Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 8. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Anja Bah Žibert, Eva Irgl, Iva Dimic do 15. ure, mag. Matej Tonin in Blaž Pavlin do 14. ure.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca ter kandidatke in kandidate za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije k 1. točki dnevnega reda.

Vse prisotne pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 8. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 12. septembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76 in nihče proti.

(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 8. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA MINISTRICE IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 229. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Marjan Šarec, predlagal Državnemu zboru imenovanje ministric in ministrov Vlade Republike Slovenije. Listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre je predsedniku Državnega zbora predložil 30. avgusta 2018, 7. septembra 2018 pa je na podlagi drugega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora umaknil predlog kandidature za ministra za javno upravo in hkrati predložil novo kandidaturo za ministra. Predsednik Vlade Državnemu zboru tako predlaga, da imenuje gospoda Marka Bandellija za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, dr. Andreja Bertonclja za ministra za finance, mag. Alenko Bratušek za ministrico za infrastrukturo, dr. Miroslava Cerarja za ministra za zunanje zadeve, gospoda Petra Jožefa Česnika za ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za obrambo, gospoda Sama Fakina za ministra za zdravje, gospo Andrejo Katič za ministrico za pravosodje, mag. Ksenijo Klampfer za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospoda Jureta Lebna za ministra za okolje in prostor, gospoda Rudija Medveda za ministra za javno upravo, dr. Jerneja Pikala za ministra za izobraževanje, znanost in šport, dr. Aleksandro Pivec za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Zdravka Počivalška za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospoda Boštjana Poklukarja za ministra za notranje zadeve, gospoda Dejana Prešička za ministra za kulturo.

Besedo dajem predsedniku Vlade, gospodu Marjanu Šarcu za dopolnilno obrazložitev predloga imenovanj.

Izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, kandidatke in kandidati, državljanke in državljani!

Pred nami je sklepno dejanje oblikovanja nove 13. slovenske vlade. V roku, ki mi ga nalaga Ustava Republike Slovenije, sem oblikoval kandidatno listo za ministrska mesta v prihodnji vladi. Nekaj kandidatov je že doslej opravljalo delo ministrice ali ministra, drugi se bodo s to nalogo spopadli prvič. Oblikovanje ekipe je potekalo v skladu z dogovorom o številu mest, ki jih bo posamezna stranka zasedla v novi vladi. Seveda so odzivi javnosti različni. Če predlagaš nekoga, ki je že opravljal funkcijo, potem so očitni o kontinuiteti, ko predstaviš novo ime, ne potihnejo vprašanja o usposobljenosti. V demokraciji je pač tako, da nikoli niso vsi zadovoljni, mnogokrat tudi nihče. Za demokracijo smo lahko hvaležni, saj lahko brez dlake na jeziku kritiziramo vse povprek, ne da bi se bali posledic, vendar od tega ne bo uspeha. Naj spomnim, ker je človeški spomin kratek. Takoj po volitvah smo poslušali, koliko poslank in poslancev bo kam prestopilo. Vsak dan sem dobival vprašanja o tako imenovanih rizičnih poslancih iz naše stranke, ki da samo čakajo, kam bodo odšli oziroma se bodo prodali. Mirno smo to prenašali, ker smo vedeli, da smo resna ekipa, ki je šla v politiko s ciljem delati in nekaj narediti. Ko iz tega ni bilo nič, smo vsak dan poslušali, kako se oblikuje takšna ali drugačna alternativna koalicija, katera stranka bo kam odšla. Pa se tudi to ni zgodilo. Nadalje smo se pogajali dolgo in vztrajno, se dogovorili, a je zaradi takšnih in drugačnih kalkulacij prvi dogovor padel v vodo. A nismo obupali, saj vemo, da brez vztrajnosti ni uspeha. Za nami so dolgi in naporni tedni.

