12. izredna seja

Državni zbor

9. 11. 2018

Transkript seje

Tina Heferle

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, gospe in gospodje!

Začenjam 12. izredno sejo Državnega zbora, ki jo je predsednik Državnega zbora sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jerca Korče, Boris Doblekar od 16. ure dalje, Marijan Pojbič, Mateja Udovč od 13. ure dalje, Igor Zorčič od 17. ure dalje, Mojca Žnidarič od 14. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti do 15. ure, Dušan Šiško, Violeta Tomić od 12. ure dalje, Luka mesec od 14.30 dalje, dr. Matej T. Vatovec od 16. ure dalje, Miha Kordiš, Ferenc Horváth, Tomaž Lisec, Iva Dimic do 13. ure, dr. Milan Brglez od 16. ure dalje, Samo Bevk od 16. ure dalje, Matjaž Han od 16. ure dalje, Blaž Pavlin, mag. Matej Tonin od 14. ure dalje, dr. Franc Trček od 15. ure dalje, Jože Tanko do 15. ure, Žan Mahnič od 16. ure dalje, Robert Pavšič od 12.45 do 14. ure in pa Nataša Sukič od 13.30 dalje.

Na sejo so bili vabljenji predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 12. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 8. novembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za razširitev dnevnega reda nismo prejeli. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 12. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Kseniji Klampfer, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izvolite.

Ksenija Klampfer

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo Predlog spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in ga predlaga v obravnavo po nujnem postopku. Obravnava zakona po nujnem postopku je potrebna, da se zagotovi sprejetje predloga zakona v Državnem zboru v mesecu novembru 2018 in s 1. januarjem 2019 prepreči poslabšanje socialnega stanja upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka oziroma ohrani trenutna meja njihove socialne varnosti. Trenutno veljavni zakon določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša od 1. junija do 31. decembra 2018 385,05 evra, pri čemer se je znesek s 1. avgustom 2018 valoriziral in trenutno znaša 392,75 evra. Od 1. januarja dalje pa bi se znižal na 331,26 evra. Predlog spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. januarja 2019 dalje ohranja v enaki višini, kot znaša valorizirani znesek, to je 392,75 evra. To pomeni, da bo od 1. januarja 2019 dalje znesek denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ostal nespremenjen. Z namenom zagotovitve enakih pravic vsem upravičencem do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se s predlogom zakona tudi predlaga, da se uživalcem denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki niso zaprosili za preračun pravice zaradi višjega osnovnega zneska minimalnega dohodka po 1. juniju 2018, le-ta preračuna po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo. Pri pripravi tega predloga je ministrstvo sledilo pripombam javnosti in pobudam, da centri za socialno delo izvedejo preračun po uradni dolžnosti.

Finančne posledice predloga ministrstva na letni ravni za državi proračun prinašajo dodatnih 74 milijonov evrov. Poudariti želimo, da si ministrstvo prizadeva, da bi bili socialni transferji dovolj visoki, da bi zagotavljali minimalne življenjske stroške, vendar hkrati ne bi zmanjševali motivacije za delo oziroma povečali tveganje pasti neaktivnosti. Skupaj z ostalimi ukrepi iz koalicijskega sporazuma, kot na primer dvigom minimalne plače, uskladitvijo pokojnin, si bo ministrstvo prizadevalo za ohranitev razmerja med trgom dela in socialnim varstvom oziroma za določitev sprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami.Hvala.

Tina Heferle

Hvala lepa, gospa ministrica.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku odbora Vojku Staroviću.

Izvolite.

Vojko Starović

Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav kolegicam in kolegom.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je postopek potrdil.

Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Občine Domžale, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, predstavnica Zakonodajno- pravne službe, predsednik Državnega sveta in predstavniki zainteresiranih organizacij.

Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno pravne službe, ki je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom z zakonodajno-tehničnega vidika in dala pripombe, načelne in konkretne, k 3. členu, kjer je med drugim opozorila na nejasnost člena. Odbor je sprejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki novelo podpira. V poslovniškem roku so s strani kvalificiranih predlagateljev vloženi amandmaji k 1. in 3. členu.

