Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani gostje, ministrica, lep pozdrav vsem.

Bi pričeli s 1. sejo Odbora Republike Slovenije za zdravstvo. Sklicana je bila v skladu s 47. členom Poslovnika Državnega zbora.

Zadržani z današnje seje so oziroma opravičilo smo prejeli od mag. Bojane Muršič in kot nadomestni član bo danes na odboru gospod Danijel Krivec, ki bo nadomeščal gospo Nado Brinovšek. In potem še namesto mag. Tanje Cink, bo Anita Koleša.

Tako da bi prešli zdaj na dnevni red, na določitev dnevnega reda v skladu s Poslovnikom. S sklicem ste 19.11. prejeli predlog dnevnega reda, kjer je bila uvrščena ena točka in sicer – predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju ob julija 2014 do decembra 2015. Predlog deklaracije je objavljen na spletni straneh Državnega zbora in obravnava te točke je pač na podlagi drugega odstavka, 154.G člena Poslovnika.

Potem smo 5.12. dnevni red razširil z naslednjimi točkami: in sicer točka A – predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. In navezuje se tudi na to točko, 1.B – to je predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe številka 726/24 o postopkih skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi evropske agencije za zdravila. Potem pa je še 1.C točka – to je na predlog Poslanske skupine Nove Slovenije, obravnava revizijskega poročila, Nadzor zavoda za Zdravstveno zavarovanje Slovenije nad ne nujnimi reševalnimi prevozi.

Predloge za razširitev ste vsi prejeli. In bi dal ta predlog dnevnega reda na glasovanje.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SE PRAVI PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU OD JULIJA 2014 DO DECEMBRA 2015. Predlog deklaracije je Državnemu zboru posredovala Vlada Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka, 5. Člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah EU, ter drugega odstavka, 154.G člena Poslovnika Državnega zbora. Odbor bo to gradivo obravnaval kot matično delovno telo. In pozornost pri tem velja predvsem tistim delom predloženega akta, ki je precej obsežen, na katero je vsebinsko ta odbor vezan oziroma je pristojen. K tej točki je vabljena Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Tako, da dajem besedo najprej predstavnikom Ministrstva za zunanje zadeve.

Najlepša hvala predsedujoči. Bi se najprej predstavila. Tina Vodnik, namestnica generalnega direktorja za bilateralo in evropske zadeve.

