Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo 2. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in naslednji poslanci: dr. Darij Krajčič, Ferenc Horváth, Zmago Jelinčič Plemeniti, Luka Mesec do 15. ure, dr. Franc Trček, Željko Cigler, Monika Gregorčič, Miha Kordiš, Eva Irgl, dr. Anže Logar, Jelka Godec in Marijan Pojbič in tudi sam se opravičujem od 17.30 do 20. ure.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ki ga vljudno pozdravljam, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 7., 8., 9., 10., 18. in 19. točki dnevnega reda, mag. Duško Godino, direktorico Agencije za energijo k 21. točki dnevnega reda, Boruta Smrdela, predsednika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil k 22. točki dnevnega reda, Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, k 23. in 24. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter kandidatko za ustavno sodnico dr. Katjo Šugman Stubbs k 26. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne vljudno pozdravljam.

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na določitev dnevnega reda 2. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. novembra 2018, s sklicem te seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje, in sicer najprej Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 2. seje razširi s 1.a točko, to je z obvestilom predsednika Vlade o odstopu gospoda Marka Bandellija s funkcije ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Predlog za širitve ste prejeli v četrtek, 15. novembra 2018.

Ali želite besedo predstavnice in predstavnike poslanskih skupin? Ne.

Želite besedo poslanci?, Ne.

S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje.

Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Sedaj odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Začenjamo z glasovanjem. Prekinjamo glasovanje. Nekaterim glasovalne naprave, vključno z mano, ne delujejo.

Prosim, da se odstranijo kartice poslankam in poslancem, ki niso prisotni v dvorani. Generalna sekretarka Državnega zbora je uspešno razrešila tudi to težavo. S tem prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje bo zbor 1.a točko obravnaval danes, in sicer takoj po določitvi dnevnega reda seje.

S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na določitev dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem ter tudi z dopolnitvijo, ki smo jo ravnokar sprejeli.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je je dnevi red 2. seje Državnega zbora določen.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA – OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE O ODSTOPU MARKA BANDELLIJA S FUNKCIJE MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO.

Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec me je z dopisom 14. novembra 2018 obvestil, da je gospod Marko Bandelli odstopil s funkcije ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je gospodu Marku Bandelliju prenehala funkcija ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa Marko Bandelli opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra oziroma do obvestila predsednika Vlade v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin na posvetu 13. novembra 2018 in mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanja poslancev Poslanske skupine Levica ter na vprašanja poslank vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnjen odgovor pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrice in ministri v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve; dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; gospod Karel Erjavec, minister za obrambo; dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance; gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo; ter gospod Jure Leben, minister za okolje in prostor.

S tem, spoštovane in spoštovani, prehajamo na prestavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec. Poslanska vprašanja mu bodo postavili kot prvi gospod Danijel Krivec.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik.

Predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu bom postavil vprašanje v zvezi z globalnim dogovorom o migracijah.

Pakt o migracijah izenačuje ilegalne migracije z legalnimi migracijami, pri čemer beguncev sploh ne omenja in se njihov status ne izboljšuje. Ilegalne migracije bodo odpravljene tako, da bodo postale legalne, države pa bodo morale takšne migrantske poti omogočiti. Ilegalni migranti bodo imeli povsem enake pravice kot begunci oziroma državljani. Ne glede na to, da dogovor poudarja, da gre za nezavezujoč akt, vsebuje 23 ciljev in veliko število zavez. V dogovoru je izrecno navedeno, k čemu se države zavezujejo. Zelo pomembno je, ne glede na to, da gre za nevezujoč akt, vprašanje, zakaj bi Slovenija podpirala nekaj, s čimer se ne strinja oziroma se ne strinja večina javnosti, ki spremlja ta postopek. V primeru, da Slovenija podpre in se strinja s takšnim aktom, bo po nepotrebnem predmet mednarodnih političnih pritiskov na realizacijo ciljev, ki so v paktu navedeni. Pakt se je sprejemal daleč od oči javnosti, slovenski prevod sploh ne obstaja oziroma ni javnosti dostopen. Tako slovenska javnost sploh ne ve, kaj je v celoti vsebina pakta. Vlada Republike Slovenije pa podpira dokument, ki ni preveden v slovenski jezik. Prav tako javnost ni seznanjena preko obravnave na pristojnem delovnem telesu Državnega zbora, Odboru za zunanje zadeve, kar bi morala biti glede na podlago, ki je v 3.a členu Ustave Republike Slovenije in 3. členu Zakona o zunanjih zadevah.