Danes, spoštovane poslanke in poslanci, sedijo pred vami kandidatke in kandidati, ki so pripravljeni biti tarča napadov, imeti neprespane noči, se usklajevati, predvsem pa delati za doseganje rezultatov, kajti samo rezultat na koncu šteje. Če se izrazim športno, nogomet brez doseženega gola ne opraviči pričakovanj. Kandidatke in kandidati so prevzeli nase težko breme, kajti lažje je od strani opazovati in kritizirati, kot pa kaj narediti. Čaka nas veliko dela na vseh področjih, zlasti pa na prioritetnih. Področje zdravja, kjer moramo nujno skrajšati čakalne vrste, pri tem pa uporabiti vsa sredstva, ki so na voljo. Ne gre samo za denar, gre za organizacijo dela, zagotovitev kapacitet, predvsem pa zagotoviti dovolj kadra. To so težke naloge, ki čakajo novo ekipo. Največja ustanova je vsekakor Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer so vidni napori vodstva za izboljšanje razmer. Pričakujem, da bo delovanje ministrstva in vseh zdravstvenih ustanov v Sloveniji potekalo usklajeno, saj bo v nasprotnem primeru nemogoče doseči kakršenkoli rezultat. Finance, strokovnost in sodelovanje so ključni za reševanje nakopičenih problemov. Veliko poudarka bomo namenili odpravljanju administrativnih ovir, ki onemogočajo učinkovito delovanje sistema. Preveč je neživljenjskih predpisov, ki so sami sebi namen in ne odražajo vsakodnevnega dogajanja v praksi. Prišli smo tako daleč, da se to sliši skoraj utopično, vendar moramo pisati zakone in podzakonske akte, ki jih je v praksi tudi možno izvajati. Če pa je zakon sprejet, a se v praksi pokaže, da ni optimalen, je treba stopiti tudi korak nazaj in ga popraviti. Vztrajanje samo zato, da ne bo trpel ego je nedopustno. Vendar to ne pomeni, da je treba popuščati vsaki interesni skupni brez argumentov. Ljudje smo žal tako naravnani, da radi izkoriščamo sistem, zato moramo v vsakem zakonu predvideti tudi sankcije, sicer noben predpis ne doseže namena. Če ne bi bilo tako, potem ne bi potrebovali ne ustave, ne zakonov. Ampak ponavljam, da ne bo dileme, prvi pogoj je, da je zakon napisan življenjsko in v praksi izvedljiv. Odgovornost pisca zakona je, da ga piše v dobro države in ljudi, ne interesov posameznikov. Spomnimo se samo nesrečnih nalepk, ki smo jih lepili na vetrobranska stekla ob opravljanju tehničnega pregleda. Rezultat je bil samo ta, da je nekdo dobro zaslužil. To ni bil osamljen primer. Nisem moralist in svetnik, si pa želim državo, kjer bodo taki primeri izjema in tudi primerno sankcionirani. Zakon o javnem naročanju je temelj vsega. Strokovnjakov je veliko, vendar nekako ne pridemo do optimalnih rešitev. Problem je prepoznan, čakamo rešitve. Ključna stvar je, komu in ali je komu to v interesu. Prepričan sem, da bi nam moralo biti vsem. A seveda ne živimo v idealnem svetu, kjer so vsi dobri in pošteni, zato moramo vztrajati na poti izboljšanja razmer.

Mnogo in preveč se je v zadnjih dneh, ko vlade še niti ni bilo, govorilo o davkih in gospodarstvu v smislu, da bo ta vlada uničila podjetniško pobudo in ustvarila Venezuelo. Nikoli in nikdar. Naša država je vedno v relativno kratki zgodovini skrbela za gospodarstvo. Včasih bolj, drugič manj uspešno. Največ škode v zgodovini so naredili prevzemi velikih in nekoč uspešnih podjetij, ki so se financirali z izčrpanjem teh istih podjetij. Ne bom šel v podrobnosti, ker je stanje znano. Izgubili smo blagovne znamke, s tem pa tudi oslabili identiteto in ponos. Danes pa nam tisti, ki so imeli takšne in drugačne vloge, pametujejo, kako bomo vse zavozili, še preden smo začeli delati. To je pač moj pogled. Pogled nekoga, ki doslej ni soustvarjal državne politike in ve, kako razmišljajo ljudje na terenu in doživljajo vse skupaj. Najbolj si želim, da bi ta vlada imela stik z realnostjo, a za to bo odgovoren vsak minister in njegovi uradniki. Cenimo gospodarstvo, saj se zavedamo, da naši veliki izvozniki in drobno gospodarstvo ustvarijo prihodek, ki polni proračun, ta pa financira javno dostopne storitve vsem državljankam in državljanom. Nisem želel preveč posegati v javne debate v teh dneh, ker so brezplodne in samo ustvarjajo nemir. Treba se bo sestati, tudi če bo nekaterim še tako težko, in si kulturno izmenjati mnenja ter operativno najti rešitve, ki so dobre za ljudi. Danes bom spet poslušal očitke, da nisem konkreten. Tako so jih poslušali tudi ministri na zaslišanjih. Se strinjam. Nisem konkreten, niti ne želim biti. Mnogi v preteklosti so bili konkretni in so vse vedeli, a problemi niso rešeni. Vsaka nepremišljena obljuba se vrne kot bumerang in škodi vsem. Vsi se moramo zavedati, da javni sektor omogoča javno dostopne storitve, zdravstvene storitve, izobrazbo, skratka usposobi človeka, da postane to, kar je. Ponavljam, javni sektor in gospodarstvo morata delati z roko v roko, ne pa drug drugega zmerjati in gledati po strani.

