15. izredna seja

Državni zbor

29. 11. 2018

Transkript seje

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 15. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Eva Irgl, Janja Sluga, Suzana Lep Šimenko, Franc Rosec, Igor Zorčič, Matjaž Nemec, Samo Bevk, Ljudmila Novak od 13. ure dalje, Blaž Pavlin od 16. ure dalje, Andreja Zabret od 11. do 17.30, Ferenc Horváth od 15. ure dalje, Felice Žiža, Jožef Horvat od 15. ure dalje, Jernej Vrtovec od 18. ure dalje, Iva Dimic od 17. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti, Žan Mahnič od 17. ure dalje, prav tako pa bom sam odsoten od 15.30 do 17. ure.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 15. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 28. novembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Spoštovane gospe in spoštovani gospodje, prehajamo na odločanje. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 50 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.

(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 15. izredne seje Državnega zbora sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O MINIMALNI PLAČI.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 52 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Lukom Mescem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Branetom Golubovićem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Luki Mescu.

Hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani, delavke in delavci!

Dvig minimalne plače na 700 evrov je ena od temeljnih zavez Levice, zaveza, ki odgovarja na eno od ključnih nepravičnosti našega časa. Za Slovenijo je namreč težko desetletje, ki je bilo posebej težko za najšibkejše in najslabše plačane. Recesija je pogubila na desettisoče delovnih mest, na desettisoče ljudi je pristalo v prekarnih delovnih razmerjih, dolga leta varčevalnih ukrepov in zamrznitev plač pa so odločno prispevala k revščini v državi in k nezadovoljstvu, ki ga niti gospodarsko okrevanje ni ustavilo. Upravičeno! Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se namreč dobički zasebnega sektorja v Sloveniji med leti 2013 in 2016 povečali za 18-krat, plače, na čelu z minimalno, pa so v tem istem obdobju praktično stagnirale.

Trgovine vsako leto ustvarijo več sto milijonov evrov dobičkov, pa vseeno je trgovina ena od panog z največjim deležem minimalnih plač. Ne nazadnje, po podatkih v tej državi po petih letih gospodarske rasti še vedno 70 tisoč ljudi dela za plače, manjše kot 667 evrov mesečno, in 120 tisoč ljudi prejema plačo za polni delovnik, manjšo od 700 evrov mesečno. Skratka, danes odločamo o tem, ali bo gospodarsko okrevanje Slovenije končno prišlo tudi do tistih, ki k njemu največ prispevajo, delavk in delavcev.

Novela Zakona o minimalni plači prinaša tri ključne spremembe. Prva je dvig minimalne plače, kot rečeno, v dveh korakih. Čez en mesec 638 na 667 evrov, čez dobro leto, 1. januarja 2020, pa na 700 evrov neto mesečno. Druga sprememba je izločitev še preostalih dodatkov iz minimalne plače: dodatek za delovno dobo, dodatki za delovno in poslovno uspešnost ter dodatki za težje pogoje dela se po novem ne bodo več smeli vštevati v minimalno plačo, ampak se bodo, tako kot to velja za vse ostale plače, k tej plači doplačevali. Nesprejemljivo je, da imajo samo tisti z najnižjimi plačami dejansko te dodatke vštete v svojo končno plačo. Tretja in zadnja sprememba pa je formula, ki bo določila spodnji prag minimalne plače. Nekdo, ki dela polni delovni čas, 8 ur na dan, 40 ur na teden, bo od 1. 1. 2021, ko formula stopi v veljavo, moral zaslužiti vsaj 20 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški. Iz poslanskih klopi pogosto slišimo stavke, kot so: delo se mora izplačati ali delo mora omogočati dostojno življenje. V Levici se s tem popolnoma strinjamo. In formula, ki postavlja najnižjo plačo v državi vsaj 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, je najboljši garant za to, da se bo delo v tej državi res končno izplačalo. Dvig minimalne plače je v tem trenutku pomemben tudi za razvoj gospodarstva. Kot veste, smo v petem letu gospodarske rasti, brezposelnost se hitro zmanjšuje. Po podatkih SURS je bilo brezposelnih v drugem četrtletju 2018 le še 5,2 odstotka. Podjetja že poročajo, da delovne sile primanjkuje, dvig minimalne plače je način, kako manj produktivna podjetja spodbuditi k poslovnemu prestrukturiranju in optimizaciji. Če bomo kot država dopuščali, da v takih pogojih, kot jih imamo danes, podjetja še naprej lahko živijo in ustvarijo dobiček na nizkih plačah in izkoriščanju dela, ne pa na inovativnosti in produktivnosti, to ne bo slabo le za delavce, ampak za vse. Na ta način kot družba ne moremo napredovati.

