Spoštovani poslanke in poslanci, gostje, predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora dr. Brglez, lep pozdrav vsem skupaj!

Ne vem, kako bi pojasnil svoje občutke. Vzel si bom minutko časa, da povem eno ali dve stvari. Prvič, da mi je v izredno čast, da sem tukaj, na tem mestu, nikoli v življenju nisem pričakoval, da me bo kaj takšnega doletelo. Naslednja stvar, kot državljan opažam, da barometer ljudske zavesti in sledenja politiki pada. V tem mandatu poslank in poslancev je za nas zato prelomno, da to obrnemo, začnemo popravljati, da vzpostavimo zaupanje ljudi v politiko. In zadnja stvar, preden gremo naprej, zakoni, ki jih bomo sprejemali, dopolnjevali, spreminjali, morajo delati v korist ljudi in v korist države. To je vse, kar imam jaz na tej točki povedati.

/Državnozborski pevski zbor: Zdravljica – slovenska himna/

Hvala pevskemu zboru tega parlamenta; to so uslužbenci, ki so začeli program današnje seje.

Besedo dajem predsedniku Državnega zbora dr. Milanu Brglezu.

Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Spoštovani novo izvoljene poslanke, novo izvoljeni poslanci, naj vam najprej iskreno čestitam! Obenem pozdravljam vse tukajšnje goste ter se zahvaljujem tako poslancem prejšnjega sklica tako tistim, ki so tukaj prisotni, kot tistim, ki nas morda spremljajo preko ekranov, in seveda tudi poslankam, za vse opravljeno delo. Tudi službam Državnega zbora gre vsa zahvala, zato da nam je bilo omogočeno, da smo polna štiri leta opravljali delo zakonodajne veje oblasti.

Tisto, kar si želim in česar se zavedam, je, da je parlament središče parlamentarne demokracije. Da zato, da lahko zastopamo vse ljudi, moramo tudi ljudi spoštovati in preko samoomejevanja priti do tistega nujnega sodelovanja, ki omogoča sobivanje tako znotraj politike, znotraj posameznih veji oblasti in končno tudi med njimi.

V želji, da bi spoštovanje in samoomejevanje vodila do sodelovanja, vam želim vse dobro in nam želim vse dobro v tem sklicu! Hvala lepa.

/ aplavz/

Dr. Brglezu se zahvaljujem za te uvodne besede.

Začenjam 1. sejo Državnega zbora, ki je na podlagi 81. člena Ustave Republike Slovenija sklical predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, ki bo sedaj Državni zbor tudi naslovil.

Prosim.

Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci! Sprejmite, prosim, moje iskrene čestitke za vašo izvolitev. Želim vam uspešno delo za skupno dobro vseh naših ljudi. Vsem, ki smo tako ali drugače poklicani za vodenje državnih zadev, privoščim zadoščenje, da po najboljših močeh izpolnjujemo njihova visoka pričakovanja.

Visok izbor! Varnost naše držav, blaginjo njenih ljudi ter ugled Slovenije v svetu bodo zelo odvisni od naše sposobnosti in pripravljenosti za sodelovanje. Izvoljeni smo od ljudi, ki imajo zelo različne poglede na vse stvari. Mi med seboj imamo zelo različne poglede na vse stvari. In nihče nas nima pravice prisiliti, da naše mnenje proti naši volji spremenimo. Vendar pa imamo neko državniško poklicanost, da te razlike spoštujemo in tudi usklajujemo. V tem smislu je naše medsebojno sodelovanje elementarnega pomena za okrepitev zaupanja v demokracijo, državo in politiko.

