Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 13. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Monika Gregorčič, gospod Miha Kordiš, dr. Franc Trček do 15. ure, gospa Iva Dimic, gospod Igor Zorčič, gospa Janja Sluga od 15.45 ure dalje, gospod Jožef Horvat, mag. Karmen Furman, gospa Nataša Sukič, gospod Željko Cigler do 13. ure in dr. Matej Tašner Vatovec od 14. ure dalje.

Na sejo sem povabil tudi predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 13. izredne seje Državnega zbora.

predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. novembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo.

Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 67.

(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)

S tem ugotavljam, da je dnevni red 13. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI Z GLOBALNIM DOGOVOROM O VARNIH, UREJENIH IN ZAKONITIH MIGRACIJAH TER OBVEŠČANJU JAVNOSTI IN DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE O MEDNARODNIH ZAVEZAH, KI SE NANAŠA NA MEDDRŽAVNE NEZAKONITE MIGRACIJE.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 35 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 24 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Janezu Janši.

Gospod poslanec, izvolite.

Spoštovani!

Tisto, kar v bistvu loči civilizacijo od barbarstva, so pravila. Vsaka civilizacija ima neka pravila, ki so vnaprej znana, po katerih uravnava svoje žitje in bitje, tako da posameznik ni izpostavljen samovolji tistih, ki imajo v rokah večjo moč.

Torej v tem uvodu, ker imam na voljo samo 10 minut, predvsem o proceduri in o pravilih. O vsebini tega akta, te deklaracije, ki ima napačen naziv, se pravi, nek globalni dogovor, več v nadaljevanju, ko bo na voljo več časa. Za začetek pa je treba povedati, da gre za akt, ki ima lažen naslov, ker ne gre za globalni dogovor, da gre za akt, ki deli svetovno, evropsko in tudi slovensko javnost. In da gre za akt, ki mu, bom rekel, prepričljiva večina ljudi na zahodu nasprotuje, se ga skuša kljub temu sforsirati tudi z trivialnih izgovorom, češ, da gre za nekaj, kar nima pravne veljave, in da bo to sprejeto 10. decembra v Marakešu z aklamacijo, se pravi, z ploskanjem. Kar je sicer res, ne poveste pa, da je 17. decembra, ta resolucija na dnevnem redu Generalne skupščine OZN, kjer se bo glasovalo. Se pravi, gre za formalen akt, za katerega mora država po neki proceduri sprejeti stališča, tako da njena delegacija potem odloča na Generalni skupščini Združenih narodov.

No in zdaj poglejmo, kako je ta procedura najprej potekala v Sloveniji. Danes imamo sejo Državnega zbora, kjer razpravljamo o tem aktu. Nekaj dni smo imeli sejo delovnega telesa tega Državnega zbora, ki je razpravljal o tem aktu. Vlada pa je že teden prej dala soglasje k sprejetju tega akta z lažnim nazivom, ne da bi sploh obstajala kakršna koli pravna ali politična podlaga za to. Politična zato ker v skladu z akti, ki veljajo v Sloveniji in resolucijo oziroma deklaracijo o zunanji politiki, Državni zbor tukaj nastopa kot akter, ki je vključen na koncu. Pravno pa zato, ker ste razpravljali in odločali o nečem, spoštovani kolegi iz Vlade, kar v skladu z 11. členom Ustave Republike Slovenije sploh ni obstajalo. V ustavi piše, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, Vlada pa je potrdila nek akt, ki v slovenščini ni obstajal. Tudi danes ne obstaja v uradnem prevodu. Dali ste nam nek delovni prevod, ki je lahko pripomoček, ne more pa biti po slovenski ustavi osnova za odločanje, še posebej ne o tako pomembnem vprašanju. In da bo stvar še bolj komična ali pa tragikomična, prej sem malo pogledal življenjepise kandidatov za člane Vlade v tej sestavi, ki ste jih poslali za hearinge, in smo ugotovili, da kar nekaj članov te vlade sploh ne razume angleško. Se pravi, sprejeli ste nek akt, ki ga niste niti prebrali. Če pa ste ga, ga niste razumeli, vsaj ne vsi. Torej ne gre samo za vsebinsko vprašanje za ali proti temu, kar piše v tem aktu, ampak gre za to, da je bila uporabljena neka procedura, ki je protiustavna, protizakonita in proti vsem temeljnim principom vsake civilizacije.