Če je kdaj primeren čas za dvig minimalne plače, je zdaj. Gospodarska klima je ugodna, Umar pa ocenjuje, da smo vrh konjunkture dosegli lani. Drugo polovico ugodnih gospodarskih razmer zato moramo izkoristiti za prestrukturiranje gospodarstva, dvig vseh plač in za popravo socialnih krivic, ki so nastale v desetletju krize.

Če ostanem tukaj. Zakon podpirajo številne humanitarne in dobrodelne organizacije, med njimi Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine, projekt Botrstvo, Slovenska filantropija. Takole so zapisali v svojem pozivu poslankam in poslancem: »Gre za gesto temeljne človečnosti, ki nikogar ne prizadeva onkraj meja sprejemljivega in ob kateri bi morali preseči vsakršna vsakodnevna politična nasprotja ter nabiranje političnih točk. Pogled v prazno denarnico nikoli ni bil in ne bo stvar ideologije.« Hvala.

Hvala, gospod poslanec.

Dajem besedo tudi mag. Kseniji Klampfer, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Gospa ministrica, izvolite.

Ksenija Klampfer

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Levica je 7. novembra 2018 o podpori koalicijskih poslancev v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembi Zakona o minimalni plači. Predlog zakona predvideva določitev zneska bruto minimalne plače v letu 2019 na 886,63 evrov in v letu 2020 na 940,58 evrov, izločitev dodatkov, določenih z zakonom, predpisi ter kolektivnimi pogodbami in zneska minimalne plače, določitev formule, po kateri mora minimalna plača od leta 2021 dalje znašati 120 procentov minimalnih življenjskih stroškov, izračuni v skladu s socialno zakonodajo najmanj vsakih 6 let.

V Sloveniji plačilo za opravljeno delo v temelju ureja Zakon o delovnih razmerjih, pri čemer navaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Zakon določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Podlago urejanja plač za različne ravni zahtevnosti dela predstavljajo kolektivne pogodbe, sklenjene na različnih ravneh, ki so predmet svobodnih pogajanj med predstavniki delavcev in delodajalcev. Ti avtonomno odločajo tudi o višinah izhodiščnih oziroma osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Z Zakonom o minimalni plači pa se na državni ravni določa višina minimalne plače, ki jo morajo spoštovati vsi delodajalci pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. Znesek minimalne plače, ki je določen v skladu z zakonom in se vsako leto usklajuje najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, predstavlja najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas tudi, če bi njegova plača po kolektivni pogodbo ali pogodbi o zaposlitvi bila sicer nižja. Pri tem pa morajo biti morebitni dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, povračila stroškov in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, že sedaj izvzeti iz minimalne plače.

Vlada si pri urejanju vprašanja minimalne plače prizadeva za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljala dostojno življenje. Ocenjujemo, da predlog spremembe Zakona o minimalni plači zasleduje strokovne cilje z vidika izločitve vseh dodatkov in z navezavo na minimalne življenjske stroške vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in dohodki delovno neaktivnih oseb. Dvig minimalne plače je smiseln in potreben tudi zaradi nedavnega dviga osnovnega minimalnega dohodka posameznikov z vidika ohranjanja razmerij oziroma stimulacije za delo in zmanjševanje pasti neaktivnosti.

Pretekle, trenutne in napovedane makroekonomske okoliščine po naši oceni omogočajo navedene spremembe. Na tem mestu poudarjam, da je rast minimalne plače v zadnjih letih zaostajala za rastjo drugih makroekonomskih kazalnikov, kot so na primer rast BDP, rast povprečne plače in rast produktivnosti. Ob tem pa je treba dodati, da je finančni učinek nekaterih elementov sprememb, kot sta izločitev dodatkov in vpeljava nove formule, razmeroma težko oceniti zaradi odsotnosti potrebnih podatkov pri vseh deležnikih. V zvezi s predlaganimi spremembami je Vlada prav tako vseskozi opozarjala na nujnost vključitve socialnih partnerjev v pripravo sprememb in na pomen socialnega dialoga na področju minimalne plače. K temu smo, ob običajnih praksah in načinu dela v Sloveniji, zavezani tudi z določenimi mednarodnimi predpisi in pogodbami.

