikor bo v pristojnosti ministrstva, da kakorkoli ukrepa, bomo to tudi ustrezno potrem naredili.

Preiskava TEŠ 6. Jaz si jo tudi predstavljam tako, da se bo pravzaprav poiskalo in revidiralo ali je v vsem tem procesu investicije prišlo tudi do kakšnih oškodovanj, okoriščanj in tako naprej in v tem smislu se bo potem, v kolikor je do tega prišlo, bodo morali pač ustrezni organi pregona tudi ustrezno ukrepati. Sicer pa nekih ugotovitev te preiskave v smislu ali TEŠ 6 ustaviti ali ne pa ne vidim. Mislim, da je to dejstvo in tako kot sem že rekel, tukaj moramo s to zadevo zdaj naprej živeti.

Povezave elektrodistribucijskih podjetij. Ja, tudi tukaj bi bilo mogoče, da se kakorkoli elektrodistribucija tudi poenoti. Ne morem pa tukaj tudi nič soditi ali je to koristno ali ne, to bi pač morala sama podjetja in njihove uprave in tako naprej presojati in na ta način potem tudi ravnati.

Organizacija Geoplina in podjetja Plinovodov. Tukaj pa vidim nek potencial, da se nekaj naredi v tem smislu, da se spet loči upravljanje infrastrukture od potem prodaje plina. Tako, da bi vsekakor po zgledu, kot ga poznamo že na vseh infrastrukturah, se pravi elektroenergetski infrastrukturi, na cestah, železnice bomo morali tako urediti, tako da tudi tu bi kazalo potem ravnati na ta način, da se določi družba, ki bo upravljala s plinovodnim omrežjem in družba, ki bo opravljala dejavnost trgovanja s plinom.

Sheme obnovljivih virov energije. Strinjam se, da so nam zadeve v preteklosti ušle z vajeti. Z akcijskim načrtom, mislim, da je bil leta 2010 sprejet, je bil predviden do letošnjega leta približno 10-krat manjši obseg teh subvencij v fotovoltaiko, kot se je zdaj zgodil, ko imamo praktično, mislim da teh sklenjenih pogodb je približno za 100 milijonov letno in še nekaj čez, tako da tako, kot ste rekli, v 10-ih letih bomo za te fotovoltaične elektrarne pravzaprav plačali kar eno vrednost Termoelektrarne Šoštanj 6. Ali bo to prineslo kakšno korist ali komu je prineslo korist, si pa lahko zdaj mislimo. Tako, da, bom rekel, na tak način podpiranju nesmotrnemu obnovljivih virov energije tega ne podpiram, in mislim da bomo morali tukaj zelo dobro premisliti kaj in kako bomo podpirali. Tudi mislim, da v Sloveniji kar se tiče obnovljivih virov energije, imajo prihodnost hidroenergija, eventualno nekaj še bio masa, tam kjer pač ni problemov z onesnaženim zrakom pa pod pogojem, seveda, če je le po možnosti vpeta v neke sisteme prenosa toplote. Mislim pa, da bi morali se malo ozreti tudi na možnost izrabe geotermalne energije, ki pa v določenih delih Slovenije je lahko zelo privlačen vir.

Skratka, toliko mogoče. Še to, namesto da bi vlagali v subvencije za obnovljive vire energije, mislim da je boljše vlagati v spodbujanje teh ukrepov za energetsko sanacijo stavb, mislim da je tukaj večji učinek in bolj koristno za našo državo, tako da bom na ta način te zadeve skušal potem tudi usmerjati.

Kar se tiče odpravljanja posledic po žledu. Ja, zdaj, seveda, da bi se tukaj prišlo, da bi bila posledica kakšno dviganje omrežnim, temu nisem naklonjen in mislim, da bo treba zagotoviti, da se bodo ti sanacijski ukrepi plačali tako, kot mislim, da je bilo s tem interventnim zakonom predvideno. Jaz upam, da bo to možno. Se pravi, koliko bo ta naš proračun zmogel vseh teh investicij oziroma teh stroškov, ki se, zdaj spet še te poplave in tako naprej, bomo imeli kar veliko dela.

Kar se tiče javnega potniškega prometa in subvencioniranje dijaških vozovnic. Tukaj mislim, da je za to shemo zagotovljen denar do konca letošnjega leta, takšne imam informacije za subvencije dijaških vozovnic, in jaz ocenjujem, da je to ukrep, ki se ga splača in ga moramo peljati tudi naprej, zato, ker pač na eni strani spodbuja, se pravi prinaša neko večjo porabo javnega potniškega prometa in je koristen za ta podjetja. Bi pa rekel, da bi veljalo razmisliti v tem smislu, ker se ga na nek način gleda tudi kot socialni korektiv, zlasti za družine, ki imajo že težave z zagotavljanjem prevoza svojih otrok, recimo v neke srednješolske ustanove in tega ni malo. Nekateri pa tega ne potrebujejo v tem smislu, bi kazalo morda tudi videti ali je ta korektiv, socialni korektiv recimo umestno kaj. Skratka, tudi ta socialni moment pogledati in nameniti to subvencijo samo družinam, ki jo res potrebujejo, sicer pa ne. Tukaj so eventualno možni neki prihranki, tudi morda možno neko sodelovanje v financiranju z Ministrstvom za družino, delo in socialne zadeve. To je neka možnost o kateri mislim, da se bi morali pogovoriti in videti ali se da kaj iz tega narediti. Vsekakor pa mislim, da ta ukrep je koristen in ga moramo ohranjati.

