Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič Plemeniti, Violeta Tomić, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Andrej Šircelj, dr. Milan Brglez do 16.30, dr. Matej Tašner Vatovec, Bojan Podkrajšek in Jelka Godec. Na sejo sem vabil predstavnike Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta ter predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 10. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 4. oktobra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev in vsi smo glasovali za dnevni red.

S tem ugotavljam, da je dnevni red 10. izredne seje zbora sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje guvernerja _– člana Sveta Banke Slovenije.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 19. septembra 2018 predlagal Državnemu zboru, da na prosto mesto guvernerja, člana Sveta Banke Slovenija, s katerega je bil 30. aprila 2018 razrešen dosedanji guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec, imenuje dr. Primoža Dolenca.

Besedo dajem predstavnici Urada predsednika Republika Nataši Kovač za dopolnilno obrazložitev predloga.

Gospa Kovač, izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite, da se najprej zahvalim vodjem poslanskih skupin za sodelovanje pri večkratnih posvetovanjih o predlagani kandidaturi dr. Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Predsednik republike nadvse ceni vaše sodelovanje pri pripravi njegovih predlogov in absolutno spoštuje vašo samostojnost pri odločanju. Kot predlagatelj tokratne kandidature želi opozoriti na naslednje.

Prvič. Dr. Primož Dolenc z izkazanimi strokovnimi, vodstvenimi in akademskimi kompetencami zagotavlja uspešno kombinacijo znanja in izkušenj za učinkovito, strokovno in neodvisno vodenje tako pomembne institucije. Trenutno uspešno opravlja funkcijo namestnika guvernerja Banke Slovenije. Doktor Dolenc se je javno predstavil. Jasno je prikazal svojo vizijo delovanja Banke Slovenije. Posebej je poudaril svojo zavezanost večji transparentnosti in racionalizaciji njenega poslovanja.

Nedvoumno je odgovoril na vsa aktualna vprašanja, zapise, tudi anonimne, in kritike. Nobeno javno vprašanje ni ostalo neodgovorjeno. Poslanke in poslanci ste nekatera pojasnila prejeli tudi v pisni obliki.

Drugič. Dr. Dolenc je eden od na novo imenovanih viceguvernerjev Banke Slovenije. Januarja 2016 je bil izvoljen z več kot prepričljivo večino poslank in poslancev takratnega sklica državnega zbora.

Tretjič. V pogovorih s poslanskimi skupinami sta bila poleg prijavljenih petih kandidatov na razpisu omenjena kot možna kandidata tudi dva druga: dr. Igor Masten in dr. Damjan Kozamernik. Po vseh posvetovanjih je mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, da v tem trenutku nihče tako od prijavljenih kandidatov kot drugih omenjenih kandidatov izven razpisa ne uživa zadostne podpore. Če bi jo kateri od drugih kandidatov izkazal, bi ga predsednik Republike predlagal. Zato je velika verjetnost, da bi v primeru neizvolitve predlaganega kandidata tudi v ponovljenih postopkih lahko ugotavljali prešibko podporo kateremu koli drugemu kandidatu. Banka utegne ostati še dolgo časa brez vodstva. Postopek izbire guvernerja pa bo sovpadal s postopkom izbire ustavnega sodnika in varuha človekovih pravic, kar utegne vse skupaj politično močno zaplesti.

Zato je glede na tokratne okoliščine predsednik Republike presodil, da je prav predlagati dr. Primoža Dolenca iz naslednjih razlogov: večkrat omenjena vnovična odložitev odločanja ni bila sprejemljiva, saj je bilo odločanje enkrat že odloženo. Aprila letos je bilo namreč v soglasju z vsemi poslanskimi skupinami odločeno, da naj o novem guvernerju odloča nov sklic državnega zbora. Na to je na junijski ustanovni seji Državnega zbora predsednik Republike Slovenije posebej opozoril.

Dr. Primož Dolenc je primeren, strokovno kompetenten kandidat z jasno in javno predstavljeno vizijo in brez omenjenih resnih zadržkov glede njegovega dela kot namestnika guvernerja Banke Slovenije. In ne nazadnje ga je predlagal, ker je bilo mogoče predpostaviti, da bi se v nadaljnjih razpravah po javni predstavitvi lahko izkazalo, da je med vsemi kandidati najsprejemljivejša izbira.

Četrtič. Banka Slovenije je brez guvernerja že dobrih pet mesecev. To dejstvo že vpliva na ugled in položaj Slovenije na evropski ravni, saj namestnik guvernerja nima polnih pooblastil za odločanje na Svetu Evropske centralne banke.