Uvodoma najprej nekaj splošnih besedo gradivu, ki je pred vami. Gradivo opredeljuje delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije, še posebej pa v Svetu Evropske unije v naslednjem oziroma prihodnjem obdobju, vse do decembra 2015. Namreč skladno z zakonom, ki ste ga tudi omenili, mora Vlada najmanj enkrat letno obvestiti Državni zbor o stanju v Evropski uniji in pa položaju Slovenije v njem. Tako je zdaj Vlada že devetič nekako pripravila ta osnutek deklaracije in osnutek prednostnih nalog. Naš temeljni namen s tem gradivom pa seveda je, da prispevamo nekako k preglednemu in ciljanemu ter usmerjenemu delovanju Slovenije v evropskih institucijah. To pomeni, da bi nekako že zdaj v tej fazi predstavimo dosjeje, ki jih bodo institucije Evropske unije obravnavale in seveda tudi nekako naša okvirna stališča do teh dosjejev. Hkrati pa seveda želimo tudi spodbuditi dovolj zgodno razpravo tudi s civilno družbo, ki jo preko medijev seveda posluša, da pač nekako že v naprej povemo kakšni so naši interesi, da skupaj lahko zgradimo neko evropsko zgodbo. Pri tem naj povem, da bo čisto vsak dosje, ki ga še niste obravnavali na vašem matičnem odboru predstavljen odboru v prihodnjem obdobju, bodisi v sklopu priprav na zasedanje pristojnega sveta Evropske unije ali pa kot ločeno oziroma posamičen dokument. Še nekaj glede časovnice priprave dokumenta, priprave deklaracije in pa prednostnih nalog se je začela že maja. Naš cilj je bil namreč, da bi začela veljati že takoj ob nastopu italijanskega predsedstva. Zaradi politične situacije je Služba Vlade za zakonodajo menila, da takšna naloga oziroma predložitev tega dokumenta ne spada med redne naloge, med tekoče posle, tako da smo potem nekako ažurirali gradivo z aktualnimi dosjeji in v bistvu je zadeva sedaj pred vami. Vsebinsko gledano pa dokument temelji na treh pomembnih aktih s katerimi smo se že soočali v Bruslju. Ena je strateška agenda Evropske unije, ki je bila potrjena na junijskem Evropskem svetu in v bistvu določa prednostne naloge Evropske unije v naslednjem petletnem obdobju. Te strateške naloge je nekako posvojil oziroma v svoj program dela vgradil tudi novi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. Potem drugi dokument je zakonodajni in delovni program evropske komisije za letošnje leto. Za naslednje leto ga Evropska komisija še ni predložila in ga pričakujemo v naslednjem tednu. In pa tretji dokument pomemben, 18-mesečni program tria predsedstev, torej trenutnega italijanskega in naslednjega latvijskega ter potem luksemburškega, torej vse do konca leta 2015. Gradivo pred vami je že omenjeno, sestavljeno iz dveh delov. Eno je deklaracija, bolj splošne politične prioritete, naše v naslednjem obdobju, ter bolj sektorski dokument, ki pa zadeva seveda sektorske prednostne naloge. Glede prednostnih nalog mogoče samo, da izpostavim šest tistih na katerih se bo recimo Vlada osredotočila bolj v naslednjem letu. Eno je krepitev ekonomske monetarne unije, ki ni samo usmerjena na ekonomske in pa monetarne vidike, ampak takšne unije, ki upošteva seveda tudi socialne vidike oziroma kako ima vpliv ta finančna kriza tudi na revščino in ostala vprašanja vezana za socialne politike v državah članicah unije.

Druga prioriteta je poglobljeno izvajanje strategije, torej gospodarske strategije Evropske unije do leta 2020. Kot veste trenutno pregledujemo to strategijo in razpravljamo v svetu ali bi bilo potrebno še karkoli spremeniti ali naj strategija in njeni cilji ostanejo takšni kakršni so.

Potem tretja prioriteta, krepitev notranjega trga za Slovenijo. Zelo pomembna prioriteta. Želimo si krepiti, želimo si dokončati notranji trg, predvsem energetski notranji trg, digitalni notranji trg. Torej na tem vsem bomo v tem okviru dali poudarek. Četrta prioriteta – oblikovanje energetske unije in sicer takšne energetske unije, ki bo imela ambiciozno podnebno politiko, ki bo imela trajnostno rabo virov in ki bo nekako prineslo oziroma ustvarjalo neko zdravo življenjsko okolje.

Predzadnja prioriteta – predelava bolj kakovostne hrane, zanesljive, predvsem na lokalni ravni. Pomembna tudi samooskrba v tem okviru.

In še zadnja prioriteta – dejavnejša in vidnejša vloga Unije v globalnem svetu, s tem pa tudi Slovenije. Seveda si prizadevamo za še okrepljene oziroma bolj enotne odzive Evropske unije do trenutnih kriz, predvsem tistih, ki imajo humanitarne vidike, zdravstvene vidike, politične in varnostne vidike.

Tako, spoštovani, to bi bilo z moje strani za uvod.

Hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj bi predal besedo ministrstvu za zdravje oziroma kar ministrici gospe Milojki Kolar Celarc.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Z vidika Ministrstva za zdravje oziroma področje zdravja je pri predlogu deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2014 do december 2015 potrebno opredeliti predvsem naslednje prednostne naloge: prvič – ukrepi in aktivnosti Evropske unije na področju sistemov zdravstvenega varstva, ki jih vidimo, kot ukrepe in aktivnosti tudi v smislu doseganja strategije EU 2020, ki so usmerjeni predvsem v podporo državam članicam pri zagotavljanju vzdržnih in hkrati tudi učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva ter varovanju in izboljšanju varovanja zdravja prebivalstva. V teh procesih Slovenija že aktivno sodeluje, pri čemer zahtevamo, da so ukrepi in aktivnosti namenjeni predvsem zmanjševanju razlik, preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih kroničnih bolezni, pri čemer se lahko pohvalimo oziroma posebej poudarimo, da je za Slovenijo pomembno evropsko sodelovanje na področju obvladovanja raka, kjer tudi Slovenija vodi nov skupni ukrep, katerega cilje je pripraviti evropske smernice za izboljšanje celovite kakovosti pri obvladovanju raka. Prav tako smo dejavni tudi na področju zmanjševanja škode zaradi uživanja alkohola. Še posebej na področju zmanjševanja finančne dostopnosti alkohola in nadaljnjega omejevanja čezmejnega oglaševanja in trženja alkoholnih pijač. Slovenija se bo vključevala tudi v druge skupne ukrepe in podpirala aktivnosti na področju javnega zdravja, ki bodo imeli dodano vrednost za nacionalna prizadevanja pri promociji zdravja in preprečevanju bolezni.

Naslednji ukrep oziroma pomembna točka v tej resoluciji je ukrep za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, kot so na primer gripa, nedavno ebola in zajezitev antimikrobne rezistence, kjer je potrebno sodelovanje in usklajevanje ukrepov med posameznimi državami članicami. Ker je Slovenija že vseskozi dejavna tudi pri koordinaciji vseh drugih ukrepov za zajezitev in obvladovanje le-teh bolezni. Dobra koordinacija znotraj Unije in upoštevanje solidarnosti sta zelo pomembni za obvladovanje zdravstvenih nevarnosti, ki imajo lahko zelo velik vpliv na celotno zdravje, gospodarstvo in tudi gibalno varnost in globalno varnost celotnega prebivalstva oziroma celotne Evropske unije. Tretji pomemben element je vključevanje v prihodnje razprave in dejavnosti v zvezi z uresničevanjem čezmejnega zdravstvenega varstva, v skladu z direktivo 2011/24-EU, izboljšanjem dostopnosti do boljše in varnejše zdravstvene obravnave, kakor tudi širše na področju sodelovanja zdravstvenih sistemov držav članic. Četrti pomemben element je, da smo že zdaj v Svetu v okviru italijanskega predsedstva, ki se z novim letom oziroma 31. januarjem letos končuje, obravnavali tudi dva zakonodajna predloga s področja medicinskih pripomočkov in sicer gre za uredbo o medicinskih pripomočkih in uredbo o in vitro medicinskih pripomočkih v zvezi s čimer se je po zadnjem zasedanju Sveta EPSCO, ki je bil nedavno, torej 1. 12. v Bruslju izkazalo, da bo zaradi obsežnosti pa tudi zahtevnosti določb potrebno nadaljevati razpravo tudi v okviru latvijskega predsedovanja in je svet tako sprejel samo nekaj med ne končno, temveč pa neko poročilo, ki ga bo predal Latviji, ki začenja predsedovanje s 1. januarjem 2015. Slovenija bo v tem sklopu še naprej podpirala osnovne namene in cilje predlaganih uredb v medicinskih pripomočkih in si prizadevale, da se zaradi doseganje temeljnih ciljev revizije zakonodaje na tem področju nekatere rešitve celo izboljšajo, zlasti z vidika majhnih trgov in majhnih držav.

