Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, kolegice in kolegi, gospe in gospodje!

Začenjam 3. izredno sejo ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Dušan Šiško, Marjan Pojbič, Tomaž Lisec, mag. Dejan Kaloh, dr. Anže Logar, Franci Kepa, mag. Andrej Rajh, Ivan Hršak, Miha Kordiš, Marjan Šarec, Jernej Vrtovec, Bojan Podkrajšek, Ferenc Horváth od 12. 00 do 12.30, Iva Dimic od 12. do 15. ure, mag. Bojana Muršič od 13. ure dalje in Matjaž Han od 15. ure dalje in Ljudmila Novak od 17. do 19.00 ure. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 17. julija, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda. Prvič, najprej Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 3. izredne seje razširi s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na ponovnem glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je bil 13. 5. 2018. Predlog za širitev in sklep ste prejeli z dopisom z dne 18. julija 2018 in sta objavljena na e-klopi.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Želite.

V imenu Poslanske skupine SMC ima besedo dr. Miro Cerar.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi!

Rad bi samo poudaril, da smo si zelo dolgo prizadevali za to, da bi prišli do točke na kateri smo sedaj. Vemo, da je obstoječi tir Divača–Koper star 50 let, dotrajan in enostavno potrebujemo ta novi drugi tir. Vlada, ki sem jo ta štiri leta vodil, je na podlagi že nekaterih dosežkov prejšnjih vlad, pa tudi trdega dela, ki smo ga opravili, naredila nek bistven premik, pridobili smo vsa dovoljenja za gradnjo drugega tira, pridobili smo podporo zalednih držav, imamo podporo Evropske komisije, Evropske investicijske banke, zagotovili smo, da bo ta projekt potekal pod nadzorom državnih organov in institucij, pa tudi pod temeljitim nadzorom civilne družbe, ki smo jo vključili v ta projekt. Sedaj smo na točki, ki bo z uveljavitvijo tega zakona se gradnja drugega tira začela, lahko bomo porabili 109 milijonov evropskih sredstev, ki so že pripravljena in že čakajo, in lahko bomo storili tisto, kar je tako pomembno na eni strani za Luko Koper in Slovenske železnice, da bomo ta podjetja še naprej lahko vedno bolje delovala. To, kar je pomembno za celotno logistično in gospodarsko dejavnost Slovenije, kajti drugi tir je v korist logistični celotni gospodarski dejavnosti slovenskih podjetij. Seveda bo Luka Koper postala tudi konkurenčna mnogo bolj v severnem Jadranu, s tem izkoriščamo našo geostrateško lego, prišle bodo tudi nove zaposlitve in tukaj bodo pozitivni okoljevarstveni učinki in ceste. Ceste, ki jih danes vidimo, kako so obremenjene, bodo razbremenjene, kot rečemo slikovito, tovornjake bomo prestavili v veliki meri na vlake in ta drugi tir bo Sloveniji omogočil razvoj in nas umestil na evropski in svetovni transportni zemljevid še z veliko večjo močjo.

Želim si, da bi bil to v prihodnje primer dobre prakse. Želim si, da bi skupaj delali na tem, da bo ta projekt izveden tako, kot smo si ga na nek način tudi skupaj zastavili. Hvaležen sem volivkam n volivcem, da so prižgali na dneh referendumih zeleno luč za ta projekt. Sedaj pa je na vseh nas, na bodoči vladi, na državnemu zboru, da zagotovimo, da bo projekt voden transparentno, da bo, kot smo ga zastavili, čim manj obremenil davkoplačevalce, da bomo lahko denar iz javnih sredstev namenjali tudi za druge potrebe in da omogočimo Luki Koper, Slovenskim železnicam, našemu gospodarstvu razvoj in s tem tudi razvoj Slovenije. Želim si, da bi skupno ta projekt peljali, kot je treba. Hvala lepa.

Želi še kakšen predstavnik poslanke skupine?

Besedo ima Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Hvala lepa.