Spoštovani! Dovolite mi, da ponovno poudarim, da sta pred nami v naslednjih tednih še dve pomembni kadrovski odločitvi: imenovanje ustavne sodnice oziroma sodnika in imenovanje varuhinje oziroma varuha človekovih pravic, ki za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino.

Od našega uspešnega sodelovanja in vsakokratne modre presoje bo odvisno, ali bomo ali ne bomo zagotovili nemoteno vodenje in delovanje ustreznih institucij naše države. Hvala lepa.

Hvala, gospa Kovač.

Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo.

Za predstavitev poročila komisije dajem besedo predsedniku Ivanu Hršku.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovana generalna sekretarka Nataša Kovač, spoštovani kolegice in kolegi!

Mandatno-volilna komisija je na svoji 4. nujni seji 4. oktobra 2018 kot matično delovno telo obravnavala Predlog za imenovanje guvernerja člana Sveta Banke Slovenije, EPA 168-VIII (v nadaljnjem besedilu predlog), ki ga je na podlagi 35. člena in četrtega odstavka 37. člena Zakona o Banki Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, št. 12/06, Uradno prečiščeno besedilo 59/11 in 55/17 (v nadaljnjem besedilu ZBS-1), Državnemu zboru 19. 9. 2018 posredoval predsednik Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu predsednik republike). Predlogu je priloženo soglasje k predlogu za imenovanje guvernerja Banke Slovenije. Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 152. člena določa, da ima Slovenija centralno banko, ki je v svojem delovanju samostojna in odgovorna neposredno Državnemu zboru ter se ustanovi z zakonom. V drugem odstavku istega člena pa nadalje določa, da guvernerja centralne banke imenuje Državni zbor. ZBS-1 v 28. členu določa, da sta organa Banke Slovenije guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije. Prvi in drugi odstavek 30. člena določata, da Svet Banke Slovenije sestavlja 5 članov, in sicer guverner in 4 viceguvernerji ter da je guverner Banke Slovenije predsednik sveta Banke Slovenije.

Na podlagi 35. člena ZBS-1 imenuje guvernerja Državni zbor za 6 let na predlog predsednika republike in je lahko ponovno imenovan. Postopek imenovanja članov Sveta Banke Slovenije podrobno določa ZBS-1 v določbah 37. člena. Peti odstavek 37. člena ZBS-1 določa, da mora Državni zbor glasovati o predlaganem kandidatu za člana Sveta Banke Slovenije v roku 30 dni po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno, predlagani kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

Seje se je udeležila Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki je povzela ključne razloge za odločitev predsednika republike predlagati navedenega kandidata. V razpravi so predlaganemu kandidatu napovedale podporo poslanske skupine Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Slovenske nacionalne stranke ter italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanski skupini Levica ter Slovenska demokratska stranka pa sta podporo kandidatu odrekli ter med razlogi navedli predvsem pomanjkanje osebne integritete kandidata ter pomanjkanje stališč in aktivnosti vseh prijavljenih kandidatov glede preteklih spornih dogajanj v slovenskih bankah. Zaradi neenotnega stališča svojih članov do predlaganega kandidata je Poslanska skupina Liste Marjana Šarca napovedala neenotno glasovanje svojih poslancev na seji Državnega zbora. Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek pa je izpostavila, da predlagani kandidat v primerjavi s preostalimi ne izstopa, zato je napovedala temu ustrezno glasovanje na seji zbora.

Po opravljeni razpravi je Mandatno-volilna komisija sprejela naslednji sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega kandidata dr. Primoža Dolenca imenuje za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije. Odločitev o imenovanju kandidata sprejme Državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Hvala.

Hvala, gospod Hršak.

Sedaj sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov.

Gospod Matjaž Han, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana generalna sekretarka, kolegice in kolegi!

Ja, smo in živimo v Sloveniji. Danes se odločamo o pomembni funkciji ali pa eni od bolj pomembnih funkcij, katerega bomo postavili na čelo te pomembne funkcije. Socialni demokrati smo v zadnjih mesecih veliko razgovorov opravili s kandidati, ki so se upali prijaviti na ta razpis. V poslanski skupini smo opravili razgovore z vsemi petimi kandidati in v bistvu spoznali, bom rekel, tako njihove vrednote kot njihov pogled, kako mislijo tako pomembno inštitucijo, kot je Banka Slovenije, voditi naslednjih šest let. Glede na to, kaj smo se dogovorili, smo predsedniku države gospodu Pahorju jasno povedali stališče, kdo se nam zdi primeren kandidat za vodenje te pomembne funkcije. Moram reči, da sta bila za nas dva človeka, ki lahko brez problema vodita to inštitucijo, in sicer gospod Bošnjak in gospod Dolenc. Gospod predsednik se je glede na pogovore z drugimi poslanskimi skupinami se odločil, da v proceduro, v izvolitev da gospoda dr. Primoža Dolenca, s čimer smo se mi strinjali.