Naš koncept ni koncept Združenih držav Amerike, kjer vse temelji na zasebnih storitvah, zato tudi ne moremo dajati tovrstnih primerjav. Tam gre za drugačno ureditev. Zato so tudi davki drugačni. Otresimo se v naši družbi govorjenja čez palec, na pamet, ker je pač tako nekdo rekel v nekem časopisu, ki se ga da hitro prebrati med čakanjem v vrsti na bencinskem servisu. Vladna ekipa, zadolžena za gospodarstvo, je garancija za stabilno gospodarsko okolje, naklonjeno investicijam. Želimo si investicij z visoko dodano vrednostjo, kjer bo poskrbljeno tudi za delavca. Vse ukrepe bomo izvajali v sodelovanju tako z delodajalci kot delojemalci. Nihče ne sme prosperirati na račun drugega, temveč moramo soustvarjati. Sliši se lepo in enostavno, skoraj pesniško, ampak v praksi smo še daleč od tega. Čaka nas veliko korakov do tja. Vlada jih bo naredila, a samo vlada ne bo dovolj. Tudi drugi bodo morali prispevati svoje delež pripravljenosti na dialog – odkrit, brez demagogije, s spoštovanjem drug drugega. Pregovor Lepa beseda lepo mesto najde bo vsak dan na preizkušnji. Zaupanje se gradi dolgo, zapravi se ga lahko čez noč, zato nestrpnost ni na mestu. Lahko imamo lepo hišo, se razumemo, imamo na stenah lepe slike, a če imamo na stežaj odprta vrata se nam lahko zgodi, da bomo ob vse. Prispodoba cilja na obrambno- varnostni sistem in ustavno ureditev. Priča smo različnim oblikam hujskanja in postrojem, ki ne sodijo v demokratično ureditev. Kdor želi služiti domovini, sočloveku ima na voljo dovolj oblik sodelovanja. Paravojaške strukture niso pravi odgovor na vprašanja varnosti in obrambe države. Tudi morebitno nezadovoljstvo s splošnim stanjem v državi ne more opravičevati takšnih dejanj. Če želimo biti resna država, potem se tako tudi obnašajmo na vseh področjih.

Na zaslišanjih, ki so bila opravljena v Državnem zboru, so kandidatke in kandidati predstavili svoja videnja prihodnjega razvoja Slovenije. Vsako ministrstvo ima ogromno področij dela in mora reševati dnevne kot tudi dolgoročne probleme. Na nekem mestu sem bil deležen komentarjev, da nimam pojma in gledam stvari preprosto, ko sem rekel, da morajo ministrstva delovati tako, da med seboj sodelujejo. Da, gospe in gospodje, sliši se tako otročje preprosto, vendar v praksi zelo težko dosegljivo. Govorim iz lastnih izkušenj, ko sem moral kot odgovoren za 40 milijonski projekt podpisati pogodbo o sofinanciranju iz evropskih sredstev. V tej pogodbi je bil člen, ki nam je odrekal pravico do pritožbe, če bi šlo kaj narobe. Želeli smo to spremeniti, vendar je bila druga možnost samo, da se za denar obrišemo pod nosom. Zakaj? Ker medresorsko usklajevanje traja pol leta, je bil odgovor. To pa je bil samo vrh ledene gore na dolgi poti do denarja. Večina težav je izvirala iz nesodelovanja, zato pričakujem od novoizvoljenih ministric in ministrov sodelovanje, zlasti pa od njihovih uradnikov. Elaborati, študije, presoje in vse ostale zadeve so lepe črke na papirju, a če ne bo dinamike, ne bo nič. Verjamem pa, da bo, saj sem tako zagotovilo dobil od vseh kandidatk in kandidatov.

Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je lista kandidatk in kandidatov, ki čaka na vašo potrditev. S tem bo zaključen dolg in na trenutke zapleten proces oblikovanja 13. slovenske vlade. Veliko je bilo povedanega v zadnjih tednih in mescih z vseh strani, pokopavali so nas že pred rojstvom. Dokazali smo, da govoriti znamo, tudi veliko, če je treba. Sedaj je čas, da začnemo delati. Hvala.