Peti pomembni element je, da je potrebno nadaljevati razpravo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil, za uporabo v humani medicini in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja, ki urejajo področje cen zdravil in povračila iz javnih sredstev. Kajti ta predlog, kar se je izkazalo, prav na tem zadnjem zasedanju sveta EPSCO za večino držav člani ni sprejemljiv, saj ocenjujejo, da ogroža načelo subsidiarnosti. In še zadnji pomemben element je, da si je za Slovenijo izrecnega pomena obvladovanje stroškov za zdravila, zlasti z vidika naše majhnosti in ekonomije in dostopnosti novih, inovativnih zdravil, za katera vemo, da so zelo draga in niso zanimiva za proizvajalce, ker je tržišče majhno. Zaradi tega si bomo prizadevali tudi naprej za uporabo vseh obstoječih mehanizmov in mrež, predvsem na tem področju problematike in seveda skušali … / nerazumljivo / zagotoviti, da bi tudi države, ki imajo majhne trge imele enak dostop do inovativnih in dragih zdravil. Hvala.

Hvala. Zdaj pa odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Torej, v kolikor ne želi nihče razpravljati, potem bi dal na glasovanje sicer sklep: "Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo z vidika svojih pristojnosti obravnaval predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju od julija 2014 do decembra 2015 in ga podpira."

Želi kdo kakšno obrazložitev? (Ne.) Potem pričenjamo z glasovanjem.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Predlog je sprejet.

Gremo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – tukaj bi, če se strinjate predlagal, da obravnavamo skupaj dve točki in sicer 2A in 2B, kot je bilo v predlogu. Gre za točke, ki seveda vsebinsko sta povezani in bi skupaj imeli razpravo, med tem, ko bomo potem seveda morali opraviti ločen postopek pri glasovanju.

Tako, da najprej ena točka je seveda predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in potem še druga, predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe, št. 726/2004 o postopkih skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter ustanovitvi evropske agencije za zdravila. Tako, da tudi na tej točki bi dal besedo Ministrstvu za zdravje. Bo ministrica.

Hvala gospod predsednik. Če dovolite bi na kratko podala en kratek uvod v obe točki, potem pa bi mogoče ločeno povedala stališče, tako predlog za stališče Slovenije tako k 1A točki, pa še k 1B točki. Torej, kot ste ugotovili, imate danes na dnevnem redu dve uredbi, ki sodita v paket treh predlogov o Veterinarskih zdravilih in medicinski krmi, ki ga je 10. septembra 2014 prevzela Evropska komisija. Uredba o medicinski krmi sodi tako v pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlogi so usmerjeni v zdravje in dobrobit živali in predstavljajo napredek na področju javnega zdravja, saj uvajajo ukrepe, ki prispevajo k boju proti naraščajoči in varnosti protimikrobne odpornosti ter s tem k ohranjanju učinkovitosti antibiotikov in to tako za ljudi, kot tudi za živali. Naj povem v uvodu, da je Ministrstvo za zdravje skupaj z javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke v fazi priprave stališč Republike Slovenije glede obeh predlogov pristopilo zelo aktivno k usklajevanju obeh uredb, tako z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potem znotraj tega za upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Posvetovanje o predlogih je bilo opravljeno tudi z imetniki dovoljenj za promet z zdravili na debelo, trgovinsko zbornico, Lekarniško zbornico Slovenije, nihče od zgoraj navedenih ni dejansko podal nikakršnih pripomb oziroma stališč. Usklajevali smo gradivo tudi z Veterinarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico in Veterinarsko fakulteto. Ministrstvo za zdravje je stališče v usklajevanje poslalo tudi na Ministrstvo za finance, ki pa ni poslalo kakšen poseben odgovor oziroma nista poslala nobenih pripomb na stališča, ki jih poslalo njima Ministrstvo za zdravje. Skladno z obstoječo slovensko zakonodajo. Tukaj imamo v mislih predvsem Zakon o zdravilih, je Ministrstvo za zdravje odgovorno za pripravo stališč na oba predloga, ki sta danes na dnevnem redu te seje. In, če mogoče zdaj povem, kakšen je predlog stališča Slovenije na to prvo uredbo. To je predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o zdravilih za veterinarsko rabo. Slovenija podpira namen, glavne cilje in pa splošne rešitve, ki jih prinaša ta predlog uredbe in nima pridržka. To je pomembno, vendar pa kljub vsemu imamo mnenje, da bomo v procesu pogajanj našli še oziroma iskali ustreznejše rešitve, predvsem glede naslednjega. Prvič, glede oddaje vloge za pridobitev dovoljenja za promet. Kajti v uredbi je zdaj predlagano, da je oddaja te vloge za pridobitev tega dovoljenja le v referenčni državi, kar pa seveda ima tudi tako finančne posledice, kot tudi bi lahko povzročilo pomembno oviro pri delu pristojnih organov članic EU za zdravila za uporabo v veterinarski medicini. Zato bomo predlagali, da se to področje ponovno prouči in oblikuje ustreznejši predlog, predvsem glede ustreznejšega dostopa do potrebnih dokumentov za zadevne države, predvsem tam, kjer seveda bodo taka dovoljenja za promet veljala.