Mene je ta govor gospoda Cerarja, predsednika v odhajanju … Malo nasmehnil sem se ob tem, ko govori, da bo zaradi 27 kilometrov novega tira celo slovensko gospodarstvo prosperiralo, spravil bo tovornjake na železnico. Pa se vprašam – kje? V Divači bodo šli na železnico, pa se do Kopra peljali ali pa bodo šli od Kopra pa v Divači dol, kajti od tam naprej je naša železniška infrastruktura totalno sesuta. Dosedanja vlada, ta v odhajanju, ni naredila nič. Človek se vpraša, kaj je s tistim famoznim podjetjem, ki je baje že porabilo 42 milijonov evrov. Kam je pa šel ta denar? Nekateri ljudje so bili tam direktorji, so si že izplačevali plače, navkljub temu da zakon še ni bil potrjen. Konec koncev mislim, da mora zakon ta državni zbor potrditi, če hočemo zadevo peljati naprej.

Kar se tiče cene tega drugega tira. Za ta denar bi naredili po drugih državah vsaj 6-krat večjo razdaljo, kot je teh 27 kilometrov. In to še ni vse! So že sprejeti aneksi k temu osnovnemu projektu. Pa kaj se gremo tukaj?! Konec koncev jaz upam, da so v našem parlamentu tudi ljudje, ki so se ukvarjali z gospodarstvom, ne pa samo ljudje, ki so bili profesorji, kajti nemški pregovor pravi: Drei Professoren Stadt verloren. Ali po slovensko: Trije profesorji, uničena država. In to imamo zdaj tukaj pri nas. In zdaj samohvala o tem, kako se bo vse razvijalo, kako bo šlo naprej, o ceni pa niti besede. Cena je grozljiva. Grozljiva! Nihče ne posluša stroke. Mi imamo izredno dobro stroko na Slovenskih železnicah, ampak to so morali potisniti na stran, ker so se vpletli drugi, jaz bi rekel, privatni interesi. Hvala.

Naj predstavnike poslanskih skupin opozorim, da te debate niso namenjene razpravi o tem, ali smo za ali drugi tir, ampak zgolj predstavljate stališča, ali ste za to, da se današnji dnevni red razširi s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na referendumu. V opozorilo.

Želi še kdo predstaviti stališče poslanske skupine v zvezi z razširitvijo? Če ne, potem zaključujem predstavitev stališč o predlogu širitve.

Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o navedenem predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti 3.

(Za je glasovalo 67.) (Proti 3.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Državni zbor bo izglasovano širitev obravnaval, kot A1. točko dnevnega reda, in sicer takoj po določitvi dnevnega reda seje.

Prehajamo še na obravnavo in odločanje o drugem predlogu za širitev dnevnega reda, to je, da Državnemu zboru predlagam, da se dnevni red 3. izredne seje razširi z obvestilom Višjega sodišča v Celju, Oddelek za kazensko sodstvo in prekrške, o kazenskem postopku zoper poslanca Franca Rosca.

Predlog za širitev in poročilo Mandatno-volilne komisije ste prejeli danes in sta objavljena ne e-klopi.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne želite. Zato zaključujem predstavitev stališč o predlogu širitve.

Prehajamo na odločanje. Odločamo o navedenem predlogu za širitev dnevnega reda. Prosim preverite glasovalne naprave.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.

(Za je glasovalo 72.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Zbor bo izglasovano širitev obravnaval kot 2. točko dnevnega reda, in sicer po zaključku 1. točke dnevnega reda.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnji sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in sprejetima dopolnitvama.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti 7.

(Za je glasovalo 63.)(Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 3. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO SKLEPA O RAZGLASITVI ODLOČITVE, KI JE BILA SPREJETA NA PONOVNEM GLASOVANJU NA ZAKONODAJNEM REFERENDUMU O ZAKONU O IZGRADNJI, UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA–KOPER, KI JE BIL 13. MAJA 2018.

6. julija 2018 je bilo v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 47/18, objavljeno Poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na ponovnem glasovanju na referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper.

Iz dopisa Vrhovnega sodišča z dne 10. julija 2018 izhaja, da je bila zoper poročilo Državne volilne komisije v zakonitem roku vložena ena pritožba. Vrhovno sodišče je pritožbo, sodbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijano poročilo Državne volilne komisije, zato je poročilo, kot je bilo objavljeno v Uradnem listu, št. 47/18 z dne 6. julija 2018, pravnomočno.