Rekli boste oziroma rečeno je bilo, to je nepomembna stvar, neformalna zadeva, pravno ne obvezuje. Ni res, glejte, ta tema je v ospredju razprav, vsaj na zahodu. Ta tema je tema, ki vsak dan povzroči, da kakšna država odstopi, izstopi iz tega kroga. Govorjenje o tem, da 150 držav podpira ta akt, glejte, to je tako, kot včasih, ko je Jugoslavija govorila o Generalni skupščini Združenih narodov, imamo neuvrščeni večino, pa so sprejemali resolucijo in obsojali Izrael, nič pa od tega potem ni veljalo, ker Varnostni svet Združenih narodov tega potem ni potrdil, in to je organ, ki v OZN dejansko odloča o realnih ukrepih. Generalna skupščina seveda daje usmeritve in v tem tako imenovanem globalnem dogovoru so seveda usmeritve. S tem dogovorom se države na, mislim da, na 36 mestih, tiste, ki bodo za to glasovale, obvezujejo, da bodo nekaj naredile. Se pravi, so neke zaveze, ki so politične, na začetku, kot vedno pri vsaki resoluciji ali pa deklaraciji, če bo to sprejeto na Generalni skupščini Združenih narodov in bomo mi glasovali za to, so to obveze, ki članice OZN zavezujejo. To se bo potem začelo prelivat v pravne akte. Nimam časa, da bi našteval na stotine primerov, ko je bilo temu tako.

Če preberete to deklaracijo z napačnim nazivom, naziv je pa napačen zato, ker če katerakoli članica Združenih narodov, ki je stalna članica Varnostnega sveta, ne sodeluje v nekem dogovoru, potem to ni globalni dogovor. Združene države pravzaprav od samega začetka, ko je bil ta zadnji osnutek objavljen, ne sodelujejo. Za Rusijo in Kitajsko se ne ve. Druge države, predvsem države zahodne civilizacije, izstopajo druga za drugo. Včeraj je ena od koalicijskih strank v Belgiji sporočila, da tega ne podpira, se pravi, tudi Belgija tega ne bo podprla. Toliko o jedrnih državah Evropske unije, ki naj bi vse stale za tem. Po kongresu CDU v začetku decembra v Nemčiji bo verjetno tudi ta država glede tega spremenila stališče in na koncu boste na nemško-francoskem vlaku samo še vi. Zato, pamet v roke! Preberite danes tekst, ki je tukaj, v njem boste našli vse, kar si kdo želi. Našli boste člene, kjer piše, da je vsaka država suverena, in boste našli člene, ki de facto izenačujejo ilegalne in legalne migracije, begunce in migrante. Termin »illegal migration«, ilegalne migracije sploh ni uporabljen. Je pa na štirih mestih zapisano: ne glede na status se zagotavlja to, to in to… Da ne bo pomote, to ni deklaracija o človekovih pravicah. Zdaj se je v tej debati zahajalo v stransko ulico, češ, vsi ljudje, ne glede na to, ali smo iz Evrope, Afrike ali Amerike, imamo enake človekove pravice. Imamo jih po Deklaraciji o človekovih pravicah, podobni deklaraciji, ki je tudi ratificirana, jih imamo, in to ni ta tema. Je pa v tem dokumentu jasen namen, da se pravica do migracije počasi naredi za človekovo pravico, beri: življenje na račun žuljev drugih, se naredi za človekovo pravico, in to je konec neke resne civilizacije.

Zaradi vsega tega, kar je v tem tekstu, iz tega na koncu ne bo nič, in države, ki bodo prej prišle k pameti, bodo pač toliko na boljšem. Poglejte, kaj misli javno mnenje v Evropi, na celi zahodni polobli, tudi v Sloveniji, 70 % ljudi v Sloveniji tega ne podpira. In predlagam, da pač ravnamo pametno in da se Vlada iz tega umakne.

V nadaljevanju, ko bo več časa, pa tudi o tem, kako je do takšne vsebine prišlo, in o tem, zakaj se je pred slovensko in v glavnem tudi pred celotno zahodno javnostjo končno besedilo toliko časa dokaj uspešno skrivalo. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavniku predlagatelja, gospodu Jerneju Vrtovcu.

Gospod poslanec, izvolite.

Spoštovani zbrani, lepo pozdravljeni!