In drugič, prizadevali si bomo tudi, da se najdejo ustreznejše rešitve pri navajanju nabora jezikov. Pri označevanju s strani referenčne države, kar seveda vemo, da ima lahko tudi posledice, saj uporabnikom zdravil ne bo zagotovilo osnovnih informacij, če to ni napisano v njim razumljivem jeziku. Kar seveda pa po drugi strani predstavlja tudi lahko določeno nevarnost, glede pravilne uporabe zdravila ali možno celo pride do zmanjšanja dostopnosti do teh zdravil na slovenskem trgu.

Prav tako bo potrebno glede predlaganih sprememb na področju podatkovne zaščite ponovno preveriti uravnoteženost in uskladitev predlogov med proizvajalci ter uporabniki zdravil. Za zagotavljanje ustrezne sledljivosti v prometu z zdravili na debelo bi bilo potrebno predlog uredbe dopolniti tudi z določilom na podlagi katerega bi se ponudnik z zdravili na debelo, ki pridobi dovoljenje za upravljanje dejavnosti v določeni državi članici, moral priglasiti pri organu pristojnem za zdravila za uporabo v veterinarski medicini tudi v drugi državi članici, v kateri bo nameraval vršiti promet na debelo. To se pravi, da se uvede neko obvezo priglasitev, tam kjer želi nekdo trgovati, ne samo tam v državi referenčni, kjer je registriran. Pri opredelitvah pojmov bo Republika Slovenija predlagala, da se natančneje opredeli pojem, kaj pomeni tako imenovana manjša količina zdravil, v trgovanju med proizvajalci zdravil na drobno. V izogib kasnejšim nesporazum, kaj ta termin pomeni. Pri čezmejnem opravljanju veterinarskih storitev je potrebno doreči preglednost in sledljivost nad upravljanjem storitev veterinarjev, ki nameravajo(?) opravljati ali pa že opravljajo svoje storitve tudi v drugih državah članicah. In ne samo v tisti, v kateri so pridobili dovoljenje za upravljanje veterinarske dejavnosti. Predvidevamo tudi, ko bo uredba sprejeta, bo seveda potrebno temu prilagoditi in uskladiti določbe Zakona o zdravilih in na njegovi osnovi tudi prilagoditi vse podzakonske akte, ki bodo urejali področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Toliko mogoče za uvod. Če bodo še kakšna vprašanja, kasneje, pa lahko še stališče Slovenije k tej drugi uredbi. Ali lahko tudi kar že zdaj v paketu?

Jaz mislim, da ja.