Spoštovani poslanke in poslanci! V letošnjem letu čaka mene kot predsednika republike in vas kot državni zbor nekaj skupnih nalog. Prva je oblikovanje nove slovenske vlade. V skladu z 225. členom Poslovnika Državnega zbora, moram najkasneje v 30 dneh po konstituiranju Državnega zbora predlagati kandidata za predsednika vlade. Na voljo imam torej 30 dni, vendar s predlogom ne bom po nepotrebnem odlašal. Državni zbor bom z mojo odločitvijo seznanil takoj, ko jo bom glede tega sprejel. Ko me bo predsednik Državnega zbora obvestil, da so imenovani vsi vodje poslanskih skupin, jih bom v skladu s 111. členom Ustave, povabil na posvet o predlogu za predsednika vlade. Glede na izkušnje smemo pričakovati, da bi bilo to konec naslednjega tedna, torej konec tega meseca, ali v začetku naslednjega meseca. Seznanjeni ste, spoštovani poslanke in poslanci, z mojim načelnim stališčem, da mandat za sestavo vlade poverim stranki, ki je na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah prejela največji delež glasov volivk in volivcev. Menim, da je tako pošteno in prav. V pogovorih z vodji poslanskih skupin bom preveril, ali v Državnem zboru obstaja dovolj načelne podpore, da poverim mandat prvaku največje parlamentarne stranke Janezu Janši. V tem primeru bom v začetku julija podpisal predlog njegove kandidature za mandatarja in ga uradno poslal v Državni zbor. V primeru, da bi v pogovorih z vodji poslanskih skupin nedvoumno ugotovil, da potrebno parlamentarno večino uživa nekdo drug, bi gospoda Janeza Janšo znova povabil na razgovor, kot sva se dogovorila. Mene in javnost je po tistem pogovoru že obvestil, da v tem primeru mandata ne bi sprejel.

Spoštovani gospe in gospodje! Slovenija nima vlade s polnimi pooblastili že od sredine marca letos. Zdaj smo konec julija in glede na izkušnje in po naših pričakovanjih, bi v najboljšem primeru lahko dobili vlado tam konec avgusta. To bi pomenilo, da med dvema vladama s polnimi pooblastili preteče tako rekoč pol leta. Nakopičila so se vprašanja, ki čakajo na rešitve nove vlade. Zato je jasno, da bi bila čim prejšnja izvolitev nove vlade za Slovenijo koristna in tudi spodbudna.

Spoštovani poslanke in poslanci! Menim, da sem tudi po tej uradni poti pojasnil vse okoliščine, ki so pomembne za moje in vaše odločitve glede predloga za kandidata za predsednika vlade. Postopek oblikovanja vlade je vedno zahteven in kompliciran, zato se trudim, da bi bil vsaj, kar se tiče mene, čim bolj transparenten in predvidljiv.

Visoki zbor! Poleg oblikovanja nove Vlade nam zakon nalaga vlogo pri imenovanju novega guvernerja Banke Slovenije. S prejšnjo sestavo Državnega zbora smo soglašali, da je pametno prepustiti izvolitev novega guvernerja novemu sklicu Državnega zbora, zato vas obveščam, da se bo javni razpis za prijavo kandidatk in kandidatov za ta položaj iztekel 20. avgusta letos. V skladu z zakonom moram v tridesetih dneh po tem datumu predlog poslati Državnemu zboru. Poudarjam, da sem tokrat dolžan predlagati kandidata za guvernerja Banke Slovenije ne glede na razplet postopka glede imenovanja nove vlade, vi pa boste potem odločili tako, kot menite, da je prav. O vseh stvareh sem se v dveh mandatih prejšnjega sklica, tudi o novem guvernerju sem bom v vsakem primeru temeljito pred tem posvetoval z vodji poslanskih skupin.

Visoki zbor! V ponedeljek 18. junija, ta ponedeljek, me je predsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Jadranka Sovdat obvestila, da se ji bo sredi decembra letos iztekel mandat. V kratkem bom objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatk in kandidatov za ta položaj. Predlog kandidature bom v Državni zbor poslal v času, ki bo omogočal, da novo ustavno sodnico ali sodnika izvolite pred iztekom mandata, torej še pred sredino decembra letos.

Predvidoma še letos bom Državni zbor obvestil o kandidatih za razpisani dve mesti kandidatov za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Slovenija mora sočasno z imenovanjem sodnika, ki mu mandat poteče prihodnje leto avgusta, imenovati še enega, torej skupno dva.