Predstavnica predlagatelja je na kratko predstavila predlog zakona, predstavnica Zakonodajno- pravne službe pa je povedala, da vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin zadovoljivo odpravlja pomisleke iz njihovega mnenja.

Glede amandmaja poslanske skupine SDS k 1. členu je opozorila, da odpira sistemsko vprašanje, saj je predlagan nov, četrti odstavek v 8. členu, ki ureja vsebino drugega zakona.

Predstavnika javnosti sta v predlogu zakona predstavila svoja stališča in izrazila zadovoljstvo, da je vlada pravočasno pripravila spremembo zakona ter ob tem opozorila, da znesek socialne pomoči v višini 392,75 evrov ne zadošča za preživetje.

V razpravi so članice in člani odbora podprli predlagano spremembo, saj so menili, da je prav, da imajo tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka nekaj od gospodarske rasti. Ob tem pa so opozorili, da je treba poskrbeti tudi za druge ranljive skupine prebivalstva, ki imajo nizke prejemke, pokojnine, invalidske pokojnine, minimalna plača.

Izpostavljeno je bilo, da je med prejemniki denarne socialne pomoči največ mladih, ki bi jih bilo treba z dodatnimi programi aktivacije vrniti na trg dela. Več pa bi bilo treba storiti tudi na področju socialne aktivacije dolgotrajno brezposelnih. Ob tem je bila omenjena možnost socialnega vključevanja preko družbeno koristnega in prostovoljnega dela ter javnih služb, vendar je med upravičenci denarne socialne pomoči velik delež ljudi, ki pa so trajno nezmožni za delo. Opozorjeno je bilo tudi na potrebo po pregledu dodeljevanja socialnih pomoči in aktivnem pristopu k preprečevanju zlorab. Večina razpravljavcev je sicer menila, da znesek denarne socialne pomoči v višini 392,75 evrov še vedno ne zagotavlja dostojnega preživetja.

Glede amandmaja Poslanske skupine SDS, s katerim je bil predlagan poseben uskladitveni postopek za dodatek za upokojence, je večina razpravljavcev menila, da je treba različne tematike urejati z različnimi zakoni, v tem primeru z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato amandma ni dobil podpore.

Opozorili so, da je denarna socialna pravica pravica in da so ideje o odplačevanju denarne socialne pomoči z delom antisocialne. Predstavnica Poslanske skupine Socialnih demokratov je povedala, da je njihova poslanska skupina predlogu zakona ne bo nasprotovala, zavedajo pa se, da ob tem prihaja do nesorazmerij.

Pripravljen je dopolnjeni predlog, v katerega je vključen sprejeti amandma. Hvala lepa.

Tina Heferle

Hvala lepa, gospod Starović.

Sledi predstavitev stališče poslanskih skupin.

Prva ima besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, podpredsednica Državnega zbora!

Današnja seja je, lahko rečem, uvod v vsebine, ki nas bodo v tem mandatu, v tej dvorani, spremljale še mnogokrat, in to zelo intenzivno. In prav je tako. Te vsebine lahko ubesedimo z različnimi izrazi: socialna varnost, socialna država, dostojno življenje ljudi, tistih, ki delajo, in tistih, ki zaradi različnih razlogov ne morejo delati, pa bi si to želeli. Pa ljudi, ki so celo svoje življenje delali in so danes v pokoju, in mladih, ki tudi vstopajo na trg dela. Tukaj ne gre za kategorizacijo naših državljank in državljanov, še manj za številke, ki jih tako radi premetavamo sem in tja, včasih do te mere, ko so postavljeni v zelo nehvaležen položaj odločanja o višini posameznega socialnega transferja, minimalne plače, pokojnine in tako naprej. Zato želim poudariti naslednje: pred vsemi temi razpravami moramo imeti pred očmi ljudi, ki jim je težko zaradi takšnih in drugačnih razlogov in okoliščin. Ustava je naša pravna zaveza in prvo merilo vseh naših odločitev, ki govori, da je Slovenija socialna država.