Zakaj nasprotovati globalnemu dogovoru o migracijah? Prvič, iz vsebinskih razlogov, in drugič, iz preprostih postopkovnih razlogov sprejemanja tega dokumenta.

Nekaj točk vsebinskih razlogov, zakaj v Novi Sloveniji svarimo, da ta globalni dogovor, pod narekovaji, ni dober. Prvič zato, ker dogovor vsebuje nekatera sporna določila, kot so: odprt dostop do trga dela in socialnih storitev za migrante v ciljnih državah. Torej, gre za popolno enačenje socialnih pravic, spoštovani gospod minister. Drugič, prav tako je zabrisana razlika med legalnimi in ilegalnimi migranti, saj dejansko dokument v nobeni točki ne govori in opredeljuje ilegalnih migracij, ampak govori zgolj o iregularnih migracijah. Zdaj vas pa sprašujem, zakaj je ta razlika zabrisana in zakaj namenoma govorimo o iregularnih migracijah, kajti razlika med ilegalnimi migracijami ali pa iregularnostjo je velika, razlika je. Tretjič, v dokumentu piše, da so migracije temelj blaginje in so vedno prinašale bogastvo, inovacije in trajnostni razvoj. In tudi trditev o dobrobitih, ki jih prinašajo migracije, je eden od temeljev tega dokumenta. Ampak tej trditvi ni priložena nobena analiza, niti ni navedeno, na katere raziskave se ta trditev nanaša. Seveda migracije lahko prinašajo koristi, a ne vedno in ne povsod. Prinašajo tudi varnostna tveganja, kar smo lahko videli v Evropi v zadnjem desetletju in prinašajo tudi gospodarska tveganja. Nadalje v dokumentu piše: »Sankcije proti migrantom ponovno proučiti in ukiniti«. Torej, dokument se postavlja nad zakonodajo držav članic OZN. Nadalje, petič, v 33. točki na strani 24 je zagotovljeno: »Zavezujemo se tudi k spoštovanju svobode izražanja mnenja, skladno z mednarodnim pravom, in sprejeti, implementirati in obdržati zakonodajo, ki kaznuje zločine sovraštva in težke zločine sovraštva proti migrantom«. Ob tem se pa postavlja kar nekaj vprašanj. Eno izmed vprašanj je, kaj so zločini sovraštva in težki zločini sovraštva, kaj je netolerantnost in kaj so, narekujem: »druge oblike diskriminacije«? Ter ključno vprašanje, kdo bo o tem razsojal? Kdo bo tisti sodnik, ki bo povedal, kaj so druge oblike diskriminacije, kaj so težki zločini sovraštva? V Sloveniji si to predstavljamo to tako, da bo Mirovni inštitut tisti, ki bo sodnik. Jaz tega sodnika nočem, ki bo meni govoril, kaj je svoboda govora in kaj je sovraštvo. A bodo to mediji? Bodo to medijske hiše? To v tej deklaraciji ni navedeno.

Tudi nekateri mednarodni pravniki, če grem malo k postopku trdijo, da ta deklaracija sodi v tako imenovano mehko mednarodno pravno zakonodajo, ki določa mednarodne standarde, ti pa prej ali slej prerastejo v običajno pravo in smernice, ki jih nobena država ne more več zavračati, ne da bi se s tem oddaljila od mednarodne skupnosti. Kaj to pomeni? Torej ta dogovor povsod po svetu uveljavlja enaka merila glede migracij, ki se jih tudi bodisi z volitvami bodisi z referendumi ne bo dalo več pomembneje spreminjati, saj bodo politične odločitve vselej vezane nanje, na te dogovore, na te deklaracije. In politične odločitve so tako legitimne le, če ustrezajo tem globalnim standardom. In tudi sčasoma lahko dokumenti, ki so sprejeti pod okriljem OZN, prerastejo v mednarodnopravne dokumente. O tem smo se lahko prepričali že v preteklosti. Nadalje. Ta dogovor ne vsebuje enega bistva, in sicer akcijskega načrta, ki bi ga moral, za odpravljanje vzroka migracij. Namreč problem revščine je treba reševati v izvornih državah tretjega sveta, od koder tudi ti migranti prihajajo. Tega ta dokument, akcijskega načrta, ne opredeljuje. Pa samo malce za številke – Kitajska vlaga okrog 100 milijard dolarjev v reševanje revščine v Afriki z investicijami. Enako to počnejo Združene države Amerike. Evropa je tukaj na hudi preizkušnji in na psu. OZN je septembra 2015 sprejel agendo 2030, kjer je zapisano, da bomo do leta 2030 iztrebili revščino. Ta dokument o tem nič ne govori, gre torej praktično v celotno nasprotno smer.