Glede na to, da mora Državni zbor v skladu s 53.b členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v 8 dneh od pravnomočnosti poročila Državne volilne komisije razglasiti odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, sem vam 18. julija 2018 poslal sklep s katerim bo zbor razglasil odločitev, ki je bila sprejeta na ponovnem glasovanju na referendumu. Na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in 112. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavljam, da se je Državni zbor seznanil z naslednjim sklepom: Državni zbor razglaša, da je bila na ponovnem glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je bil 13. maja 2018 izveden na podlagi Sklepa Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Koper–Divača, z dne 27. marec 2018, sprejeta odločitev volivk in volivcev, kot je ugotovljeno v Poročilu Državne volilne komisije o izidu glasovanja na ponovnem glasovanju na referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 47 z dne 6. julij 2018, in sicer je proti glasovala manj kot petina vseh volivk in volivcev, ki so imeli pravico glasovati, kar skladno s četrtim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije pomeni, da Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 8. maja 2017, na referendumu ni bil zavrnjen.

S tem je odločitev, ki je bila sprejeta na ponovnem glasovanju na zakonodajnem referendumu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, razglašena.

S tem zaključujem A1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA ZA ZAŠČITO VREDNOSTI KAPITALSKE NALOŽBE REPUBLIKE SLOVENIJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI, D. D., LJUBLJANA, PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.

Predstavnica Vlade mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, imate besedo.

Gospod predsednik, hvala za dano besedo. Gospe in gospodje poslanci!

Pred vami je Predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Slovenije v NLB. Veseli me, da vam danes lahko predstavim ta predlog zakona in hkrati izrazim upanje, da bomo kot politična skupnost in kot država zmogli pravočasno in odločno skleniti daljši in vse prej kot enostaven razmislek o tem, kako zaščititi vrednost kapitalske naložbe Slovenije v Novi Ljubljanski banki. Pomembno je poudariti, da ta zakon v ničemer ne spreminja dosedanjega stališča Slovenije glede vprašanja prenesenih deviznih vlog. Te nikoli niso bile niti niso obveznost niti Slovenije niti Ljubljanske banke niti Nove Ljubljanske banke. Gre za vprašanje, povezano z nasledstvom po nekdanji skupni državi, ki se mora rešiti na znan način, na meddržavni ravni, po potrebi tudi pred mednarodnim tribunalom. Ne glede na povedano, pa je zakon nujen in potreben odziv na realno stanje zadev. Dejstvo je, da se zaradi nepripravljenosti predvsem Hrvaške reševanje tega vprašanja ne odvija, kakor bi želeli. V vmesnem času pa NLB zaradi nedopustnega ravnanja iste sosednje države nastaja neupravičena finančna in poslovna škoda. Ta škoda je v zadnjem času postala zelo otipljiva, saj je v razmeroma kratkem času prišlo do pravnomočnih sodb v več postopkih v škodo NLB in Ljubljanske banke, pa tudi že do primera prisilne izvršbe. Predvideno nadomeščanje negativnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev sodnih odločb hrvaških sodišč v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, je po mojem trdnem prepričanju v tem trenutku najboljša izbira na relativno ozkem polju možnih rešitev, ki ga določajo najprej ustavnopravni red Republike Slovenije, nato zaveze in pravila političnih in gospodarsko-monetarnih integracij, v katere je Slovenija stopila s prosto voljo, ter ne nazadnje posledice doslej nesankcioniranega ravnanja sosednje države, ki tudi po vstopu v Evropsko unijo krši mednarodne obveznosti. Nadomeščanje negativnih finančnih posledic banki, bo izvajal Sklad Republike Slovenije za nasledstvo. Pri tem je z vidika možnosti, da se na ta način nadomeščena sredstva s pravnimi sredstvi naknadno pridobijo nazaj od Hrvaške, pomembno, da bo NLB obdržala zahtevke in pravna sredstva iz razmerja, ki je nastalo na podlagi pravnomočne sodne odločitve hrvaškega sodišča ali njene prisilne izpolnitve.