Na pobudo Vlade s predlogom sprememb Zakona o minimalni plači se je 16. novembra 2018 seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet, ki pa zaradi nasprotovanja vsebini, načinu dela s strani delodajalcev, ni opravil vsebinske razprave o posameznih členih. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na pobudo delodajalcev 20. novembra 2018 sklicalo tudi Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, na katerem se je s predstavniki delodajalcev nadaljeval pogovor o možnostih dviga minimalne plače, saj je odgovornost države, po mnenju Vlade, tako skrb za blagostanje njenih državljank in državljanov kot tudi skrb za uspešen gospodarski razvoj. Vlada si pri urejanju vprašanja minimalne plače prizadeva za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljala dostojno življenje zaposlenim in spodbuden gospodarski razvoj. Celoten proces pa mora potekati v socialnem dialogu.

Glede na navedeno, tako Vlada ne nasprotuje ciljem, ki jih predlog zakona zasleduje, ocenjuje pa, da bi bilo v nadaljnjem zakonodajnem postopku pri iskanju najustreznejših rešitev smiselno le-te v največji možni meri upoštevati socialni dialog.

Tudi kot ministrica za delo si absolutno prizadevam za dvig minimalne plače. Menim, da morajo delavci prejeti pravično plačilo, to pa mora biti nad pragom tveganja revščine. V skladu z Evropsko socialno listino, ki je bila sprejeta že leta 1961, pa pravično plačilo pomeni, da oseba, ki dela polni delovni čas, prejema plačilo, ki omogoča dostojno življenje brez socialnih transferjev. Hvala.

Hvala, gospa ministrica.

Sedaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prvi imate besedo, gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana gospa ministrica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Vsi se verjetno strinjamo, da so neto plače v Sloveniji prenizke. V Novi Sloveniji na to že dolgo opozarjamo in tudi ukrepamo. S tega vidika bi lahko rekli, da je osnovni predlog dviga minimalne plače v Republiki Sloveniji pozitiven, a le na prvi pogled. Mi ne pristajamo na državni intervencionizem. Niso le minimalne plače problem, problem so vse plače, problem je, ker so prenizke. V Novi Sloveniji namreč opozarjamo, da se dvig minimalne plače želi doseči na napačen način, ki povzroča več težav, najmanj tri nove težave oziroma krivice.

Prvič, gre za parcialni dvig plač, ki bo porušil razmerja med tarifnimi razredi. Ravno včeraj smo v Novi Sloveniji predlagali dvig splošne dohodninske olajšave, ki bi vsem zaposlenim, poudarjam, vsem zaposlenim, torej ne le tistim z najnižjimi dohodki, prinesel dvig neto plače v povprečju vsem dohodninskim zavezancem oziroma vsakemu dohodninskemu zavezancu za neto 390 evrov na letni ravni. Zavrnili ste ta predlog.

Drugič, predlog Levice le še poslabšuje situacijo v Sloveniji, saj spet dodatno davčno obremenjuje delo; namreč, dodatno se še bolj obremeni delodajalce in delavce s povišanjem prispevkov in dohodnine. Predlog Nove Slovenije, ki ste ga torej včeraj zavrnili, bi povečal le neto plače, bruto plač pa ne bi dodatno obremenil. In to se nam zdi prava rešitev, ki jo Slovenija potrebuje.

Tretjič, dvig plač se skuša izsiliti mimo socialnega dialoga med socialnimi partnerji, kar ni dobro za prihodnost socialnega dialoga pri nas v Sloveniji. V Novi Sloveniji opozarjamo, da so vsi socialni partnerji enako pomembni, enako pomembni!, in je država dolžna to občutljivo ravnovesje med delodajalci in sindikati tudi vzdrževati.

Če se vrnem k prvi točki, je treba spomniti na opozorila delodajalcev, ki smo jih vsi nedavno prejeli. Zaradi takšnega načina posega v socialni dialog se bodo porušila razmerja med tarifnimi razredi. Zaradi nenadnega povišanja minimalne plače in hkratnega izvzetja vseh dodatkov iz zneska bo čez noč nekdo, ki prejema malo višjo plačo od minimalne, zaslužil manj kot prejemnik minimalne plače. Uvaja se uravnilovka, in sicer na način, kot smo jo bili vajeni v nekem drugem družbenopolitičnem sistemu, ki je k sreči propadel.