Hvala, predsedniku Vlade za dopolnilno obrazložitev.

V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora so se kandidatke in kandidati predstavili pristojnim delovnim telesom ter odgovarjali na vprašanja članic in članov odborov ter komisij. Poročila pristojnih delovnih teles oziroma mnenja o predstavitvah predlaganih kandidatk in kandidatov ste prejeli. S tem prehajamo, spoštovane in spoštovani, na predstavitev poročil.

Skupno poročilo Odbora za gospodarstvo in Odbora za zadeve Evropske unije bo predstavil predsednika Odbora za gospodarstvo in član Odbora za zadeve Evropske unije Gregor Perič.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!

Podal bom poročilo skupnega zasedanja Odbora za gospodarstvo in Odbora za zadeve Evropske unije v zvezi s predstavitvijo gospoda Marka Bandellija kot kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Gospod Bandelli kot kandidat za ministra se je obema odboroma predstavil 4. 9. 2018 in odgovarjal na vprašanja članov odbora. V uvodni predstavitvi je kandidat za ministra predstavil svojo dosedanjo karierno pot. izpostavil svoje dolgoletne podjetniške izkušnje in tudi funkcije, ki jih je doslej v svoji karieri opravljal. V nadaljevanju je poudaril, da bo glavni cilj Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ostal enak, to je maksimalno črpanje evropskih razvojnih sredstev. S temi sredstvi se namreč spodbuja gospodarska rast, povečuje konkurenčnost in ustvarjajo kakovostna delovna mesta. V nadaljevanju so v razpravi članice in člani obeh odborov izpostavili nekatere pomembne dileme s področja kohezije razvoja in strateških projektov, kandidat za ministra pa je na zastavljeno vprašanje odgovoril in članice in člane odborov seznanil s svojimi stališči, pogledi in mnenji. Še posebej je izpostavil zmanjševanje administrativnih bremen za prijavitelje na evropske projekte, neozaveščenost javnosti in potencial, ki ga omogoča medresorsko usklajevanje, pa tudi potencial, ki ga ponuja sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in pomen učinkovitega lobiranja v Bruslju glede večletnega finančnega okvira po letu 2020. Vse ostale podrobnosti o poteku skupne seje obeh pristojnih delovnih teles so na magnetogramu in tam tudi na voljo.

Po končani predstavitvi kandidata za ministra je Odbor za gospodarstvo z 10 glasovi za in 4 proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev Marka Bandellija kot kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ustrezna.

Nato je še Odbor za zadeve Evropske unije z 9 glasovi za in 5 proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev Marka Bandellija kot kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ustrezna. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala za predstavitev.

Poročilo Odbora za finance bo predstavil predsednik Robert Polnar.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!

Podajam poročilo Odbora za finance o predstavitvi dr. Andreja Bertonclja kot kandidata za ministra za finance. Dr. Andrej Bertoncelj se je skladno z 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 6 septembra letošnjega leta predstavil Odboru za finance in odgovarjal na zastavljena vprašanja članic in članov odbora. Predlagani kandidat za ministra je v uvodni prestavitvi obširno predstavil najprej svojo vizijo, da mora Slovenija ostati ekonomska, uspešna in socialna država, kar bo Ministrstvo za finance dosegalo z zagotavljanjem stabilnega javnofinančnega okolja, dobro delujočim finančnim sistemom ter soustvarjanjem stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. Kandidat za ministra je predstavil svojo oceno ekonomskega stanja Slovenije ter poudaril, da mora Slovenija povečevati ekonomsko uspešnost, pri čemer bo treba ustvarjati najvišji možni bruto domači proizvod. Izpostavil je potrebo po spoštovanju fiskalnega pravila ter zavez iz evropskega pakta stabilnosti in rasti. Nadalje je poudaril, da lahko le nadaljevanje visoke gospodarske rasti zagotovi večje obsege javnih izdatkov za različne namene. Napovedal je, da bo Ministrstvo za finance aktivno delovalo pri soustvarjanju razvojnih priložnosti in pogojev za povečevanje ekonomske učinkovitosti Slovenije.