Vendar, kot sem že na začetku rekel, živimo pa v Sloveniji. Kar naenkrat so se začele anonimke, kar naenkrat se je začelo iskanje vsega, kar je kandidat storil narobe. Začel se je medijski pogrom. Ta dejstva nas niso omajala pri našem stališču in ostajamo naprej trdni, da podpremo gospoda Dolenca za guvernerja. Zavedamo se, da če ne bo dobil podpore, bo še naprej ta pomembna institucija brez vodstva in bo treba iti v nov razpis. Vendar že zdaj pozivam, ne da preko medijev nekateri nastopajo, da bi želeli biti guvernerji, ne da preko raznih politikov želijo biti nekateri guvernerji, v življenju se je treba enostavno prijaviti, iti skozi proceduro in potem prepričati večino v Državnem zboru.

To večino je, kar se nas tiče, gospod Dolenc prepričal in mi bomo danes te glasove dali. Seveda pa se zavedamo, da bo treba v naslednjih mesecih še nekaj pomembnih funkcij izglasovati v Državnem zboru. Glede na število poslanskih skupin v Državnem zboru bo to izredno težko. Zato »kupim« to, kar je gospa generalna sekretarka rekla, da je treba biti ta moment moder in dati politične barve na stran. Hvala lepa.

Hvala, gospod Han.

Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil gospod Igor Zorčič.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovana gospa generalna sekretarka Urada predsednika republike, kolegice in kolegi!

Predsednik republike Borut Pahor je Državnemu zboru za imenovanje guvernerja Banke Slovenije predlagal dr. Primoža Dolenca, dosedanjega viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Guvernerju Jazbecu je mandat prenehal 30. Aprila. Tako Banka Slovenije že več kot pet mesecev nima vodstva s polnimi pooblastili, kar je glede na odgovornost, ki jo ima centralna banka, za funkcioniranje bančnega in finančnega sistema slabo. Nadaljnje odlašanje z imenovanjem z morebitno ponovitvijo postopka bi to obdobje podaljšalo še za dodatnih več mesecev. Če je že sedanje stanje slabo, potem ni odveč premislek o tem, da bo zavlačevanje s to izvolitvijo situacijo še poslabšalo.

Predsednik republike se je za dr. Dolenca odločil izmed petih predlaganih kandidatov. Dr. Dolenc je priznan strokovnjak z opravljenim doktoratom iz ekonomije, bogatimi izkušnjami v državni upravi, visokem šolstvu in v gospodarstvu. S svojo več kot dvoletno izkušnjo viceguvernerja in opravljanjem funkcije namestnika guvernerja, ko efektivno že skoraj pol leta vodi Banko Slovenije, je izkazal svoje kompetence za opravljanje funkcije, za katero je predlagan. V svoji javni predstavitvi, ki jo je opravil ne nazadnje deloma tudi v naši poslanski skupini, deloma v Kabinetu predsednika republike, je izpostavil pomen pravočasnega prepoznavanja makroekonomskih izzivov, okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema, aktivno in prepoznavno vlogo v evrosistemu, učinkovitost delovanja institucije ter povečanje ugleda in zaupanja slovenske javnosti. Kar je dodatnega povedal na predstavitvi v Poslanski skupini Stranke modernega centra – to so vprašanja, ki so tudi za naše poslance relevantna, je, da je za doseganje transparentnega delovanja in omogočanje zunanjega nadzora banke, torej vidi vizijo stranke tudi v tem, kar se je izkazalo v preteklosti kot problematično, pa se izpostavlja morda tudi ob njegovi nominaciji še naprej. Med drugim je dejal, da si želi, da Računsko sodišče opravlja svojo vlogo nadzora pri pravilnosti in smotrnosti poslovanja Banke Slovenije, napovedal pa je tudi nadaljevanje reorganizacije in racionalizacije v smeri večje učinkovitosti odločanja.

Naša poslanska skupina je opravila razgovore, predstavitve, z vsemi petimi kandidati. Ocenjujemo, da je število kandidatov, to je pet kandidatov, relativno veliko, glede na to, da gre za specifično področje, kjer je strokovnjakov relativno malo in bi bilo prav, da se glede na to veliko število Državni zbor poenoti in izglasuje vsaj enega.

V poslanski skupini smo ocenili, da sta se kot najboljša kandidata odrezala gospod Dolenc in gospod Bošnjak. Predsednik Republike Slovenije se je odločil po pogovori z vodji poslanskih skupin, da predlaga enega izmed njiju in v naši poslanski skupini ga bomo podprli. Hvala lepa.

Hvala, gospod Zorčič.