K drugi točki lahko dodamo, da je zakonski predlog vložila najmočnejša vladna stranka, Levica. S tem sicer ni nič narobe. Težava je, da Vlada ne opravlja svojega dela, in sicer ne zaščiti socialnega dialoga. V preteklosti so vlade, ki morda tudi niso imele veliko posluha za socialni dialog, že ustavile podobne namene. Vlada torej v tem primeru tiho pristaja na diktat stranke, ki je izrazito nenaklonjena gospodarstvu in v javnosti širi socialno demagogijo. Gospe in gospodje, državljanke in državljani, dejstvo je, da bo od tega dviga minimalne plače imela skoraj enako država kot delavec. Seveda gre za to, da se čim bolj napolni proračunska državna blagajna. Potrebujemo zelo močno, zelo polno državno blagajno, da bi lahko iz te državne blagajne zagotavljali tudi plače za tiste, ki jih je tik pred odhodom dodatno zaposlila prejšnja vlada, in seveda tudi za tiste, ki jih je v državni aparat zaposlila tudi nova ministrska ekipa.

V Novi Sloveniji smo v zadnjem mandatu nekajkrat predlagali paket zakonodaj za zvišanje neto plač, ob čemer se obremenitev delodajalcev ne bi povečala. Včeraj smo obravnavali Zakon o dohodnini, ki bi z dvigom splošne olajšave prinesel soliden neto učinek na povprečne in višje neto plače. Nazadnje pa smo let 2016 predlagali Zakon o prispevkih za socialno varnost, s katerim bi uvedli tako imenovani socialni copatek oziroma spodnjo omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost. Meja bi se postavilo v višini splošne dohodninske olajšave in bi prenesla prejemniku minimalne plače 50 evrov neto mesečno, kar je 600 evrov letno, ob tem pa delodajalcev ne bi dodatno obremenili. V času pred vložitvijo tega predloga smo se krščanski demokrati sestali z vsemi socialnimi partnerji in dobili zagotovila, da bi naš predlog lahko predstavljal zelo dobro izhodišče za dogovor o povišanju neto plač brez višanja obremenitev delodajalcev.

K drugi točki lahko navedemo opozorila iz pripomb delodajalcev, ki smo jih vsi pred kratkim prejeli, in zaradi takšnega načina posega v socialni dialog se bo torej porušilo razmerje med tarifnimi razredi. Socialni dialog v Sloveniji je v zadnjih 10 letih skoraj popolnoma zamrl. Zaradi tega je sicer v najslabšem položaju ravno delavec.

Zakaj mislite, da je v lanskem letu okrog 9 tisoč ljudi, takšnih, ki znajo delati, odšlo iz te države? Kdo bo vendarle enkrat za to odgovarjali, ali pa dal vsaj relevantne odgovore.?

Poglejmo samo nezaželene pojave, ki so se v tem desetletju pojavili tudi pri nas: revni zaposleni, hudo izkoriščanje, dejanske zlorabe delavcev brez sodnih epilogov, neurejeno področje agencijskega dela – če jih naštejem le nekaj. V Novi Sloveniji se sprašujemo, če bo zakon, ki ga zdaj obravnavamo, te primere rešil. Bo delavec, ki zasluži manj kot minimalno plačo, sedaj kaj na boljšem? Če je danes prejemnikov minimalne plače nekaj čez 30 tisoč, koliko jih bo leta 2020 po dvigu? Je naša vizija vedno več prejemnikov minimalne plače? Za Novo Slovenijo nikakor ne. Zaradi vsega navedenega ne moremo podpreti zakona. Glasovali pa bomo vsak po svoji presoji, tako kot vedno.

Hvala, gospod poslanec.

Gospa Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tudi v Stranki Alenke Bratušek bomo današnji Zakon o minimalni plači, ki smo ga tudi sopodpisali z veseljem podprli. Tudi mi smo mnenja, da je minimalna plača nizka, prenizka, in da jo prejema preveliko število ljudi. To je težava že danes, še večja težava pa o v prihodnosti, ko bodo prejemniki te minimalne plače upokojenci in bodo prejemali tudi minimalno pokojnino. Tako nimamo nič proti temu, da se minimalna plača dvigne, in tudi nič proti temu, da se nato dvignejo tudi naslednji razredi plač. Mislimo, da je to pravilno. Še zlasti zdaj, ko smo v tem državnem zboru nedavno tega sprejeli tudi Zakon o minimalnem socialnem prejemku, ko je postalo razmerje med socialnim prejemkov in minimalno plačo nevzdržno nizko. Nevzdržno je, da ljudje, ki delajo osem ur, cel delovnik, včasih tudi v sobotah in nedeljah, dobivajo samo nekaj deset evrov več kot tisti, ki ne delajo.