V nadaljevanju je kandidat podal še ključne usmeritve Ministrstva za finance glede na posamezna področja dela. Na področju proračuna je napovedal nadaljevanje postopne javnofinančne konsolidacije Slovenije. Napovedal je sodelovanje pri izvedbi predvidenih strukturnih reform, ki so sicer v pristojnosti drugih resorjev, a imajo pomembne javnofinančne posledice. Napovedal je učinkovito upravljanje z dolgom sektorja država. Na davčnem področju je poudaril celovito proračunsko nevtralno davčno strukturiranje, pregled in analizo davčnih bremen, povečevanje učinkovitosti pobiranja dajatev ter prenovo nekaterih zakonov na davčnem področju. Nadalje je predstavil usmeritve v zvezi s finančnim sistemom, kjer je poudaril, da je v sodelovanju z Banko Slovenije treba zagotoviti pogoje, da bodo banke povečale obseg kreditiranja gospodarstva. Napovedal je nadaljevanje prodaje Nove Ljubljanske banke, d. d., ter Abanke, d. d. Na mednarodnem finančnem področju pa je napovedal nadaljevanje s politiko aktivnega sooblikovanja evropskih politik ter aktivno delovanje v okviru Organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj.

Članice in člani odbora so v razpravi kandidatu za ministra dr. Andreju Bertonclju postavili mnoga vprašanja in ob tem izpostavili še posebej problematiko dodatnega zadolževanja ter zniževanje javnega dolga. Opozorili so na strukturo deficita in potrebo po strukturnih reformah; opozorili so na pomembnost spoštovanja fiskalnega pravila; izpostavili so vprašanja glede davčne zakonodaje ter pri tem posebej omenili davek na dodano vrednost, zakon o davku na nepremičnine, davke na osebne prejemke, trošarine, davek na motorna vozila in vprašanje dohodninske lestvice ter socialne kapice. Izpostavili so problematiko izterjav davčnega dolga, prav tako tudi pomen oblikovanja Demografskega rezervnega sklada, ki bo v prihodnosti zagotavljal stabilnost pokojninskega sistema predvsem zaradi pričakovane poslabšane demografske slike v Sloveniji. Izpostavili so učinkovitost črpanja sredstev Evropske unije s poudarkom na koheziji ter ob tem omenili problematiko področja razvoja podeželja, kjer se sredstva Evropske unije najbolj zmanjšujejo in ne zadoščajo za vse predvidene programe. Izpostavili so tudi pomembnost financiranja lokalne samouprave, vzpostavitve drugačnega modela za izračun primerne porabe v občinah ter ob tem izpostavili problematiko investicijskih odhodkov, ki naj bodo osnova za prenovljen model izračuna primerne porabe. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi vprašanje obveznih nalog občin.

Predlagani kandidat za ministra je odgovoril na zastavljena vprašanja ter članice in člane odbora pri nekaterih vprašanjih še bolj podrobno in konkretno seznanil s svojimi stališči, pogledi in mnenji. Predvsem je pomembno, da je glede strukturnih reform opozoril za zaskrbljujoče demografske trende, se zavzel za hiter vstop mladih na trg dela ter kasnejši izstop starejših. Glede davčne zakonodaje je poudaril, da bodo spremembe potrebne, vendar brez dobre premišljenosti, brez osnovnih izračunov in predvsem brez vseh simulacij, ki bi jih takšne spremembe prenesle, ne bo zastopal nikakršnih sprememb.

Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je Odbor za finance z 10 glasovi za in brez glasu proti sprejel mnenje, da je predstavitev dr. Andreja Bertonclja, kandidata za ministra za finance, ustrezna. Hvala lepa.

Hvala za predstavitev.

Poročili Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor bo predstavil podpredsednik mag. Andrej Rajh.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor sta se predstavila dva kandidata, prvi kandidat Jure Leben kot kandidat za ministra za okolje in prostor ter druga kandidatka mag. Alenka Bratušek kot kandidatka za ministrico za infrastrukturo.