Spoštovani poslanke in poslanci, gospod predsedujoči! V dobrih petih letih in pol opravljanja moje dolžnosti in sodelovanja z dvema sestavama Državnega zbora smo vedno pravočasno in uspešno sprejeli pomembne kadrovske odločitve. To je bilo pomembno za stabilnost in delovanje vseh vej oblasti. Želim si, da nam bi to uspevalo tudi v naslednjih letih. Naš skupen potrpežljiv dialog in skupno iskanje naših najboljših rešitev sta bili potem poplačani z nemotenim delovanjem vseh ustanov in funkcij tako v državi kot v mednarodnih organizacijah. To je na nek način nevidno pripomoglo k prepotrebnemu medsebojnemu zaupanju in večji politični stabilnosti in vse skupaj je bilo zelo dobrodošlo za hitrejšo gospodarsko in splošno okrevanje Slovenije. Priporočam se za naše najboljše sodelovanje tudi v sedanjem sklicu Državnega zbora.

Spoštovani poslanke in poslanci, ljudje so nam poverili njihova upanja in zaupanja. Naloženo nam je, da skupaj varujemo in razvijamo našo državo in domovino. Pri tem naj nam bodo v pomoč vse naše izkušnje, znanje, pogum in modrost. Če se v svetu proti naši volji ne bi zgodilo nekaj dramatičnega, potem smemo po dolgih letih zdaj znova smelo razmišljati o vsestranskem napredku naše Slovenije. Skupaj bo mogoče doseči marsikaj in še več. Razlike med nami nas bogatijo, sodelovanje pa plemeniti.

Sprejmite, spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci, še enkrat moje najbolj prisrčne želje za vaše uspešno delo. Vam, gospod predsednik, se zahvaljujem za najino skupno sodelovanje, vsem pa se zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala lepa. / aplavz/

Predsedniku republike gospodu Borutu Pahorju se zahvaljujem za te spodbudne besede in hvala, gospod predsednik, ker ste nas počastili v tej prvi sklicni seji Državnega zbora. Hvala.

Poslance in poslanke obveščam, da za današnjo sejo nismo prejeli nobenega opravičila. Na to sejo sta vabljena tudi predsednik Državne volilne komisije gospod Anton Gašper Frantar in direktor Državne volilne komisije gospod Dušan Vučko, in sicer k 2. točki dnevnega reda.

Še enkrat vse prisotne lepo pozdravljam!

Zdaj pa prehajamo na pravo delo. Prehajamo na določitev dnevnega reda 1. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda je pripravljen v skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora in ste ga prejeli z dopisom z dne 18. junija 2018. Začasne vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so določili naslednji predlog dnevnega reda: 1. točka Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije, 2. točka Potrditev mandatov poslancev in 3. točka Volitve predsednika Državnega zbora.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Zboru torej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Prosim vse navzoče poslanke in poslance, da vstavite kartice za glasovalne naprave. Njihovo delovanje preverite tako, da na desni strani vložene kartice gori oranžna lučka – to je v glavnem za nas novince, tudi mene.

Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 86, proti nihče.

(Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 1. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA IMENOVANJE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNICE MANDATNO-VOLILNE KOMISIJE.

V skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora so začasni vodje poslanskih skupin in poslancev narodne skupnosti na sestanku 18. junija 2018 določili, da mesto predsednika Mandatno-volilne komisije pripada Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke – SDS, mesto podpredsednice pa Poslanski skupini Liste Marjana Šarca. Začasni vodja Poslanske skupine SDS Danijel Krivec je sporočil, da za predsednika komisije predlaga Jožeta Tanka. Začasni vodja Poslanske skupine Lista Marjana Šarca Brane Golubovič pa za podpredsednico predlaga Tino Heferle. Predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Mandatno-volilne komisije ste prejeli. Nobenega razpravljavca, kakor vidim, torej gremo naprej.

Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednice Mandatno-volilne komisije.

Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, proti nihče.