Po drugi strani bi si v Stranki Alenke Bratušek želeli, da bi se tako resni zakonski predlogi sprejemali z razmislekom ob spoštovanju socialnega dialoga in ob razmisleku o vplivih na celoten javni sektor in gospodarski sistem. To bi po našem mnenju tudi pomenilo, da mora takšne zakonske rešitve predlagati vlada in ne posamezna poslanska skupina.

Ne glede na to smo v naši stranki pozorno prisluhnili pripombam delodajalcev, recimo mnogim utemeljenim opozorilom o tem, da je še vedno nevzdržna razlika med neto in bruto izplačilom. Po drugi strani pa nas niso prepričali argumenti kakšnih drugih delodajalcev. V dolgem obdobju ekonomske krize so bila številna podjetja in gospodarstva sploh deležna številnih rešitev pa tudi spodbud, da bi jim pomagali pri izhodu iz krize. In prav je tako. Številne podobne rešitve sem podprla tudi sama. Po drugi strani pa se strinjam z vsemi tistimi, da so sedaj na vrsti po tolikih letih vzdržne in celo nadpovprečne gospodarske rasti, tudi zaposleni, ne samo tisti v javnem sektorju, ampak tudi vsi ostali; tudi oni morajo biti deležni pozitivnih posledic gospodarskega napredka. Ne glede na utemeljene pomisleke nekaterih delodajalcev, da bodoče krize gotovo še sledijo, pa morajo biti tudi zaposleni deležni obdobij tako debelih krav, ne samo obdobij gospodarskih kriz.

Ob tem ne morem mimo številnih negativnih primerov posameznih delodajalcev, na srečo redkih, ki jih vsi poznamo. Primerov ljudi, ki opravljajo dejavnost s številnimi zaposlenimi na minimalni plači, pri čemer pa si sami izplačujejo ali dobičke ali pa na kakršenkoli drug način zelo dobro živijo. Njihovi ljudje pa za minimalno plačo delajo ne samo osem ur na dan, ampak tako kot sem že omenila, včasih mnogo več, včasih ob sobotah, nedeljah in tudi ponoči.

Tudi v naši stranki nimamo nič proti uspešnim posameznikom in vemo, da so pomembni za vsako družbo. Menimo pa, da morajo tisti, ki imajo res veliko, poskrbeti tudi za to, da lahko njihovi zaposleni vsaj približno pošteno živijo. To je njihova dolžnost.

Zato je današnja seja za nas in tudi zame debata o minimalni plači tudi možnost za razmislek o tem, v kakšni državi si želimo živeti. V Stanki Alenke Bratušek si želimo živeti v demokratični socialni državi z močnim srednjim slojem, učinkovitim javnim zdravstvom, kvalitetnim javnim šolstvom, prijazno stanovanjsko politiko in močnim in demokratičnim političnim sistemom. Želimo si, da se ohranijo pomembne demokratične pridobitve povojne Evrope, med njimi zlasti država blaginje. V Stranki Alenke Bratušek nismo za vračanje v preživele modele socializma ali kapitalizma – daleč od tega! Po drugi strani pa tudi močno nasprotujemo neoliberalizmu; neoliberalizmu, ki je v zadnjih letin naredil toliko škode.

V svojem odličnem članku v Sobotni prilogi Dela je dr. Rudi Rizman napisal besede britanskega sociologa Stuarta Halla, ki glede neoliberalizma pravi naslednje »Gre za desničarski projekt z namenom, da s pomanjševanjem vloge države država erodira in če ne, se povsem odpravi in se tako tudi odpravi po drugi svetovni vojni vzpostavljena socialna država. Zmanjša naj se vloga vlad pri redistribuciji družbenega bogastva in socialnih pravic. To je, deregulira kapitalizem ter agresivno napade vrednote, na katerih so te države temeljile.« Konec citata.

Tudi v Stranki Alenke Bratušek si želimo takšno močno socialno državo, ki bo lahko vplivala in regulirala trg na način, da bo ta deloval v korist vseh ljudi in državljanov.

Glede na vse povedano mislim, da ni nobenega dvoma, da bomo v Stranki Alenke Bratušek, kjer smo ta zakon tudi sopodpisali, današnji zakon podprli.