Zato vas sprašujem:

Prvič. Zakaj slovenski javnosti in Državnemu zboru Republike Slovenije v skladu z 11. členom Ustave ni dostopen slovenski prevod pakta o migracijah, ki se bo sprejemal decembra 2018 v Marakešu?

Drugič. Zakaj o končnem besedilu ni bil seznanjen Državni zbor, da bi podal svoje stališče?

Tretjič. Zakaj Vlada Republike Slovenije nasprotuje temu, da bi se vse mednarodne zaveze Slovenije obravnavale na pristojnem delovnem telesu v Državnem zboru in bile prevedene v slovenski jezik, kot je zahtevano v naši ustavi?

Hvala, gospod poslanec. Predsednik Vlade, na razpolago imate 5 minut za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa za vaše, moram reči, pričakovano vprašanje, glede na vse, kar se dogaja sedaj v javnosti.

Res je, ni bilo prevedeno, ker tudi ni predvidena ratifikacija v Državnem zboru, vendar sem vseeno naročil prevod in prevod bo na voljo. Kar pa se dogaja v javnosti, je pa seveda ena velika politizacija tega dogovora. Tudi tiste države, ki so sedaj rekle, da ne bodo zraven, kot zadnja tudi Estonija, pa vem iz prve roke, zakaj je tako, ker sem sedel s premierjem. V estonski vladi so namreč trije partnerji, ena stranka je precej desno orientirana in imajo pač dogovor, da vse sklepe sprejemajo s konsenzom. In ker temu ni bilo tako, Estonija odstopa. Prav tako trdim, odgovorno, kakor tukaj stojim, da vse države, ki odstopajo od tega sporazuma, ki se ga, mimogrede, meša z enim drugim sporazumom, ki ga je sprejela Evropska unija, pa je slučajno pač oboje v Marakešu, odgovorno trdim, da vse te države to izvajajo zaradi notranjepolitičnih vzgibov. Glede na to, da je bilo najprej rečeno, da tudi Hrvaška tega ne bo podprla, je tako rekla predsednica republike, sedaj pa vidimo, da bo tudi Hrvaška podprla. Tudi države, ki imajo težave z migracijami, celo večje kot mi, recimo Španija, ne razmišljajo o tem, da ne bi bile zraven pri tej deklaraciji. Pojavlja se pa tudi ogromno enega mešanja megle, ker v Marakešu se ne bo glasovalo, ampak je že sama prisotnost tam dovolj, in to je neka aklamacija, sprejemalo se bo pa to na Generalni skupščini Združenih narodov. Kot sem rekel, vse te države, ki izstopajo, izstopajo iz notranjepolitičnih vzgibov. So pa nekatere članice Evropske unije tudi zelo nezadovoljne z avstrijskim ravnanjem, recimo, ker Avstrija bo gostila vrh Evropa-Afrika, kjer je cilj se povezati z afriškimi državami in jim pomagati pri njihovih prizadevanjih, da bi se tam razmere uredile in da migracije sploh ne bi bile potrebne. Ker vprašanje migracij je treba reševati na izvoru in nikakor ne tako, da danes tukaj politiziramo na veliko in tudi izkrivljamo dejstva. Treba je povedati, kot sem rekel že večkrat, da ta sporazum nikakor ni zavezujoč, kar trdite ali pa ste trdili. Potem ste tudi trdili, da s podpisom tega sporazuma nas bodo preplavili migranti, kar ni res. Zaradi tega podpisa ne bo enega migranta manj ali več v Sloveniji, zagotovo ne. Je pa ta deklaracija nek začetek skupnega reševanja. Tako kot rešujemo tudi podnebne spremembe in druge zadeve. Če bo vsaka država to reševala po svoje in se zapirala znotraj svojih meja in rekla, da to se nas ne tiče, potem ne bomo prišli daleč. S tem ima tudi Evropska unija danes težave, ker se zadeve neenotno rešujejo. Pravite, da bodo tudi mednarodni pritiski. Če se ne motim, je ravno gospod Orban rekel, da naše drugačno stališče do reševanja migracij ne bo pokvarilo nobenih naših odnosov. Tako da moram povedati, da če želi Slovenija biti v skupini držav, ki odgovorno rešujejo migracije, ki si odgovorno prizadevajo za to, da bi vendarle prišlo do skupnega reševanja problemov, potem moramo biti zraven. Je pa res, da ne izenačuje ta sporazum ilegalnih migracij in legalnih migracij. To je pa zavajanje. Ilegalne migracije so problem, zagotovo, in jih tudi Slovenija ne podpira. Imamo veliko ilegalnih prehodov meje, vendar policija obvladuje situacijo, policija nas vsak dan seznanja s svojimi ravnanji. In ta situacija je ta hip pod kontrolo.