Hvala, gospod poslanec.

Predlog priporočila je 16. novembra 2018 obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Matjažu Nemcu.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik! Kolegice, kolegi, spoštovana javnost!

Odbor za zunanjo politiko je omenjeni predlog priporočila, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina 35 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem, obravnaval na 4. nujni seji, in sicer 6. novembra 2018.

Mag. Branko Grims je v imenu predlagatelja izrazil nestrinjanje z vsebino globalnega dogovora, ki naj bi opredeljeval migracije kot pozitivne in tako še dodatno povečal število nezakonitih migracij. Njegovo izvajanje bi lahko pomenilo potencialno grožnjo suverenosti ciljnih držav. Opozoril je, da Vlada ni predhodno seznanila Državnega zbora s podporo marakeški deklaraciji in da zato ni ravnala v skladu s 3. členom Zakona o zunanjih zadevah. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, da še vedno ne obstaja slovenski prevod besedila globalnega dogovora.

Zakonodajno-pravna služba je po proučitvi predloga priporočila opozorila na smiselnost dopolnitve 1. točke predloga priporočila z navedbo subjekta, v okviru katerega se globalni dogovor sprejema. Izpostavljeno je bilo, da je Vlada pri izvrševanju pristojnosti samostojna in hkrati odgovorna Državnemu zboru ter da globalni dogovor ni pravno zavezujoč dokument.

V nadaljevanju je minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar poudaril, da je sprejetje globalnega dogovora za Slovenijo pozitiven, saj ne gre za pravno zavezujoč akt, torej lahko vsaka država suvereno izvaja njegova določila v skladu z nacionalnimi interesi. Pomembno je namreč, da ostanemo v skupini jedrnih držav Evropske unije in tudi drugih, ki se zavedajo, da pojava migracij ne moremo rešiti sami, temveč bodo uspešne le s skupnimi močmi. Zatrdil je, da dokument ne vzpostavlja nove kategorije migrantov niti ne pravice do migriranja kot osnovne človekove pravice. Poudaril je, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo tudi pojasnilno izjavo s podrobnimi stališči Slovenije glede pristopa h globalnemu dogovoru, v kateri bo izpostavljena zahteva po jasnosti razlikovanja med zakonitimi in nezakonitimi migranti in jasnemu priznavanju zavez vračanje ilegalnih migrantov v državo izvora.

Tudi mag. Sandi Čurin, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, pravi, da dokument prvič jasno opredeljuje zaveze, ki jih morajo izpolnjevati tudi države izvora migracij ter ločuje med migranti in begunci, med zakonitimi in nezakonitimi migracijami, dopušča različno obravnavo glede na naravo migracij, ureja pa nadzor na mejah težav ter zagotavlja suverenost pri odločitvah držav z naslova migracij.

Dr. Ernest Petrič, svetovalec za zunanje zadeve v kabinetu predsednika republike, je pozval k racionalnosti ter poudaril, da predsednik republike ocenjuje, da je globalni dogovor sprejemljiv kot prvi resen, sicer nezavezujoč poskus mednarodne skupnosti, da uskladimo usklajeno in uredimo vprašanje migracij. Hkrati je opozoril, da je morda dogovor zlasti pri ločevanju med statusom begunca, migranta za Slovenijo premalo jasen, zato bi morala Slovenija v fazi glasovanja v Generalni skupščini OZN to jasno izpostaviti.

V razpravi so bili člani odbora iz vrst opozicije kritični predvsem do določitve prejšnje vlade, da je v času, ko je opravljala tekoče posle, podprla marakeško politično izjavo in pred tem ni obvestila Državnega zbora. Pozvali so tudi Vlado naj pred nadaljnjim odločanjem predloži slovenski prevod dokumenta. Poudarjali so, da bi morala biti sredstva, ki so namenjena migrantom, porabljena za socialne transfere slovenskih državljanov.