Sklad in banka bosta za nadomestitev negativnih finančnih posledic sklenili pogodbo, v skladu s katero se bo morala NLB zavezati k določenim ravnanjem, na primer, da bo proti odločitvam hrvaških sodišču uporabila pravna sredstva, da bo skladu vrnila sredstva, ki jih je prejela za nadomestitev negativnih finančnih posledic, če bo uspela s pravnim sredstvom, ter da bo še naprej izvajala ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem z namenom, da prepreči oziroma omeji na najnižjo možno raven možnost prisilne izpolnitve.

Spoštovane gospe in gospodje poslanci! V zadnjih dneh je bilo moč slišati precej poenostavljenih prepričanj, da je glas za zakon glas za prodajo kapitalske naložbe Republike Slovenije v NLB. To ni res. glasovi za prodajo so se v Državnem zboru doslej prešteli že dvakrat: v letu 2012 in v letu 2015. K prodaji nas ne nazadnje zavezuje tudi odločitev Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči NLB iz leta 2013. Res pa je, in glede tega smo bili vseskozi jasni, da sta zaščita in prodaja kapitalske naložbe Republike Slovenije v NLB tesno povezani, in sicer skozi interes, da se omenjena državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem. S predlaganim zakonom se bo vzpostavil mehanizem, ki bo omogočil, da se privatizacija Nove Ljubljanske banke izvede na način, kjer ceno določajo izključno prevladujoči tržni pogoji. V vmesnem času pa polno uživajo vsa upravičenja, ki gredo državi kot imetniku delnic v zadevni bančni instituciji.

Zaradi vsega navedenega predlagamo, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

Predlog zakona je obravnaval Skupni odbor kot matično delavno telo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Rudiju Medvedu.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane, spoštovani!

Skupni odbor je na tretji nujni seji 18. julija 2018 obravnaval Predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanske banki, d. d., Ljubljana nujni postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 3. seji 17. julija 2018 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo predloženo naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 17. julija 2018, mnenje Komisije Državnega Sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z dne 18. julija 2018, in dodatna pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravno, z dne 18. julija 2018.

Članom in članicam odbora so bili na seji predloženi predlogi za amandmaje odbora, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance, in sicer k prvemu, četrtemu, petemu, sedmemu, osmemu, devetemu, desetemu, trinajstemu, štirinajstemu in petnajstemu členu. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega Sveta in Zakonodajno-pravne službe.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je ministrica za finance predstavila ključne cilje in poglavitne rešitve predlaganega zakona ter pri tem poudarila pomen nadomestitve negativnih finančnih posledic Nove Ljubljanske banke, d. d, Ljubljana, ki nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev pravnomočnih sodnih odločb sodišč Republike Hrvaške. Cilj predloga zakona je tudi ohranitev vrednosti kapitalske naložbe države v NLB ter možnost izplačila dividend državi. V nadaljevanju je pojasnila situacijo o odnosih z Republiko Hrvaško glede prenesenih vlog. Navedla je tudi, da je znesek odprtih zadev na hrvaških sodiščih 172 milijonov evrov ter pripadajoče obresti. Povedala je, da je cilj Republike Slovenije, da se NLB privatizira po tržnih načelih in da se status banke v regiji ohrani. Sprejetje zakona je ključno za ureditev notranjih pravnih vprašanj. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila na potrebo po večji jasnosti in določnosti predloga zakona ter potrebo, da se glede opredelitve prenesenih deviznih vlog razjasni vprašanje, koliko postopkov bo zajetih s tem predlogom zakona.

Nadalje je bilo izpostavljeno vprašanje opredelitve prisilne izpolnitve, vprašanje zavez za banko, ki izhaja iz pogodbe med Skladom Republike Slovenije za nasledstvo in banko, ter vprašanje glede končne določbe z zvezi z odločitvijo Evropske komisije in ustrezno vključitvijo novega predloga prodajnih zavez in njegove vsebine glede presoje morebitne državne pomoči. V nadaljevanju je predstavnik Državnega Sveta pojasnil, da Komisija Državnega Sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlagani zakon podpira ter izpostavil vprašanje glede finančne zmožnosti sklada, da zagotavlja nadomestitev negativnih finančnih posledic bank, ki bodo posledica prisilne izpolnitve odločb hrvaških sodišč v zvezi s prenesenimi vlogami.