Hvala, gospa poslanka.

Gospod Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Izvolite.

Hvala za besedo. Predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Od januarja tega leta znaša minimalna plača v neto znesku 638 evrov. Prag tveganja revščine, ki je izračunan na podlagi makroekonomskih dejstev, pa je sedaj 636 evrov. Vidimo, da sta zneska skoraj enaka, zato je pred nami predlog za dvig minimalne plače.

Prav je, da se vrnemo nekaj let nazaj in pogledamo, kako se je preoblikovala in rasla minimalna plača. Leta 2016 so bile iz definicije minimalne plače izvzeti dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah in delo med prazniki. Dodatek za nadurno delo pa se je tako ali tako nikoli ni štel v strukturo minimalne plače. Kasneje so v prejšnjem sklicu parlamenta podali tudi pobudo za dvig minimalne plače, in sicer je Poslanska skupina Levica predlagala dvig minimalne plače na 603 evre neto. Istočasno pa je predlagala novelo Zakona o minimalni plači in novelo Zakona o dohodnini. Na podlagi omenjenih predlogov bi znašala minimalna plača 700 evrov neto. Nobeden izmed teh predlogov takrat ni bil sprejet. V nadaljevanju je bilo še kar nekaj pobud in predlogov, ki bi prispevali k zvišanju minimalne plače. Poslanska skupina Levica je predlagala, da se iz definicije minimalne plače izločijo vsi dodatki, ki jih določata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, tako bi minimalna plača v bistvu predstavljala izhodiščno plačo.

Osnovno vodilo je vseskozi bilo, da minimalna plača ne more in ne sme biti nižja od višine minimalnih življenjskih stroškov. Tako vidimo, da je bilo že v prejšnjem mandatu veliko energije vložene v izboljšanje položaja najbolj ranljivega dela naših državljank in državljanov. Minimalna plača je določena na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin, se pravi, inflacije, na podlagi gibanja plač, na podlagi gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti. Vsako leto se minimalna plača uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih stroškov. Povišanje predlaga minister ali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na podlagi teh ukrepov znaša danes višina minimalne plače 638 evrov.

V Poslanski skupini Desus vsekakor podpiramo aktivnosti v smeri izboljšanja življenjskih standardov, saj smo v osnovi socialna stranka. Z izboljšanjem oziroma dvigom plač bomo tudi našim upokojencem omogočili dostojnejše življenje, saj bo več plačanih prispevkov, iz katerih se med drugim polni pokojninska blagajna. Jasno pa je tudi, da bi se pokojnine morale redno usklajevati z rastjo plač. V koalicijskem sporazumu smo zapisali, da bomo v prihodnjih dveh letih poskrbeli za dvig minimalne plače, in sicer v dinamiki 4,5 procenta na leto. Predlagano je, da bo minimalna plača od 1. januarja 2019 znašala neto 667 evrov in od 1. januarja 2020 neto 700 evrov, že leta 2021 pa bomo pričeli z uporabo formule za izračun minimalne plače. Cilj v koalicijskem sporazumu je tudi, da se iz definicije minimalne plače izločijo še preostali dodatki.

V naši poslanski skupini bomo vsekakor podprli predlagani zakon v prvi obravnavi. Imamo pa nekaj pomislekov glede izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače naenkrat, in sicer glede dinamike uveljavljanja vseh členov zakona. Naj omenim tudi, da je za starejše državljane v starosti od 50 do 65 let izločitev dodatkov za delovno dobo trenutno neugodna novica, saj bodo tako še težje dobili zaposlitev. Verjamem pa, da bomo s postopnim umikom vseh dodatkov dosegli zadovoljstvo, zadovoljivo razmerje za vse zaposlene in da bodo lahko enakopravno kandidirali za delovna mesta. Poslanci Desusa smo prepričani, da bomo v drugem branju vsi skupaj poiskali pravo rešitev.

V Poslanski skupini Desus tudi vztrajamo, da je nujno potreben socialni dialog med vsemi partnerji, in sicer Vlado, sindikati in delodajalci. Vsi trije skupaj predstavljajo našo državo in državljane. Zavedamo se, da je močno in zdravo gospodarstvo gonilo razvoja celotne družbe. Treba je poslušati in slišati tudi predstavnike gospodarstva in z njimi uskladiti ali vsaj predelati predlagane ukrepe na področjih, ki imajo vpliv na uspešno delovanje gospodarstva in s tem tudi države. Hvala.