Želimo si, da se ta in vse naslednje seje na temo ukrepov za socialno varnost naših državljank in državljanov ne kažejo na način merjenja moči posamičnih političnih strank, obračunavanja na plečih stisk ljudi ali še slabše – licitiranje, kdo predlaga več. Od teh političnih skušnjav naj nas ne odvrne zavedanje, da so za vsemi temi statistikami, številkami, tabelami, razpredelnicami zgodbe ljudi. Težke zgodbe. Ne glede na naša različna stališča se moramo osredotočiti na ljudi, da jim olajšamo življenje, medalje za všečnost pa si raje delimo kje drugje.

Navkljub novemu sklicu Državnega zbora ne moremo mimo kratkega vpogleda ali bolje slabega vtisa izpred nekaj mesecev nazaj, ko se je Zakon o socialno varstvenih prejemkih prav tako spreminjal. Sicer ni smiselna celostna analiza o poteku sprejemanja takratnih sprememb in zapletov, ki so nas spremljali, je pa prav, da se danes izognemo vsem že videnim zgrešenim potezam, ki so v / nerazumljivo/ politične moči, licitacije na račun najranljivejših skupin denarno socialno pomoč zvišali za obdobje pol leta. Potem pa bi bila višina pomoči takšna, kot je bilo predvideno po prvotnem predlogu sprememb.

Ta nesmisel bomo danes odpravili in upam, da z več treznosti kot pred meseci. Ta pomembna lekcija pa terja iskreno politično željo, temelječo na argumentih in premišljenih ukrepih socialne politike. Ne smemo si več privoščiti ad hoc rokohitrskih rešitev, kajti opraviti imamo s sila krhkimi ravnotežji v samem sistemu socialnih transferjev in ko so ta porušena, jih bomo težko postavili nazaj, posledice pa bodo seveda nosili ljudje.

Potem je tu še velik vidik pravičnosti. Na prvi pogled se zdi, da je pravičnost nekakšna sila, neoprijemljiva kategorija, tista, ki določa kdo je bolj ali manj upravičen do določenih sredstev, kakšna bo njihova višina, kot da moramo odločati, kdo je bolj ali manj upravičen do dostojnega življenja. In tukaj, na tem mestu moramo tovrstnim interpretacijam narediti absoluten konec. Takšna pravičnost ne sodi v nobene debate. Prav pa je, da pravičnost smatramo kot odgovornost da vseh ukrepov, ki vplivajo na socialni položaj ljudi, se lotevamo sistemsko, premišljeno, tako da ljudje na koncu ne bodo imeli občutka, da so, ker ne ustrezajo merilom zakonskih določil, ki pritiče eni ranljivi skupini, pozabljeni in zapostavljeni – kot je ta upravičenost sedaj odvzeta mnogim, ki prejemajo denarno nadomestilo za invalidnost, ki je precej manjše od zneska denarne socialne pomoči. To so ljudje, ki so delali, pa so sedaj obstali nekje med statusom iskalcev zaposlitev in upokojenci, ki jim zdravstveno stanje ne dopušča dela oziroma je to delo zelo omejeno. Tudi med upokojenci je zaznati veliko dvomov, ki z veliko nejevere pogledujejo proti politiki, ki jim je še mesece nazaj pred volitvami obljubljala izboljšanje njihovega stanja. Danes pa se spet nekako zdi, da so tako kot vse ostale skupine prepuščene neki drugi politični matematiki. Pa tudi prejemniki minimalne plače, o kateri se zadnje čase zelo veliko govori. Socialni demokrati absolutno podpiramo predlog, da se minimalna plača poveča. Je pa tudi odgovorno, da tako pokojnine, socialne transferje, invalidnino, minimalno plačo nemudoma prenehamo gledati na način kategorij, ki si med seboj konkurirajo. Še huje je, višanje zneskov ene, pomeni manj za drugo, in da se z njimi licitira in zlorablja za dnevnopolitične namene. Namesto tega raje pripravimo sistemske ukrepe in takšne ukrepe, da bodo krepili pojem socialne države in krepili zaupanje ljudi.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih podprli.

Tina Heferle

Hvala lepa.

Naslednja je na vrsti gospa Janja Sluga v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Izvolite.

Hvala.