Kandidat za ministra Jure Leben je v uvodni predstavitvi povedal, da je na področju okolja in okoljske zakonodaje treba slediti učinkoviti rabi virov in prehodu v krožno gospodarstvo. Zeleno gospodarstvo mora postati osrednja dolgoročna strateška usmeritev z razvojem novih zelenih tehnologij in učinkovitejšim upravljanjem z naravnimi viri ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj. Kot minister si bo prizadeval k doslednemu upoštevanju petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki. To pomeni preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave, in ne nazadnje odstranjevanje odpadkov. Dejal je, da je treba razmišljati v smeri čim boljše ponovne uporabe proizvedenih odpadkov in slediti cilju čim manjšega ustvarjanja novih. Kot minister si bo prizadeval k čim večji omejitvi uporabe različnih plastičnih izdelkov in k ozaveščanju glede negativnih posledic plastičnih izdelkov, še posebej mikroplastike. Poudaril je, da podpira popolno ukinitev plastičnih vrečk in da je nujno, da Republika Slovenija teži k izenačitvi okoljskih predpisov oziroma standardov s primerljivi državami članicami Evropske unije. Koordinacija in usklajevanje okoljskih politik morata potekati kontinuirano na horizontalni ravni med posameznimi resorji in vertikalno v interakciji s civilnimi iniciativami, komunalnimi podjetji, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami ter z nadnacionalnim okoljem. Poudaril je, da bodo uvedli dvostopenjsko oblikovanje zakonodajnih predlogov in da bo skladno s koalicijskimi zavezami kot minister deloval po načelu ničelne tolerance do onesnaževalcev okolja ter se zavzemal za sanacijo degradiranih okolij, pri čemer je posebej poudaril, da morajo stroške sanacije v prvi vrsti nositi tisti, ki onesnaženje povzročajo.

Na področju podnebnih sprememb je izpostavil pomembnost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Dotaknil se je tudi gradbene zakonodaje, kjer je posebej izpostavil, da je treba sprejeti številne podzakonske akte, pripraviti tehnične smernice in zaradi uskladitve z novim gradbenim zakonom prenoviti tudi ostale gradbene in tehnične predpise. Sistem urejanja prostora in graditve objektov mora biti transparenten, učinkovit in kakovosten. Razvojne pobude je treba usklajevati z varstvenimi zahtevami glede prostora.

Poudaril je, da je na področju stanovanjske politike veliko nesorazmerje med povpraševanjem in stanjem stanovanj na trgu rešiti mogoče le tako, da bi na trg plasirali več stanovanj, predvsem stanovanj za mlade in mlade družine. Politiko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je treba usmeriti v gradnjo javnih najemnih stanovanj in povišati proračunska sredstva za ta stanovanja. Nov stanovanjski zakon mora predvidevati predvsem spremembe na področjih upravljanja in inšpekcijskih odločb, najemniške politike, uvedbe stanovanjskega dodatka in stroškovne najemnine. Nujno je treba izboljšati razmerje etažnih lastnikov in upravljavcev ter pripraviti bolj učinkovit sistem spremljanja stanja in porabe denarja, ki ga lastniki plačujejo v ta sklad.

Politiko stanovanjskega sklada je treba nadgraditi s koalicijsko zavezo, da se več denarja, v tem primeru 0,4 % bruto domačega proizvoda vlaga v stanovanjsko področje. Treba je povečati proračunska sredstva za stanovanja, krepiti mreže najemnih neprofitnih stanovanj in povečati kapacitete v študentskih domovih.

V razpravi so članice in člani odbora izpostavili nekatere pomembne dileme delovnega področja ministrstva in kandidatu za ministra zastavili številna vprašanja. Predlagani kandidat za ministra za okolje in prostor je obširno odgovoril na postavljena vprašanja in izražene dileme članic in članov odbora ter jih seznanil s svojimi pogledi, mnenji in stališči in predlog za ukrepanje na posameznih izpostavljenih področjih svojega prihodnega delovanja na Ministrstvu za okolje in prostor.

Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je Odbor z 7 11 glasovi za 2 proti sprejel naslednje mnenje: Predstavitev Jureta Lebna kot ministra za okolje in prostor je bila ustrezna.

Kot druga zaslišana kandidatka se je predstavila mag. Alenka Bratušek. Kandidatka za ministrico za infrastrukturo je v uvodni predstavitvi največ pozornosti namenila področju prometa in prometne infrastrukture ter energetike. Na področju prometa in prometne infrastrukture je izpostavila, da je vizija prometne politike opredeljena kot zagotavljanje trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. V zvezi s tem je v svoji predstavitvi veliko pozornosti namenila cestni infrastrukturi in izpostavila pomen zagotavljanja ustreznih proračunskih sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje ter obnovo cestne infrastrukture. Poudarila je potrebo po aktivnem vzdrževanju in obnavljanju cestnega omrežja in zavezo koalicije, da zagotovljena sredstva v ta namen v prehodnih letih v državnem proračunu ne bodo nižja od sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu za leto 2018. Poleg investicijske obnove in vzdrževanja cestne infrastrukture bo prioriteta naslednjega mandata nadaljevanje aktivnosti na tretji razvojni osi in projektu gradnje druge cevi predora Karavanke.