Stališče poslanske skupine Levica bo predstavil Luka Mesec. Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav.

Ni nobenega dvoma, da je Banka Slovenije v času guvernerja Jazbeca, se pravi v zadnjih letih, izgubila bistveno na svojem ugledu demokratični legitimnosti in transparentnosti poslovanja. Vsi poznamo zgodbo o predragi in po vsej verjetnosti v veliki meri nepotrebni sanaciji slovenskih bank, kjer smo davkoplačevalci, se pravi plačniki v proračun, po računih dr. Boleta in številnih drugih ekonomistov prispevali milijardo in pol več, kot bi bilo treba. Vsi poznamo zgodbo s švicarskimi krediti, kjer je Banka Slovenije stala na strani velikih bank in ni opozarjala zavedenih potrošnikov na tveganja, ki jih prinašajo krediti v tujih valutah. Vsi dobro vemo in se bomo še srečali v tem mandatu s posledicami razlastitve lastnikov podrejenih obveznic NKBM in NLB, zaradi katerih bo lahko na državni proračun padlo več sto milijonov evrov tožb.

Problem gospoda Dolenca, ki ga je predsednik države predlagal za guvernerja, je, da predstavlja kontinuiteto, da predstavlja status quo. Sam je bil od leta 2016 naprej viceguverner banke in v zadnjih mesecih od odstopa gospoda Jazbeca tudi v. d. guvernerja banke. Delovanje v tem času pa kaže, da bistveno odstopa od tega, kar je poslankam in poslancem v svojih predstavitvah obljubljal.

Gospod Dolenc je jasno obljubljal, da bo Računsko sodišče lahko začelo izpolnjevati svojo vlogo, se pravi nadzor nad Banko Slovenije. No, kakorkoli, v času njegovega viceguvernerstva in vedejevstva je bila praksa povsem drugačna. Leta 2017, se pravi lani smo v Državnem zboru sprejeli novelo Zakona o Banki Slovenije, po kateri naj bi Računsko sodišče lahko končno začelo revidirati Banko Slovenije, s tem da je bila napravljena velika izjema, se pravi, da Računsko sodišče niti ne dobi vpogleda v določanje in izvajanje denarne politike, ki ostaja v domeni Evropske centralne banke. Banka Slovenije tega seveda ni sprejela in je proti temu vložila ustavno pritožbo. Podobno smo videli pri oviranju preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada. Nacionalni preiskovalni urad je zaradi utemeljenega suma več kaznivih dejanj povezanih s sanacijo bank, ki sem jo že omenil in z razlastitvijo lastnikov podrejenih obveznic, naložil preiskavo Banki Slovenije. Banka Slovenije je konec koncev institucija v 100 % državni lasti in ni nobenega razloga zakaj se ne bi smelo te inštitucije preiskovati, kot vse ostale, sploh v primeru sumov kaznivih dejanj. No, Nacionalni preiskovalni urad je naposled poleti leta 2016 zaplenil neke računalnike s podatki, nakar se je Banka Slovenije skupaj z Evropsko centralno banko pritožila, da je to nezakonito. Državni tožilec Zvonko Fišer je odgovarjal, da je to v skladu s stalno prakso, Banka Slovenije in ECB pa sta vložili ustavno pritožbo in s tem v bistvu zavrli preiskavo, seveda spet zato, da bi rešili visoke funkcionarje Banke Slovenije pred kazenskim pregonom. S tem sta državljanom zopet javili, da so njihovi funkcionarji nad zakoni, ki veljajo v tej državi in da so v Banki Slovenije kot v instituciji pripravljeni podpirati celo kriminal. Primož Dolenc na mestu viceguvernerja ni ukrenil ničesar, da bi te prakse spremenil, zamajal ali vsaj na njih vrgel senco dvoma. To so razlogi, zakaj Primoža Dolenca danes ne moremo podpreti.

Bom pa povedal še zadnji, tretji razlog, to je politika. Neodvisnost Banke Slovenije, na katero se sklicuje, ni nobena naravna danost, ampak je politična odločitev kapitalističnih vlad na zahodu zadnjih 20., 30. letih, da se denarno politiko izvzame iz političnega odločanja držav ali državnih zborov. To predstavlja samo to, da se disproporcionalno poveča moč finančnega sektorja nasproti državljanov. In začne se udejanjati tisto, na kar je opozoril že Honore de Balzac pred 150 leti, se pravi, da se vedno bolj delimo na dve kasti, na dolžnike in upnike, pri čemer vsi postajamo dolžniki kaste finančnega kapitala, in to se je pokazalo v zadnjih letih v praksi Banke Slovenije, ki se je izdatno potrudila za to, da bi mi vsi kot prebivalci neke države postali dolžniki mednarodnega kapitala. Hvala.