(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so na podlagi sprejetega sklepa o številu mest v komisiji, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, sporočili imena poslank in poslancev članic in članov komisije. Tako je sestava Mandatno-volilne komisije naslednja: gospod Jože Tanko Poslanska skupina SDS – predsednik, Tina Heferle Poslanska skupina Liste Marjana Šarca – podpredsednica. Člani komisije so: iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Franc Breznik, gospa Jelka Godec, gospa Alenka Jeraj, gospod Danijel Krivec; iz Poslanske skupine Marjana Šarca gospa Lidija Divjak Mernik, gospod Rudi Medved; iz Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Matjaž Han, mag. Bojana Muršič; iz Poslanske skupine SMC, Stranke modernega centra, Janja Sluga in Igor Zorčič; iz Poslanske skupine Levica Luka Mesec in dr. Matej T. Vatovec; iz Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov gospod Jožef Horvat; iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek gospod Marko Bandelli; iz Poslanske skupine Desus, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospod Franc Jurša; iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke gospod Dušan Šiško; in od poslancev Italijanske in madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prosim, da se za pripravo 2. točke dnevnega reda sestane Mandatno-volilna komisija. Seja Mandatno-volilne komisije se bo začela opoldne, to je ob 12. uri v velikem salonu, ki se nahaja nasproti velike dvorane. Članice in člane komisije prosim, da s seboj vzamete gradivo, ki ste ga prejeli v zvezi z 2. točko dnevnega reda.

Prekinjam 1. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 14. uri.

PREDSEDUJOČI PETER JOŽEF ČESNIK: No, pa smo zopet tukaj in bomo začeli in nadaljevali 1. sejo Državnega zbora, ki je bila prekinjena za te dve uri.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POTRDITEV MANDATOV POSLANCEV.

Poročilo Mandatno-volilne komisije in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida predčasnih volitev ter Sklep o popravku zapisnika Državne volilne komisije ste prejeli. Obveščam vas, da sta do seje Mandatno-volilne komisije prispeli dve vlogi kandidata za poslance in predstavnika liste kandidatov, ki sta objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora. Pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor niso bile vložene.

Prosim predsednika Mandatno-volilne komisije gospoda Jožeta Tanka, da predstavi poročilo komisije.

Gospod Tanko.

Lep pozdrav vsem!

Mandatno-volilna komisija je na svoji prvi seji danes, 22. junija 2018, v skladu z določbami 7. člena Zakona o poslancih in prvega odstavka 13. člena Poslovnika Državnega zbora pregledala zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, Potrdilo o izvolitvi poslank in poslancev Državnega zbora in vlogi kandidatov za poslance in predstavnika liste kandidatov z dne 18. junija 2018 in pa 19. junija 2018. Upoštevajoč navedeno je Mandatno-volilno komisija ugotovila, prvič, na predčasnih volitvah poslancev v Državni zbor 3. junija 2018 je na podlagi 90. člena Zakona o volitvah v Državni zbor pripadlo kandidatom skupaj 46 mandatov in je bilo na podlagi 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor izvoljenih 46 kandidatov in kandidatk. Preostalih 42 mandatov je bilo razdeljeno na ravni države po določbah 92. in 93. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Po en kandidat je bil izvoljen za poslanca predstavnika madžarske narodne skupnosti in za poslanca italijanske narodne skupnosti. Drugič, potrdila o izvolitvi je Mandatno-volilni komisiji predložilo 90 izvoljenih kandidatov in kandidatk. Tertji, Mandatno-volilna komisija je prejela dve vlogi kandidatov za poslance in predstavnika liste kandidatov, ki jo je presodila iz vidika določb 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Prejeta je bila vloga Jožefa Jarha kot kandidata za poslanca z dne 18. junija ter vloga Franca Žnidaršiča kot predstavnika liste kandidatov lista Združena levica, Demokratična stranka dela in Sloga ter Rastka Plohla, Janka Vebra, Vilija Kovačiča, Jožefa Jarha in Gašperja Ferjana kot kandidatov za poslance z dne 19. junija 2018. Vloženi vlogi sta bili z vidika 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor pravočasni. Glede vloge Jožefa Jarha je Mandatno-volilna komisija ugotovila, prvič, da ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so za pritožbo predpisane v drugem odstavku 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. In drugič, da v vlogi izpodbijani akt ni akt volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, zoper katerega je v skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor omogoča pritožba na Državni zbor. Glede vloge šestih pritožnikov mag. Franca Žnidaršiča, Rastka Plohla, Janka Vebra, Vilija Kovačiča, Jožefa Jarha in Gašperja Ferjana je Mandatno-volilna komisija ugotovila, da je sorodna vlogi Jožefa Arha, ker prav tako, prvič, ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so predpisane za pritožbo v drugem odstavku 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, in ne vsebuje pritožbenih razlogov, saj pritožniki ne zatrjujejo konkretnih kršitev, ki bi povzročile nezakonitost volilnih izidov. Iz te vloge izhaja, da so za pritožnike sporni trije zakoni, in sicer Zakon o volitvah v Državni zbor, Zakon o Radioteleviziji Slovenija in Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki jih izpodbija pred Ustavnim sodiščem, sodno varstvo pa uveljavlja tudi pred Vrhovnim sodiščem. Iz vloge izhaja, da pritožniki želijo začasno zadržati prvo sejo Državnega zbora in da želijo presojo o skladnosti predčasnih volitev, ki so bila 3. 6. 2018, z ustavo in Mednarodno-pravnimi akti. V postopku po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor gre za uveljavljanje konkretnega in neabstraktnega pravnega varstva in v tem postopku se lahko izpodbijajo nepravilnosti iz volilnega postopka in nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov, ki vplivajo ali bi bistveno vplivale na izid izvolitev. To so lahko odločitve volilnih komisij ali kršitve v volilnem postopku, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. Zatrjevanj takšnih konkretnih nepravilnosti, zaradi katerih ne bi bilo mogoče priznati ugotovljenega volilnega izida, pa vlogi Jožefa Jarha in šestih pritožnikov ne vsebujeta. Mandatno-volilna komisija je glede na vsebino obeh vlog in zahtevka v obeh vloga ugotovila, da vlogi Jožefa Jarha ter šestih pritožnikov ni mogoče šteti kot pritožbi po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor. In glede na navedeno je Mandatno-volilna komisija sprejela na naslednja sklepa: »Vloga Jožefa Jarha se ne obravnava, ker ni pritožba po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor. Vloga mag. Franca Žnidaršiča, Rastka Plohla, Janka Vebra, Vilija Kovačiča, Jožefa Jarha in Gašperja Ferjana se ne obravnava, ker ni pritožba po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor.« Pritožba posameznega kandidata in predstavnika liste kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor do prve seje Mandatno-volilne komisije ni bila vložena. Na podlagi navedenega je Mandatno-volilna komisija ugotovila, da nobeden od 90 poslanskih mandatov ni sporen.