Na področju železniške infrastrukture je izpostavila obnovo ter posodobitev obstoječe železniške proge na odsekih Zidani most–Celje, Maribor–Šentilj ter vozlišča Pragersko, pri čemer je v celotnem železniškem omrežju po njenem mnenju nujno povečati nosilnost prog, prepustnost ter hitrost vlakovnih kompozicij. Največji izziv na področju železniške infrastrukture pa predstavlja projekt izgradnje drugega tira proge Divača–Koper. Izpostavila je, da iz koalicijske pogodba izhaja, da bo izvajanje projekta potekalo preko projektnega podjetja 2TDK, ki je bilo ustanovljeno v minulem mandatu. Omenila je, da je bilo v zvezi z ustreznostjo načina, da se ustanovi posebno podjetje za gradnjo tega projekta, veliko polemik in različnih mnenj. Po njenem osebnem mnenju je z vidika javnih financ vsekakor bolje, da se investicija ne financira neposredno iz državnega proračuna. Poudarila je, da se bodo nadaljevala pogajanja z zalednimi državami, hkrati pa proučile tudi možnosti o financiranju drugega tira brez sodelovanja teh držav. Po njenem osebnem mnenju bi ta projekt Slovenija lahko izvedla tudi sama. Predvsem pa je pomembno, da črpanje evropskih sredstev oziroma sofinanciranje projekta ni pogojeno s sodelovanjem drugih držav v tem projektu.

Na področju energetike je izpostavila, da je ključna naloga zagotavljanje zanesljive oskrbe ob upoštevanju sprejetih zavez po razogljičenju oziroma zmanjševanju deleža ogljikovega dioksida. Poudarila je, da je te cilje mogoče doseči v prvi vrsti z ukrepi učinkovite rabe energije, nadaljnjo podporo izkoriščanjem obnovljivih virov energije, ustrezno energetsko mešanico virov ter primerno stopnjo samozadostnosti. Za uresničitev ciljev na področju energetike je izpostavila pomen energetskega koncepta Slovenije kot dokumenta, ki mora vsebovati odgovore na ključna vprašanja in podati ključne dolgoročne usmeritve na tem področju. Po njenem mnenju energetskega koncepta Slovenije, ki je bil do minulega mandata že posredovan celo v obravnavo v Državni zbor, zdaj pa je ponovno v obravnavi, ne vsebuje rešitev za ključne izzive, ki v Slovenijo na tem področju čakajo v nekaj letih. Izpostavila je, da je po njenem mnenju energetski koncept Slovenije potreben dopolnitev, ki bodo konkretneje določile načine za dosego v njem opredeljenih ciljev. Dopolnitve je treba pripraviti v sodelovanju s stroko ter s proučitvijo pripomb, ki bodo s strani zainteresirane javnosti podane v času javne obravnave.

Na področju razvojna energetske infrastrukture je izpostavila zlasti pospešitev postopkov, povezanih z izgradnjo verig hidroelektrarn na srednji Savi in v zvezi s tem podarila pomen dobrega sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor. V zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri je poudarila koalicijsko zavezo, da se v tem mandatu ne bodo gradile.

V razpravi so članice in člani odbora izpostavili nekatere pomembne dileme iz delovnega področja ministrstva in kandidatki zastavila številna vprašanja. Kandidatka je obširno odgovorila na postavljena vprašanja in izražene dileme članic in članov odbora ter jih seznanila s svojimi pogledi, mnenji ter stališči ter predlogi za ukrepanje.

Po končani predstavitvi je odbor z 11 glasovi za in 4 proti sprejel naslednje mnenje: Predstavitev kandidatke mag. Alenke Bratušek za ministrico za infrastrukturo je bila ustrezna. Hvala lepa.

Hvala za poročilo.

Hkrati pa bo poročilo Odbora za zunanjo politiko predstavil predsednik, gospod Matjaž Nemec.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade.

V uvodni predstavitvi je kandidat za ministra svojo predstavitev strnil v štiri poudarke. Prizadeval si bo za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko. Poudaril je, da je Slovenija jedrna članica Evropske unije ter da se je oziroma da se bo zavzemal za učinkoviti multilateralizem. Posebno pozornost bo v svojem delovanju namenil gospodarski diplomaciji, ki jo je treba vnesti v celoten spekter slovenskih zunanjepolitičnih aktivnosti, in treba je tudi posebno pozornost nameniti pogojem za učinkovito delovanje celotnega sistema Ministrstva za zunanje zadeve.