Članice in člani odbora iz vrst koalicije so poudarili, da je globalni dogovor politična zaveza, ki ne vpliva na slovensko notranjo zakonodajo in da gre za globalno usmeritev, kako izzivom migracij pristopiti na celosten način, da gre za dokument, ki temelji na mednarodnem pravu, vključuje suverene pravice vseh držav v procesu migracije, določa delitve odgovornosti in nerazlikovanja, da je treba spoštovati dialog, solidarnost, izpolnjevanje zavez, ki jih je na področju migracij Slovenija že podala.

K predlogu priporočila na matičnem delovnem telesu niso bili predlagani amandmaji.

Po končani razpravi je odbor glasoval o predloženem predlogu priporočila, ki s 5 glasovi za in 11 proti ni bil sprejet, zato je bila obravnava predloga priporočila na podlagi drugega odstavka 61. člena in razlage Komisije za Poslovnik z dne 9. december 2009 na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade.

Gospod minister, izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, dragi državljanke in državljani!

Vlada enotno podpira globalnih dogovor o migracijah.

Naj takoj povem še to, da postopek je potekal v skladu s pravili in ustaljeno prakso in v skladu s pristojnostmi, ki jih Vlada ima, kot je ugotovila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Migracije so del evropske zgodovine, migracije so del našega vsakdana in migracije bodo globalni izziv prihodnosti. Pred tem si ne moremo zatiskati oči, temveč moramo poskrbeti, da bodo migracije potekale na urejen in obvladljiv način. Seveda je pomembno, da se o tem pojavu pogovarjamo, ampak z argumenti in podatki ne pa z zastraševanjem, nestrpnostjo ali celo teorijami zarote.

Kdo so migranti, spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani? So predvsem ljudje. Ljudje z imeni in obrazi. Z družinami, z zgodbami, talenti in upanjem na boljši jutri. Seveda so med nami ljudmi vedno tudi tisti, ki so drugačni, pa tudi tisti, ki nimajo dobrih namenov, toda to nas ne sme odvrniti od naše temeljne humane drže, pri čemer pa moramo seveda vedno v družbi in v državi zagotavljati mir, varnost in seveda spoštovanje dogovorjenih pravil. Pripadniki številnih slovenskih družin so migranti, ki so pred prvo vojno, med vojnama ali po njih odšli v svet iskati boljše življenje za sebe in za svojo družino. Migranti so mnogi gradbeniki, ki garajo na številnih naših gradbiščih. Migrantke so mnoge medicinske sestre in strežnice na oddelkih številnih slovenskih bolnišnic. Migrante zaposlujejo slovenska podjetja. Migranti predavajo na slovenskih univerzah. Migranti so torej že med nami, nekateri pa bodo še prišli. Verjamem, da zato Slovenija ni in ne bo nič manj slovenska. Vsekakor pa moramo jasno reči ne nezakonitim migracijam in ne smemo dovoliti, da bi migracije kakorkoli ogrožale našo varnost in naše evropske demokratične vrednote. Migracije niso nov pojav, so del evropske civilizacije, del naše zgodovine. Evropa ni ne otok ne trdnjava. Je zagovornica sodelovanja in multilateralizma. Evropa želi ohranjati svoje vrednote in svojo varnost, svoj human obraz, solidarnost in blaginjo za svoje prebivalce. Zagovornice globalnega dogovora, o katerem danes govorimo, so države, ki za temi vrednotami stojijo. Velika večina evropskih držav: Francija, Nemčija, Italija in tako dalje, pravzaprav glavnina teh držav in seveda tudi glavnina vseh tistih, ki sestavljajo jedrni del Evropske unije, ki mu Slovenija želi pripadati in s katerim želi sodelovati. Pa tudi so še, potem druge države, kot denimo Švica, če govorimo o Evropi, pa Vatikan oziroma sveti sedež in tako dalje. Vsi ti podpirajo globalni dogovor.