Naj uvodoma izpostavim, da današnja obravnava novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih jasno kaže, da dvig denarne socialne pomoči v prejšnjem mandatu ni bil zgolj predvolilni bombonček, ki smo ga v Stranki modernega centra podprli oziroma razdelili zaradi neke predvolilne mrzlice in zaradi nabiranja predvolilnih glasov. Če bi temu res bilo tako, potem današnje izredne seje na to temo s to točko dnevnega reda ne bi bilo.

V Poslanski skupini SMC smo že ob takratnem sprejemu novele poudarjali, da se bo morala naslednja vlada čim prej, najkasneje pa do konca tega leta resno in odgovorno lotiti problema. In to je nova vlada, nova ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi naredila. Odgovornost za to, koliko nam je mar, tako ni bila preložena na nekoga tretjega in danes imamo priložnost, da tudi kot zakonodajalci damo jasno sporočilo, da smo in da mislimo resno, ko se pogovarjamo o najšibkejših členih naše družbe. S 1. januarjem 2019 denarna socialna pomoč ostaja v višini 392,75 evra, s čimer se tudi meja socialne varnosti ohranja na enaki ravni, kot velja v tem trenutku. S tem smo v Poslanski skupini SMC zadovoljni. Je pa treba jasno poudariti, da znesek v takšni višini targitira predvsem samske osebe ter pare brez otrok. Ti so največkrat in najbolj izpostavljeni revščini in socialni izključenosti.

Žal je bilo nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od krize pa vse tja do do leta 2014 med največjimi v Evropski uniji, zaradi česar so številni ljudje postali ujetniki začaranega kroga dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajnega prejemanja socialnih pomoči. Zato morajo biti prihajajoči ukrepi usmerjeni v razvoj ustrezne mreže, ki bo vodila k celostni obravnavi prav teh posameznikov in njihovi reaktivaciji tako na trgu dela kot tudi sicer v družbi.

Število dolgotrajnih prejemnikov denarnih pomoči se mora začeti zmanjševati, pa ne zaradi delomrznežev in lenuhov, kot se pogosto zavaja ob debatah na to temo, temveč zaradi potrebe po aktivni socialni politiki in hitrejši ter učinkovitejši aktivaciji tistih prejemnikov denarnih pomoči, ki so še zmožni za delo. Pri tem imamo tudi v naši poslanski skupini visoka pričakovanja do resorne ministrice za delo. Z dobrodošlico sprejemamo tudi nedavni dogovor Vlade in predstavnikov Združenja občin glede predvidene povprečnine v letu 2019, zavedajoč se posledic današnje predlagane novele tudi za lokalne skupnosti. Treba se je tudi zavedati, da danes sprejemamo novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ne pokojninsko zakonodajo ali celo njeno reformo, kot je bila debata v nekem trenutku tudi na odboru. Zato so bili pozivi nekaterih k dvigu pokojnin sicer legitimni, a ne v pravem času in ne na pravem mestu. Na to nas je opozorila tako Vlada kot tudi Zakonodajno-pravna služba. Žal pa je velikokrat tako, da prazne piar akcije v obliki raznih sklepov in amandmajev poskušajo zasenčiti dobronamerne ukrepe in rešitve.

V Poslanski skupini SMC bomo predlog zakona podprli in se veselimo vseh ostalih še prihajajočih ukrepov, ki bodo državljanke in državljane utrjevali v prepričanju, da Republika Slovenija je socialna država. Hvala.

Tina Heferle

Hvala lepa.

Naslednji pri predstavitvi stališč v imenu poslanskih skupin je gospod Luka Mesec v imenu Poslanske skuine Levica.

Izvolite.

Luka Mesec

Hvala za besedo. Lep pozdrav!

Boj proti revščini je ena od prioritet Levice. Revni ljudje namreč nimajo svojih interesnih skupin, nimajo svojih združenj ali sindikatov. Pogosto so v finančnih in osebnih stiskah pahnjeni na rod družbe, nemočni in neslišani, zato jih je politika predolgo postavljala na zadnje mesto. Minimalna socialna pomoč je še do nedavno znašala pičlih 298 evrov mesečno. Ali si predstavljate, kako je preživeti s takim zneskom s približno 10 % poslanske plače?