V razpravi so nekatere članice in člani odbora menili, da se o predlogu zakona odloča prehitro in pod časovnim pritiskom. Izpostavili so problematiko prodajne cene NLB ter odnosa med Banko Slovenije in Evropsko centralno banko kot tudi odprtih zadev z Republiko Hrvaško. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje, ali bo NLB res uporabila vsa pravna sredstva za izpodbijanje odločitev hrvaških sodišč. Prav tako je bilo izpostavljeno vprašanje finančne zmožnosti sklada za prevzemanje nadomestitev finančnih izgub banke. V razpravi so povedali, da je bila odločitev glede prodaje NLB že sprejeta. Menili so, da je treba predlog zakona podpreti. Nasprotno pa so članice in člani, ki nasprotujejo sprejemu predloga zakona, menili, da NLB ni treba prodati ter predlagali alternativni rešitvi, kot sta odprtje novih pogajanj z Evropsko komisijo ali pa vračanje državne pomoči skozi daljše časovno obdobje.

V nadaljevanju je ministrica za finance odgovorila na vsa zastavljena vprašanja in podala dodatna pojasnila. Po opravljeni razpravi je odbor v skladu z osmim odstavkom 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel predloge amandmajev. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila skupnega odbora.

Sledi predstavitev stališče poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, zanjo Jože Lenart.

Spoštovani predsednik! Spoštovana ministrica!

Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca k Predlogu zakona za zaščito vrednotne kapitalske naložbe Republike Slovenije Novi Ljubljanski banki, d. d., Ljubljana. Naj že na začetku povem, da bomo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predlog zakona podprli. Vlada je prejšnji petek odločila, da se postopek prodaje Nove Ljubljanske banke nadaljuje in sprejetje današnjega zakona je prvi korak v tej smeri. Z njim bomo ohranili vrednost naložbe Republike Slovenije v banki, ki bo prodana v skladu s strategijo opravljanja s kapitalskimi naložbami, sprejeto julija 2015, ki določa, da država obdrži delež v višini 25 % plus eno delnico, ostali kupci pa tega deleža ne smejo preseči. S sprejetjem zakona bomo omogočili, da sklad za nasledstvo Nove Ljubljanske banke nadomesti negativne finančne posledice glede hrvaških prenesenih deviznih vlog. Sicer sklad razpolaga z namenskim premoženjem, s katerim lahko nadomesti negativne finančne posledice Nove Ljubljanske banke, ta pa bo obvezana vrniti vse prejete zneske, če jih bo s pravnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, uspela pridobiti nazaj. Država je kot lastnik že najmanj dobro leto soočena z dejstvom, da tveganje zaradi omenjenih prenesenih vlog preprečuje uspešno izvedbo postopka prodaje banke. Če tega tveganja ne zaščitimo, je lahko kupnina zmanjšana za preko 400 milijonov evrov, ostanemo brez izplačila dividend v višini 190 milijonov ter z zadržanim dobičkom v višini 80 milijonov. Če strnemo številke, lahko izgubimo približno 700 milijonov evrov, prepričan pa sem, da se vsi zavedamo kaj tak primanjkljaj pomeni za slovenski proračun. Naj spomnimo, da je decembra 2013 država Novo Ljubljansko banko dokapitalizirala za 1,55 milijarde evrov. Med zavezami Evropski komisiji v zameno za odobritev državne pomoči pa je tudi privatizacija banke. Skoraj pet let kasneje smo soočeni z dejstvom, da bi kakršnakoli alternativna rešitev, drugačna od sprejetja zakona, bistveno znižala kupnino in nadalje onemogočila izplačilo dividend.

Zaradi naštetih razlogov, zavedajoč se preteklih danih zavez in zlasti zaradi dejstva, da lahko zaradi nesprejetja zakona izgubimo 700 milijonov evrov, bomo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predlog zakona podprli. Hvala.