Zakaj ga podpira Slovenija? Prvi dnevi in meseci migrantske krize leta 2015 so pokazali, kaj se lahko zgodi, če države med seboj ne sodelujejo, če improvizirajo, če se ne obveščajo. Da bi se izognili neurejenosti, neorganiziranosti tihotapcem, ki ljudi sredi noči vodijo čez ledeno mrzlo reko, je nujno zagotoviti tesno sodelovanje vseh držav na migrantskih poteh. Naša vlada je odločna zagovornica takšnega sodelovanja, ki hkrati predstavlja tudi pomemben element pri zagotavljanju varnosti slovenskih državljanov. Prehodi naših meja morajo biti urejeni ter zgolj in samo zakoniti. Zakonsko dovoljene, torej legalne migracije, marsikdaj potrebujemo, kot sem povedal. Nezakonite in nelegalne pa želimo preprečiti in jih preprečujemo. Globalni dogovor je nastal z jasnim namenom, da države sodelujejo, prvič, za dosego varnih, urejenih in zakonitih migracij. Drugič, za preprečevanje nezakonitih, nevarnih in neurejenih migracij. Ter tretjič, za odpravljanje vzrokov migracij. In kdor trdi drugače, namerno zavaja. Eden glavnih ciljev dogovora je še posebej lajšanje razmer v državah izvora, da ljudem sploh ne bi bilo treba zapuščati domov in odhajati po kopnem in čez morje v tuje dežele.

Ponovno naj poudarim, da je globalni dogovor politični dokument, ki ni pravno zavezujoč. Drži seveda pa, da predstavlja ta dogovor politično zavezo. Da, zavezo držav, da bodo med seboj sodelovale pri urejanju migracijskih tokov, in to je vsekakor tudi v interesu Slovenije. Naj ponovim, globalni dogovor držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje in na noben način ne posega v njihove ustavne ureditve.

Te dni pogosto izražena trditev, da dogovor ne ločuje med migranti in begunci, absolutno ne drži. V točki 4 je jasno zapisano, da gre za dve ločeni skupini, katerih statuse urejajo ločeni pravni okvirji. Poudarja, da so le begunci upravičeni do posebne mednarodne zaščite, kot to določa mednarodno pravo o beguncih, medtem ko ta dogovor, o katerem govorimo, naslavlja samo migrante. Globalni dogovor v točki 15 izrecno poudarja suvereno pravico držav, da določajo lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi. Nobena država na tem svetu ne bi pristala na zmanjšanje suverenih pravic odločanja na tem področju. Globalni dogovor na vzpostavlja nobene nove kategorije migrantov, niti ne vzpostavlja nikakršne pravice do migriranja kot osnovne človekove pravice, tega ni nikjer v besedilu in to se, žal, navaja v naši javnosti, ampak tega ni v besedilu. Dogovor ne podeljuje nobenih dodatnih pravic nezakonitim migrantom, pač pa poudarja nacionalno suverenost na področju migracij. Države na podlagi nacionalne zakonodaje določajo, kateri migranti so zakoniti in kateri so prišli nezakonito. Avtomatizma ni, da bi s prihodom v državo avtomatično dobili pravice; to ne obstaja v nobeni državi in tega tudi ta dogovor ne prinaša.

Standardi varstva človekovih pravic in obravnave migrantov z urejenim statusom v Evropi, vključno s Slovenijo, so že zdaj bistveno višji od tistih, ki jih vzpostavlja ta globalni dogovor. Zato ta dogovor prinaša predvsem zaveze za tretje države, ki teh standardov še nimajo. Torej, za njih predstavlja, predvsem za države izvora, dodatne obveznosti, ki doslej niso bile definirane na globalni ravni. Nekateri pravijo, dogovor na široko odpira meje za migracije, uvažamo tretji svet, uvažamo revščino. Ravno nasprotno, dogovor izrecno in natančno opredeljuje korake v boju proti nezakonitim migracijam, proti tihotapljenju ljudi in kriminalnim združbam. Jasno opredeljuje vračanje ilegalnih migrantov v države izvora oziroma dolžnost teh držav, da jih sprejmejo.

Naj na koncu povem, da bo slovenska vlada zato, da bo predvsem slovenski javnosti pa tudi svetovni jasno, kakšna je vsebina te deklaracije, kaj sprejemamo, podala javno pojasnilo, ki je pogosta praksa ob podobnih sprejemanjih resolucij v Združenih narodih. In v tem pojasnilu bomo predvsem izpostavili pravno nezavezujoč značaj tega dogovora, suvereno pravico držav, torej tudi suvereno pravico Slovenije, da urejajo lastne migracijske politike, vključno z določanjem statusa zakonitih in nezakonitih migrantov. Poudarili bomo, da bomo pri razlagi dogovora jasno razlikovali med zakonitimi in nezakonitimi migranti, kot na primer pri cilju številka 16, ki govori o vključevanju migrantov. Poudarili bomo, da dogovor ne zavezuje k sprejetju ukrepov za povečanje legalnih tokov, in poudarili bomo zavezo držav, da morajo ponovno nazaj sprejemati svoje državljane, ki so migrirali. Torej gre za zavezo, da sprejmejo tiste, ki bodo vrnjeni, ker so ilegalno prišli v neko državo.