Članice in člani odbora so v razpravi izpostavili nekatera pomembna aktualna vprašanja zunanje politike in kandidatu za ministra zastavili vprašanja, ki so se nanašala zlasti na vlogo in položaj Republike Slovenije znotraj Evropske unije ter na opredelitev najpogostejših zavezništev Republike Slovenije v okviru EU. Oblike sodelovanja z državami Višegrajske skupine, vloge Republike Slovenije v bilateralnih odnosih, zlasti v odnosu z Republiko Hrvaško. Člane odbore za zunanjo politiko so zanimali tudi nadaljnji ukrepi zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe s strani Republike Hrvaške, pomen evroatlantskih integracij v povezavi z regijo Zahodnega Balkana in prihodnja vloga Republike Slovenije v teh procesih, način soočanja Republike Slovenije z aktualnimi varnostnimi in političnimi izzivi, pomen gospodarske diplomacije in pomočjo republike Slovenije kot poslovno zanimive države, pomen kulturne diplomacije in načrtovanje kulturnih centrov v sosednjih državah in drugih evropskih prestolnicah, učinkovitost mednarodnega razvojnega sodelovanja in mnoga druga vprašanja, kot so opredelitev prioritet in izzivov predsedovanja Sveta EU v drugi polovici leta 2021.

V odgovorih na zastavljena vprašanja je kandidat za ministra poudaril, da je Republika Slovenija znotraj Evropske unije cenjena partnerica in ima dobre odnose z vsemi članicami EU. Kot primer držav, s katerimi Republika Slovenija deli skupne interese in zagovarja enake vrednote, je izpostavil države Beneluksa, Nemčijo, Italijo, Francijo. Z navedenimi Republika Slovenija tudi poglobljeno sodeluje na področju razvijanja monetarne in bančne unije ter si prizadeva za varovanje demokratičnih načel vladavine prava in mednarodnega prava. Poudaril je, da je Republika Slovenija edina država članica EU, ki je vključena v vse tri makroregije, torej v Alpsko, Podonavsko in Jadransko-jonsko in je zato sodelovanje z vsemi članicami potrebno. Ob tem je pojasnil, da je sodelovanje z državami V4, torej Višegrajsko skupino, redno in dobro, zlasti na področju infrastrukturnih projektov v Republiki Sloveniji v okviru makroregij.

Glede odnosov z Republiko Hrvaško je ponovil, da je bila tožba Republike Slovenije proti Republiki Hrvaški v zvezi z uporabo pogodbe o delovanju EU zaradi zavračanja implementacije arbitražne razsodbe s strani Hrvaške na sodišču EU pravilna odločitev, saj je Republika Slovenija z vidika implementacije arbitražne odločbe izpolnila vse obveznosti, medtem ko je Republika Hrvaška z zavračanjem odločbe kršila tako mednarodno pravo kot tudi pravni red Evropske unije. Poudaril je, da je vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije nujno in tudi v interesu Republike Slovenije. Njeno članstvo bo podprla, ko bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji za vstop.

V nadaljevanju je odgovoril, da so se že začele priprave na predsedovanja Sveta Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Kandidat za ministra je ponovil, da si bo prizadeval za krepitev diplomatsko-konzularne mreže zlasti z okrepitvijo števila gospodarskih svetovalcev. Pri tem je dejal, da bo z namenom privabljanja odgovornih, perspektivnih, zanesljivih in trajnostno naravnanih investitorjev Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s pristojnimi resorji, zlasti MGRT, torej ministrstvom za gospodarstvo, delovalo kot njen ključni spodbujevalec. Poudaril je, da bo eden izmed glavnih ciljev gospodarske diplomacije predvsem vstop slovenskih podjetij na tuje trge, pri čemer so ciljne regije predvsem afriške države in države Južne Amerike.

V odgovor na vprašanje glede odnosov med Palestino in Izraelom je zatrdil, da bo Republika Slovenija še naprej zagovarjala stališče, da je potrebna rešitev bližnjevzhodnega vprašanja na načelu dveh držav, pri tem pa je nujna spodbuda obeh strani h konstruktivnemu političnem dialogu. Kandidat za ministra je ob koncu poudaril, da se bo zavzemal za usklajeno, odločno, transparentno zunanjo politiko.

Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je Odbor za zunanjo politiko z 9 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da je predstavitev dr. Miroslava Cerarja kot kandidata za ministra za zunanje zadeve ustrezna. Hvala lepa.