Zaradi te tako imenovane marakeške deklaracije ne bo, kot sem rekel, enega migranta manj ali več, je pa to gesta Slovenije, da smo pripravljeni odgovorno kot neka skupnost reševati te probleme.

Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?

Izvolite.

Seveda, saj na tista tri vprašanja ni bilo nekega eksaktnega odgovora. Dejstvo je, da v 11. členu Ustave piše: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.« Vi ste govorili o vsem drugem, kaj druge države počnejo, ne pa na moje vprašanje, zakaj prevoda ni. Vi ste rekli, da ne gre za dokument, ki bi se moral sprejemati v Državnem zboru, vendar na drugi strani priznavate, da bodo v tem dokumentu, vsaj v nadaljevanju, ko se bodo stvari odvijale v Marakešu z aklamacijo, v Združenih narodih z nekim podpisom, pa nastale obveze tudi za to državo, za ta državni zbor za zakonodajalca. V tem primeru bi bilo smiselno, korektno, da ne rečem kaj drugega, da imamo uradni prevod, ki ga lahko vsi ljudje tudi vidijo. Drugače ni neke logike, ker zakaj bi to podpirali z izgovorom, ki smo ga tudi sedaj slišali, da gre za nezavezujoč dokument. Če bi bilo v tem dokumentu vse tako, kot pravite, bi bil verjetno že na voljo javnosti, kajti podpisan je bil spomladi maja meseca. V bistvu ne razumem te taktike Vlade, ki na nek način z zavajanjem oziroma s tem, da ne da dokumenta v slovenščini v javnost, v bistvu sproža tudi dodatne polemike in probleme. Če prav razumem, se Vlada Republike Slovenije z vsemi zahtevami v tem dokumentu strinja.

Rad bi slišal odgovor:

Kaj bo naredila Vlada v nadaljevanju, ko bodo te zaveze decembra v Združenih narodnih sprejeta in bo ta pakt postal veljaven in tudi obvezujoč za našo državo.

Kako bo Vlada v nadaljevanju postopala v tem primeru?

Očitno se Vlada z zavezami, da je status ilegalnih migrantov na nek način izenačen z begunci oziroma da se ta meja briše strinja, očitno je to sprejela, in to, menimo, da ni dobro.

Tako da vseeno še vedno ostaja vprašanje, ki je bilo na začetku postavljeno:

Zakaj ni uradnega prevoda?

Hvala, gospod poslanec. Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev.

Izvolite.

Hvala lepa.