Mandatno-volilna komisija za to predlaga Državnemu zboru, da na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave, 7. člena Zakona o poslancih in 13. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: »Potrdijo se mandati vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, izvoljenim na predčasnih volitvah 3. 6. 2018, po seznamu izvoljenih kandidatk za poslanke in kandidatov za poslance, ki je sestavni del poročila Mandatno-volilne komisije«. Hvala lepa.

Hvala, gospod Tanko.

Prehajamo na razpravo o poročilu Mandatno-volilne komisije.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin, prijavila pa se je samo Poslanka skupina Levica, dr. Matej T. Vatovec. In, prosim, omejimo se na pet minut razprave.

Najlepša hvala predsedujoči, drage poslanke in poslanci lep dober dan!

To priložnost, torej potrditev mandatov poslank in poslancev, sem sprva želel izkoristiti, glede na to da gre deloma za formalnost, deloma za protokol in deloma za svečanost, zato, da podam kratek opomnik oziroma naše videnje, zakaj pravzaprav smo poslanke in poslanci tu v Državnem zboru in tudi kaj je naša naloga. Ključno sporočilo, ki sem ga želel predati, je, da je treba prekiniti s politiko kupčkanja in s politiko delitve plena. Da je treba interese ljudi postaviti pred interese kapitala in predvsem morda v tej situaciji pred kadrovske in druge apetite, ki jih imajo politične stranke. Da je treba delovati, skratka, za blaginjo vseh in ne le peščice. A, žal, je, še preden so bili naši mandati uradno potrjeni, torej zdaj, zmagala ta stara politika nenačelnega pragmatizma. In tudi novi obrazi so ponovno pokazali, da ne prenašajo sprememb politike. Levica na tem mestu sporoča – in bo to tudi naprej s svojimi dejanji dokazovala –, da je drugačna politika mogoča in da je drugačna politika predvsem ali pa v prvi vrsti stvar odločitev. Stanje v slovenski družbi je namreč posledica odločitev političnega establishmenta in ničesar drugega. Več kot četrt milijona revnih, čedalje večje razlike med prebivalci in prebivalkami Slovenije in tudi postopna razgradnja vseh javnih storitev, začenši z alarmantnimi razmerami v zdravstvu, so enostavno, in tega se moramo zavedati, rezultat političnih odločitev. V tem mandatu bi se lahko in upam, da se bomo odločili prekiniti s politiko, ki vedno znova najde izgovor, kako in zakaj se nečesa ne da narediti. Prekiniti s politiko, ki izgovor za stanje, ki ga je sama v preteklosti povzročila, vedno išče drugje, pri različnih stricih. Prekiniti s politiko predvolilnih obljub in začeti na drugi strani s politiko dejanj, ki bodo na koncu prinesla koristi predvsem prebivalkam in prebivalcem te države. Prvi koraki take politike bi morali biti vsem jasni, dvigniti je treba minimalno plačo, da bi lahko prav vsak od svojega dela dostojno preživel. Dvigniti je treba socialne pomoči in ljudi potegniti iz revščine. In seveda dvigniti pokojnine, da nekdo po 40 letih dela ne bi na koncu pristal ravno v revščini. Vse, ki pravijo, da ni sredstev za takšne politike, je treba spomniti samo na eno stvar – na nesmotrno zapravljanje več kot milijarde evrov za orožje. Ta sredstva bi bila bistveno bolj koristna, če bi bila preusmerjena v zdravstvo, okolje in razvoj nasploh. Naslednji koraki bodo seveda težji, a nič manj nujni. Neoliberalni kapitalizem ne deluje, ne bo trajalo dolgo in bo ponovno v krizi. Zato je treba spremeniti sistem in začeti graditi demokratični in ekološki socializem.

Poslanke in poslance, ki vam bomo zdaj potrdili mandate, pozivam, da ne verjamete tistim, ki nas že več kot 25 let prepričujejo, kako se tega in onega enostavno ne da. Levica sporoča, da so spremembe mogoče, niso le mogoče, ampak pravzaprav nujne, in mislim, da današnje dogajanje kaže na to, da to še kako drži. Hvala.

Hvala, dr. Vatovec, za vaše pripombe.

Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prijavila sta se dva poslanca, prvi Felice Žiža poslanec italijanske narodne skupnosti, pripravi naj se tudi gospod Ferenc Horváth.

Prosim, gospod Žiža.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Dober dan in lep pozdrav vsem prisotnim! Buon giorno e un cordiale saluto a tutti i presenti!

Najprej želim čestitati vsem poslankam in poslancem za izvolitev v Državni zbor in za potrditev mandatov.

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti se bo trudila in usmerjala svoje delo v dobrobit naše države ter vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Predvsem želim promovirati in zagotavljati uresničevanje položaja in posebnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter doseganje zastavljenih ciljev, ki jih bo mogoče doseči samo z vašim razumevanjem in sodelovanjem. Odločili smo se, da bomo v Državnem zboru, v vseh organih Državnega zbora in ministrstvih komunicirali v slovenskem jeziku zaradi bolj učinkovitega sporazumevanja in sodelovanja. Zato se vam že vnaprej zahvaljujem in obenem želim vsem dobro in uspešno delo v Državnem zboru.

Permettetemi di congratularmi con tutti i nuovo eletti deputati alla Camera di stato del parlamento sloveno. Nonché per la conferma di tutti mandati. Il gruppo parlamentare della Comunitŕ nazionale italiana e ungherese orienterŕ tutte le sue energie e lavorerŕ per il bene comune del nostro stato in particolare per salvaguardare e promuovere tutti i diritti e gli interessi dei cittadini della Repubblica Slovena. In particolare desideriamo tutelare, promuovere, valorizzare e realizzare tutti quelli che sono i diritti acquisiti delle Comunitŕ nazionale italiana e ungherese autoctone e raggiungere gli obiettivi prefissati, cosa che sarŕ possibile solo con la vostra comprensione e collaborazione. Abbiamo deciso che nelle nostre attivitŕ presso la Camera di stato ed in tutti i suoi organismi di lavoro nonché presso i ministeri competenti comunicheremo e dialogheremo in lingua slovena al fine di ottimizzare la comprensione e migliorando in tal modo anche la nostra collaborazione. Per questo vi voglio giŕ anticipamene ringraziare e augurare un buon e proficuo lavoro presso la Camera di stato del nostro parlamento.

Hvala vsem.