Na mene so se prek socialnih omrežij obrnili številni ljudje, ki so v tem peklu živeli. Gospa iz Bele krajine mi je na primer pisala, da ji odpada omet v hiši pa si ne more privoščiti popravila. Ko se ji je pokvaril televizor, ni mogla najeti niti nekaj stoevrskega potrošniškega kredita, da bi najela novega, da bi kupila novega. Vsakomesečne položnice so bile izziv. Takih, pogostih neslišanih, zgodb je v Sloveniji še na tisoče. Z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da jih do neke mere podoživlja vsak od 250 tisoč naših sodržavljank in sodržavljanov, ki živijo pod pragom tveganja revščine. V Levici smo zato cel prejšnji mandat vztrajali, da se morata minimalna socialna pomoč in varstveni dodatek s sramotnih 298 evrov povečati na vsaj 385 evrov, kolikor je znašal izračun minimalnih življenjskih stroškov leta 2009, oziroma na 442 evrov, kolikor znaša novi izračun minimalnih življenjskih stroškov. Veseli nas, da smo s koncem preteklega mandata s pobudo tudi uspeli, čeprav začasno za pol leta, še bolj pa, da smo se uspeli z novo vlado dogovoriti, da ta ukrep postane trajen.

Ob tem je treba odgovoriti na očitke, ki se pojavljajo v javnosti in ki jih širijo tudi nekatere politične stranke. Zelo pogost je argument o tako imenovani pasti neaktivnosti, češ,, da se zaradi zvišanja socialnih pomoči ljudem ne bo več splačalo delati, ker je sedaj razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo prenizka. Odgovor na to je preprost. Ni socialna pomoč s 392 evri previsoka, ampak je minimalna plača prenizka. Včeraj smo s podpisi 52 poslank in poslancev vložili zakon, po katerem bo minimalna plača v dobrem letu zrasla na 700 evrov mesečno, vsi dodatki, vključno z dodatkom na delovno dobo, pa se bodo nanjo doplačevali in ne vanjo vštevali. Podprite ga, pa ne bo nikomur več treba viseti na pragu tveganja revščine kljub osemurnemu delu vsak dan.

Drugič. Pojavlja se očitek, da smo poskrbeli samo za prejemnike socialne pomoči, za upokojence pa ne. To ne drži, saj že s tem zakonom izboljšujemo položaj revnih invalidskih upokojencev, ki prejemajo varstveni dodatek se pa popolnoma strinjamo, da je treba popraviti pokojnine nasploh. Nihče, ki je delal 40 let, ne sme prejeti manj od praga tveganja revščine. Krivično je, da ljudje, ki se upokojujejo zadnja leta, z dnevom upokojitve izgubijo praktično polovico dohodka, odmerni odstotek namreč trenutno znaša zgolj 57 %. Poprava obeh krivic je zapisana v koalicijsko pogodbo te vlade in v Levici bomo vztrajali, da je za to treba prioritetno poskrbeti že ob rebalansu proračuna ob začetku naslednjega leta.

In zadnjič. Na prejemnike socialnih pomoči se pogosto gleda kot na lenuhe. To je sramoten in žaljiv očitek. Brezposelnost se je namreč v zadnjih dveh letih prepolovila in kdor je lahko dobil delo, ga je vzel, nekateri tudi za sramotno nizka plačila. Več kot 70 tisoč ljudi v Sloveniji dela za plačo, vštevši dodatke, nižjo od 667 evrov. Več kot 50 tisoč ljudi je na espejih in marsikdo od njih ne zasluži na koncu meseca niti minimalca. Na deset tisoče jih dela preko agencij. Nekateri delajo na štiri izmene za minimalno plačo. Prejemnikov socialnih pomoči na drugi strani je še 35 tisoč, in to niso ljudje, ki nočejo delati. To so v veliki večini ljudje, ki ne morejo delati zaradi stisk, travm, bolezni. Tem ljudem je treba pomagati in veseli nas, da večina poslancev to končno razume.

V Levici bomo zakon podprli. Hvala.