Kot sem dejal, sem naročil prevod. Zakaj prejšnja vlada tega ni prevedla, ne vem. Imam ga tukaj in bo tudi ta prevod na voljo javnosti, vendar to ničesar ne spremeni. To ne spremeni dejstva, da ta deklaracija ni pravno zavezujoča, to je dejstvo, da ni zavezujoča. Naštel bi še nekaj drugih dejstev. Recimo tudi to, da se vedno manipulira. To je tako, kot vi pravite, da en migrant stane tisoč 963 evrov. Tudi to trdite, tako da na vaše trditve … Ja, pa ni prav! Ker proračun Državnega zbora je okrog 25 milijonov evrov in če bi to delili z 90, potem dobimo, da poslanec dobi vsak več kot 23 tisoč evrov na mesec. Pa ni tako, kajne? Verjetno ne, verjetno delovanje Državnega zbora potrebuje tudi kakšna sredstva. Pa je to samo ena taka trditev. Poleg tega me niste dobro poslušali, ko sem rekel, da ilegalnih migracij ne podpiramo, kot država jih ne podpiramo in jih ne moremo. Ilegalne migracije so ilegalne migracije in so posledica tudi tihotapskih združb. In temu smo danes priča. Danes nismo priča migrantskemu valu, ki gre tranzitno čez Slovenijo, ampak smo priča tihotapskim združbam in proti temu se borimo vsak dan in tudi slovenska policija odgovorno dela na tem. Zato ne zavajajte, da bo zdaj, ko bo to sprejeto v Združenih narodih, da bodo pa obveze iz tega. Ta sporazum priznava vsaki državi suverenost. In prav je tako. Vsaka država bo vedno suvereno izvajala svojo politiko. In, ponavljam – tiste države, ki so proti, so proti zaradi notranjepolitičnih vzgibov. Ker je to dobro za politične točke, za strašenje ljudi in tako naprej. Mislim, da to ni primerno. Tudi vaši predvolilni plakati, ki so strašili s tem, so povedali svoje. Ne nazadnje tudi del brexita je kriv, ker so tisti, ki so brexit v Združenem kraljestvu sprožili, so strašili z migracijami, danes pa vidimo, da je brexit ena velika napaka in imamo zaradi tega same težave kot Evropa, kot celota.

Tako da prevod bo na voljo, vendar tudi če bo prevedeno, to ne bo ničesar spremenilo, ker Vlada Republike Slovenije odgovorno trdi, da ne pristopa k ničemur, kar bi odvzelo našo državnost. In za to se bomo vedno zavzemali. Hvala lepa.

Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.

Izvolite.

Hvala za besedo.

V skladu s poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade glasuje na naslednji seji oziroma v okviru te seje, kajti z odgovorom na nek način nisem zadovoljen oziroma ni bilo odgovorjeno na kar nekaj vprašanj. Skrivanje za tem, da je to v tem trenutku nezavezujoč dokument, je lahko sicer upravičeno, vendar sam predsednik Vlade je nakazal, kateri dokumenti se še na osnovi tega prvega dokumenta v nadaljevanju sprejemajo. Sami ste priznali, da naslednji dokumenti pa ne bodo samo politično zavezujoči, ampak bodo tudi zahtevali uresničitev določenih podpisanih obvez v smislu ali spremembe zakonodaje ali pa tudi izvajanja znotraj posamezne države. Mi nismo proti migracijam, vendar ta dokument na nek način izenačuje tako ilegalne kot tiste realne migracije, predvsem gre pa za neko spodbujanje migracij, ne pa za reševanje na izvoru. In tega tudi ta dokument ne rešuje.

Kar pa se tiče vašega navajanja, da mi zavajamo s ceno, ki jo plačujemo za enega migranta, pa bi vas prosil, da si pogledate poročilo Računskega sodišča, ki je ta znesek navedlo, in ga mi uporabljamo v skladu z vsemi pravili in z dokumentom, ki ga Računsko sodišče podpiše in prinese v Državni zbor. Tako da bomo z veseljem prebrali tudi prevod tega uradnega dogovora, vendar to – kot ste sami rekli – ne rešuje tega, da se je Vlada odločila, da podpiše nek dokument, ki bo v nadaljevanju prispeval k temu, da se bo država zavezala za neke ukrepe, ki bodo na koncu pomenili lahko tudi bistveno zmanjšanje suverenosti na našem območju. Moram jasno povedati, da mi pri taki zadevi v nadaljevanju ne bomo asistirali in bomo temu tudi nasprotovali.