Ja, dolgoročna stabilnost gospodarskih javnih služb, vzdrževanje cest, itn. Tukaj je nujno treba zagotoviti ta sredstva, da se bo ta cestna in železniška infrastruktura vzdrževala vsaj v nekem stanju kot je sedaj oziroma zaželeno še, da se bi to stanje popravljalo, ker tako kot mislim, da ste že vi omenil, je to stanje precej slabo in so posledice tudi take, da recimo garancij na vozila proizvajalci ne dajo tako dolgih kot recimo kje drugje po Evropi.

Kakšen je smisel nacionalnega centra za opravljanje prometa. Mislim, da je tukaj zgolj na boljši povezanosti teh informacij, na boljšem opravljanju, itn. Skratka v tem smislu boljšega pretoke informacij, sodelovanje s tujino, nič posebnega tukaj pravzaprav ne vidim, da bi bila kakšno tveganje s tem povezano. Bom rekel, objekt je narejen, ni v celoti izkoriščen in mislim, da tukaj se splača narediti še korak naprej in se postopoma to spravlja v življenje, da se vključujejo tudi drugi upravljavci omrežij v to opravljanje.

Železniške investicije Ljubljana-Jesenice. Železniška povezava na Brnik. Tukaj so zadeve, ki jih bomo opredelili s strategijo razvoja prometne infrastrukture in tako kot sem že rekel, prioritetno bomo zagotavljali investicije, ki jih bomo lahko pokrili z evropskih sredstev in investicije, ki bodo prinašale prilive, ker verjetno pri železnicah sicer ni primer, ampak v kolikor bodo nakazovale to potrebe, da se neka zadeva izvede, bomo temu tudi pristopili.

Vloga zemeljskega plina in kombinacije različnih dobaviteljev. O tem sem že nekaj govoril. Pridobivanje plina iz skrilavcev. Mislim, da dokler je ta zgodba ekološko tako problematična kot je oziroma pravzaprav zadeve niti po mojem ne poznamo dovolj dobro. Mislim, da tega za enkrat ne morem podpirati. V kolikor se bo pokazalo, da je to lahko ekološko neproblematično, potem pa mislim, da je to lahko tudi neka priložnost.

Stališče do terminala v Italiji. To sicer neposredno ne bo v moji pristojnosti, bolj bo to verjetno kolegica, ki bo prišla za menoj, se s tem ukvarjala. Ja, vsekakor pa mislim, da je tukaj, v kolikor bi naš plinovodni sistem hoteli ustrezno razvijati, tako kot ste omenil, bo treba zagotavljati tudi različne vire, različne dobavitelje, ne biti odvisen samo od enega. Skratka, bi lahko kazalo tudi, da se potem tudi iz Italijanske strani na ta način zagotovi neka dobava plina preko teh terminalov, seveda pa morajo biti narejeni in izvedeni tako, da nimajo škodljivih vplivov na okolje in mislim, da tehnologije na tem področju obstajajo in da ni nujno, da tak terminal sam po sebi prinaša ekološke probleme s seboj. Ta dva terminala, ki sta bila predvidena v Žavljah in tu tik pred Piranom na morju, pa sta imela tehnologije, ki so bile problematične. Tako, da mislim, da je dobro, da se zdaj s temi aktivnostmi več ne nadaljuje.

Kar se tiče žičniške infrastrukture, ja, zdaj tukaj so težave, verjetno povezane tudi, zdaj ali so to klimatske spremembe ali kaj, mile zime in tako naprej, da skratka ta podjetja, upravljavci ustvarjajo izgubo in zaradi tega so težave potem z vlaganji, tako, da so… Ta žičniška infrastruktura je v slabem stanju. Nekih investicij je težko zdaj tukaj izvajati. Zdaj ne vem ali se spet da kaj pomagati z evropskimi projekti, tukaj so tej načrti tega smučišča 2864 v Bohinju. Zdaj upam, da bo morda ta projekt kaj zaživel. Kar se tiče pa Pohorja, pa tudi mislim, da bi bilo škoda, da tista zgodba bi se končala tako, da bi pravzaprav Pohorje zamrlo, tako, da jaz upam, da se bodo našle rešitve, ki bodo omogočile delovanje tega centra tudi še naprej.

Kar se tiče širokopasovnih omrežij, ja, tukaj moram reči, da se tudi nisem v teh svojih pripravah uspel kaj podrobneje seznaniti, tako, da pač verjetno je nujno, tako kot ste že omenil, da se ta razvoj zagotavlja naprej. Zdaj nekih podrobnosti in komentarja pa v tem trenutku ne bi mogel dati.

Kar se tiče učinkovite rabe energije in spodbud sem pa mislim, da že komentiral. Tako, da toliko mogoče v tem prvem poskusu. Hvala lepa.