Naj za konec povem, da je ključnega pomena to, da je Slovenija skupaj z več kot 150 državami, s pretežnim delom Evrope in sveta, zato da bomo skupaj lahko urejali tisto, česar nobena država sama ne more urejati – množičnih migracij in današnjih ilegalnih migracij, ki jih spodbujajo tihotapske in druge kriminalne združbe. Tudi velike države niso več same kos temu problemu. In če bomo na podlagi tega dogovora lahko bolje sodelovali in bolj pomagali državam, v katerih krize nastajajo, potem bo manj migracij v Evropo, potem bo manj ilegalnih migracij v Slovenijo in potem bomo te migracijske tokove skupno lažje uravnavali. In zato slovenska vlada, kot sem rekel, enotno podpira ta dogovor in zato bo tudi Slovenija ostala na tej svoji poti, da bomo ostali varni pa hkrati tudi humani in del naprednega sveta, ki želi sodelovati, za naše skupno dobro. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

S tem prehajamo na stališča poslanskih skupin. Dr. Matej Vatovec v imenu Poslanske skupine Levica.

Izvolite, gospod poslanec.

Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!

Minevajo približno štiri leta od vzpostavitve začasnega humanitarnega koridorja, ki je potekal tudi čez Slovenijo. Ravno toliko časa traja tudi izjemno aktivna protičloveška in zastraševalna politika desnice. Po teh štirih letih Državni zbor danes že 30. obravnava na to temo. Za primerjavo: desnica skliče nujno sejo ali izredno sejo Državnega zbora na vsako 16. pozitivno rešeno prošnjo za azil. V Sloveniji je bil namreč med leti 2015 in 2018 azil podeljen skupno 419 osebam. Prosilcev za azil je bilo v tem enakem obdobju skupno 5 tisoč 616, kar pomeni, da je skupno pozitivno število rešenih 8,7 odstotka vseh prošenj. V deležu celotnega prebivalstva države begunci predstavljajo oziroma vsi tujci predstavljajo 6 odstotkov prebivalca, begunci pa 0,02 odstotka. Kljub tem podatkom desnica vztrajno zastrašuje in grozi z apokalipso, uničenjem civilizacije slovenske naroda, jezika, kulture in vsega, kar pač še poznamo. Vztrajno se trudi, da bi na teh 419 posameznikov in posameznic oziroma teh 0,02 odstotka prebivalstva zvalila krivdo za praktično vse težava, ki jih imamo in s katerimi se soočamo. Krivi so za revščino, sramotno nizke pokojnine, bedne plače, nezaposlenost, prekarnost in tako naprej. Ob tem seveda pozabljajo, da so ti problemi bili prisotni že veliko pred leto 2015, da so pravzaprav te probleme povzročili zakoni, kakršen je bil ZUJF, ki ga je sprejela Janševa vlada. Napačne odločitve in napačne politike v času gospodarske rasti tik pred krizo, ki so povzročile še večjo luknjo v času, ko je kriza nastopila, ampak dobro, to pustimo. Pri spodbujanju konflikta z zunanjim sovražnikom se desnica poslužuje vseh najbolj nizkotnih sredstev, propagande in – temu bomo verjetno danes ves čas priča – zavajanj, manipulacij in predvsem laži. Propaganda SDS je v svojem zastraševanju tako spretna, da ji je podlegla celo politična sredina. V teh dneh namreč minevajo tri leta, odkar je bila na mejo postavljena rezilna žica. A na mejo je ni postavil gospod Janša, postavil jo je gospod Cerar, seveda s podporo SMC, SD in Desus. Sredinske stranke so torej pristale na ta desničarski populizem in na to protičloveško politiko. Vojski so podelile policijska pooblastila, pravice, ki gredo beguncem, so skrčil pod dopusten minimum, pod tisto, kar so zahteve evropskih dokumentov. Represivnim organom so poleg tega podelile sredstvo za masovni nadzor in sprejele zakon, ki prosto suspendira mednarodno pravo in krši osnovne človekove pravice.