Stališče Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe sveta 726/2004, ki določa postopke skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter ustanovitvi evropske agencije za zdravila je stališče Slovenije naslednje: Republika Slovenija podpira cilje in splošna načela tega predloga uredbe, ki ločuje postopke za pridobitev in ohranjanje dovoljenj za promet zdravil za uporabo v veterinarski medicini, od postopkov za pridobitev in ohranjanje dovoljenj za promet zdravil za uporabo humani medicini. To bi bilo stališče na ta predlog uredbe. Gre dejansko za to, da se ločuje postopke za pridobitev in ohranjanje od postopkov za pridobitev in ohranjanje za promet teh zdravil. Hvala.

Hvala za predstavitev. Odpiram razpravo. Kakšno vprašanje? V kolikor ni, potem bi ločeno dal predloga na glasovanje in sicer prvo za prvi predlog in sicer je Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo z vidika svojih pristojnosti obravnaval predlog deklaracije… Se opravičujem. Se pravi, Odbor za zdravstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, EPA 0212-7 EU in predlaga pristojnemu odboru Državnega zbora za zadeve EU, da predlog stališča sprejme.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Zdaj še naslednji sklep: Odbor za zdravstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembah uredbe, št. 726/2004 o postopkih skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila. Pričenjamo z glasovanjem.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Tudi to mnenje je sprejeto.

S tem zaključujemo ti dve točki.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE OBRAVNAVA REVIZIJSKEGA POROČILA NADZOR ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE NAD NENUJNIMI REŠEVALNIMI PREVOZI. K tej točki so vabljeni, sicer predlagatelj zahteve je pač prvopodpisani mag. Matej Tonin, v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija, Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, zavarovalna hiša Slovenica d.d. in Zavarovalnica Triglav d.d. In dajem najprej besedo predlagatelju zahteve, se pravi gospod Vrtovec.

Najlepša hvala. Spoštovani predsednik. Ministrica, kolegice in kolegi, ostali prisotni na seji. V Novi Sloveniji smo tako kot vse ostale poslanske skupine dne 24. 11. lahko prebrali poročilo Računskega sodišča, v bistvu nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije nad nenamenjenimi reševalnimi prevozi. In že zaradi tega smo se tudi odločili, ker je bilo na podlagi te revizije ugotovljeno, da ni bilo vse tako, kot mora biti oziroma ni bil izvajan ta nadzor, smo se odločili za razširitev današnje redne seje odbora. In tudi za uvrstitev te točke, da to pač obravnavamo. Kajti Računsko sodišče je ugotovilo, da med 1. 1. 2013 in 1. 5. 2014, ko se je izvajala revizija nenujnih reševalnih prevozov zavod ni nadzoroval oziroma zavod ni nadzoroval in spoštoval določb predpisov, po katerih morajo naročniki nenujnih reševalnih prevozov zagotoviti gospodarno porabo javnih sredstev tako, da te prevoze praviloma naročajo samo pri izvajalcih nenujnih reševalnih prevozov, ki imajo sedež v istem kraju, kot naročnik oziroma so najbližje naročniku. Nadalje je ugotovljeno, da revidiranec ni razpolagal z ustreznimi zadostnimi podatki v elektronski obliki, na podlagi katerih bi lahko izvajal učinkovite avtomatizirane kontrole gospodarnosti izbire izvajalca nenujnih reševalnih prevozov. Potem je tudi v tem poročilu navedeno, da zavod ni izvajal analiz na podlagi podatkov iz nalogov za prevoze, ki jih je prejemal v fizični obliki ter kot zadnja stvar, tudi zelo pomembna, ki je omenjena v tem poročilu pa je, da zavod ni bil uspešen pri izvajanju terenskih nadzorov, saj je v obdobju na katero se je nanašala revizija ni izvajal učinkovitih terenskih nadzorov naročnikov, ki negospodarno izbirajo izvajalce nenujnih reševalnih prevozov. Pri tem naj omenim, ker tudi predsednika Računskega sodišča upravičeno ni, se nam je opravičil, če se ne motim, da je ta priporočila nadalje, ki jih bom tudi jaz sam povzel, da se s temi priporočili v bistvu Računsko sodišče oziroma zavod že seznanil, pa tudi da to odzivno poročilo ni bilo potrebno, ker je bilo že med samo fazo revizije nek dialog oziroma pogovor.