Iz vsega navedenega jasno izhaja, da so dogovori in sporazumi, kakršna sta tudi tako imenovana marakeška politična deklaracija in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah nujno potrebni. Ne samo na ravni evropske unije, ampak na mednarodni ravni.

Kar se tiče marakeške politične deklaracije, ne gre za nobeno novo stvar. Gre za deklaracijo, ki se v okviru rabatskega procesa skušaj z akcijskim načrtom sprejema vsaki dve leti, gre za sporazum, ki ga je leta 2006 prvič podpisala Vlada SDS oziroma v njenem imenu takratni minister za notranje zadeve Dragotin Mate. Cilji dokumenta so usmerjeni k lažji izmenjavi in sodelovanju med državami na migracijski poti v severni, zahodni in srednji Afriki ter Evropi. Če se predlagateljem res zdi, da je dokument tako zelo sporen, naj se vprašajo, zakaj so ga leta 2006 pravzaprav podprli.

Drug dokument, zaradi katerega je desnica zahtevala današnjo izredno sejo, je tako imenovani globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Gre za politično zavezo držav, da bodo na področju migracij med seboj tesneje in konkretneje sodelovale. Dogovor je gotovo dobrodošel in na globalni ravni pomeni korak v pravo smer. V Levici vidimo njegovo največjo pomanjkljivost ravno v tem, da ni zavezujoč. Glede na to, da je glavni problem zadnjih let vsesplošna odsotnost solidarnosti, še posebej znotraj Evropske unije, dvomimo, da se bo situacija izboljšala zaradi odgovora, ki nikogar ne zavezuje oziroma kjer se pristopniki takšnega dogovora sklicujejo na to, da ni zavezujoč. Da je dogovor v tem delu pomanjkljiv, je skorajda enotna tudi pravna stroka. Ampak ne prvi in ne drugi dokument ne uvajata tisto, kar navajajo predlagatelji, cenzure. Ne jemljeta suverenosti državam in niti ne zahtevata sprememb ustavne ureditve. Navedbe predlagateljev v priporočilih je treba imenovati pravzaprav s pravim imenom. Gre za sredstva propagande, gre za zavajanja, manipulacije in laži.

V Levici na takšen diskurz nismo in ne pristajamo. Izključni cilj desnice je zastraševanje in spodbujanje sovraštva, kar se bo jasno pokazalo tudi ob današnji razpravi, se je tudi na dveh odborih, v preteklem tednu. Že v tem trenutku si upam trditi, da ne bo govora o nujno potrebnih izboljšavah na področju integracije vseh, ki so se odločili, da bodo ostali pri nas. Tudi ne bo govora o skrajševanju azilnih postopkov, ki so še vedno krepko daljši od zakonsko predvidenih rokov. Ne bo govora o izboljšanju možnosti za čim hitrejše vključevanje migrantov, beguncev in tujcev v izobraževalne zaposlitvene programe. Nujno bi pravzaprav morali opraviti razpravo o tem, zakaj je od zadnje resolucije o migracijskih politiki minilo skoraj 20 let, od sprejetja strategije ekonomskih migracij pa 8. Ampak, tudi o tem danes zagotovo ne bo govora.

Namesto vseh teh vprašanj, ki so vsekakor na mestu in bi se jih morali prioritetno lotiti, bo desnica danes zavzeto in doživeto slikala podobo prihajajoče apokalipse.

Naj zaključim kar z besedami Ivana Janše iz vrha EU Afrika 2007, citiram: »Migracije so poseben izziv za naše partnerstvo. Dobro urejene so priložnost za vse, za države izvora in ciljne države in tudi za migrantske skupnosti same. To je tudi vodilo globalnega pristopa EU, k migracijam. Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih. Afriška in evropska stran morata vzpostaviti učinkovit dialog, da se lahko skupaj lotita obojega, teh partnerstev in vzrokov za njihovo nevarno privlačnost«. Konec citata. In ravno to povzame cilj ali pa bistvo teh dveh dogovorov. Zagotoviti dobro urejene migracije, ki bodo priložnost za vse. Na obale Sredozemlja namreč še vedno naplavlja trupla. Lahko se vprašamo, ali si res želimo ali smo se res navadili na gledanje takšnih podob.