Če nadaljujem na kratko, bi rad omenil predvsem eno dejstvo, da zavod, vsi si želimo boljšega nadzora, zaradi tega, da ne pride do teh povečanj, kot so bila v tem primeru in da ne pride do teh anomalij, ki se dogajajo, recimo tveganje je namreč prisotno predvsem pri zasebnih izvajalcih nenujnih prevozov s spremljevalcem, tako ugotavlja Računsko sodišče, ker je v letu 2013 njihova skupna realizirana vrednost storitev za 218% presegla načrtovano vrednost storitev, se pravi to so zelo visoke številke, tukaj ne gre za nekaj odstotkov, ampak za 218%. Tukaj velja tudi omeniti, da delež doplačil, namreč po 23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se stroški nenujnih reševalnih prevozov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo do največ 60% njihove vrednosti in skladno s pooblastilom iz tega zakona je zavod v soglasju z vlado sprejel tudi sklep o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju v katerem pa je tudi določilo oziroma določil, da se stroški nenujnih reševalnih prevozov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja praviloma krijejo v višini 10% njihove vrednosti, vse ostalo pa gre na zavarovalnice. Tukaj želimo še poudariti ustrezno kontrolo, na kar opozarja tudi Računsko sodišče. Namreč, dejstvo je, da tukaj zavod ni bil najbolj uspešen pri tem nadzoru. Ni bil najbolj uspešen pri izvajanju avtomatiziranih kontrol in nadalje navedeno, da ni razpolaga z ustreznimi in zadostnimi podatki v elektronski obliki na podlagi katerih bi lahko izvajal učinkovite avtomatizirane kontrole gospodarnosti izbire izvajalca nenujnih reševalnih prevozov.

Naj za konec še na kratko omenim prav te terenske nadzore. Namreč, pravilnik o nadzorih določa, da je letni načrt prevozov sestavni del letnega poslovnega načrta zavoda. V poslovnem planu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2013 je v poslovnem planu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2014 je pač določen enak cilj, in sicer, da se opravi skupaj 740 nadzorov. Ampak, glede na poročilo Računskega sodišča je hkrati razvidno, da zavod ni izvedel nobenega nadzora pri naročnikih. Pri naročnikih, kjer bi bil cilj nadzora ugotavljanje upravičenosti potrebe po nenujnem reševalnem prevozu oziroma ugotavljanje gospodarnosti, kar se tiče izvajalca.

Mi ne želimo na nobenega ali karkoli politično vplivati na te stvari, želimo samo opozoriti. Namreč, tudi predsednik Računskega sodišča je nedavno dejal, da je prav, da se pristojni odbori seznanijo s poročili, revizijami in tako naprej, zaradi tega smo tudi mi predlagali razširitev te točke dnevnega reda. Namreč tukaj je še ena stvar, sem pozabil, kar se nadzora tiče in je tudi zelo pomembna, da zavod v tem obdobju revizije ni izvedel tudi nobenega nadzora v katerem bi ugotavljal upravičenost potrebe po nujnem reševalnem prevozu in/ali gospodarnost izbire izvajalca, obenem pa je izvedel le štiri nadzore pri izvajalcih nenujnih reševalnih prevozov brez upoštevanja sanitetnih prevozov pacientov na dializo ali z dialize. Bom rekel, to je malce zaskrbljujoče, to je zaskrbljujoče. Ampak, jaz verjamem, da se ta korespondenca med samim zavodom in Računskim sodišče, da je vzpostavljena in da se bodo stvari v čim krajšem možnem času dejansko normalizirale. To je največ kar si lahko politika želi.

Najlepša hvala.