Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 17. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jelka Godec, Ferenc Horváth, Janez Janša, Marijan Pojbič, Iva Dimic od 16. ure dalje, mag. Karmen Furman, mag. Dejan Židan od 14. do 16. ure, mag. Branislav Rajić do 14.30, Suzana Lep Šimenko od 16. ure dalje, dr. Darij Krajčič do 20. ure, Jani Möderndorfer do 13. ure, odsoten pa bom tudi sam od 16.30 dalje.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. decembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 63. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli, zato predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 17. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019 PO NUJNIEMPOSTOPKU.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru dr. Andreju Bertonclju.

Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

V veliko veselje mi je, da sem tu med vami in da je novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 tik pred tem, da jo sprejmete. Osnovni cilj tega tehničnega zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočale tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna države za leto 2019. Dovolite, da vam predlog novele vsebinsko predstavim.

S predlogom tega zakona določamo pravno podlago, po kateri se bodo lahko spremembe, nastale pri poslih, povezanih z uravnavanjem obrestnih tveganj dolga državnega proračuna, evidentirale le na kontih bilance stanja. Na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah je bilo treba zagotoviti pravne podlage za vzpostavitev delovanja proračunskega sklada, iz katerega se bo financiralo razvoj nevladnih organizacij. Navedeni zakon zahteva, da se ustanovi proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki preko javnih razpisov financira projekte in programe horizontalnih mrež in regionalnih stičišč ter programe in ukrepe, namenjene spodbujanju razvoja nevladnih organizacij in razvoju podpornega okolja za nevladne organizacije. Vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so predvsem sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih lahko v skladu z zakonom, ki ureja dohodnine. Te možnosti se je doslej posluževala slaba polovica zavezancev. Po predlagani ureditvi pa bo preostala razlika do 0, 5 % dohodnine sedaj namenski vir za polnjenje proračunskega sklada. S tem zakonom tudi določamo pravno podlago, ki državi omogoča upravljanje s tistimi kapitalskimi naložbami, s katerimi ne upravlja Slovenski državni holding oziroma predlagani zakon določa pripravo letnega načrta upravljanja s kapitalskimi naložbami, s katerimi upravlja Vlada.

V tem delu je treba pojasniti, da so tudi kapitalske naložbe, s katerimi upravlja Vlada – SODO, ELES, Borzen, 2TDK, DRI, Slovenski državni gozdovi – enako kot tiste, s katerimi upravlja SDH, vključene v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jo sprejema Državni zbor.

S tem zakonom urejamo tudi vsebine, ki jih moramo uveljaviti še v letošnjem letu, vplivajo pa na izvrševanje proračuna države in občinskih proračunov v naslednjem letu, to je 2019. Predlagana novela tako zvišuje povprečnino, ki bo prihodnje leto pripadla občinam. V skladu z dogovorom, ki ga je Vlada dosegla z občinskimi združenji, bo znašala 573,5 evra, kar je največ doslej. Zaradi zvišanja povprečnine se bodo proračunski odhodki prihodnje leto povečali za 32,5 milijona evrov. Na ta način je občinam omogočena pravočasna priprava občinskih proračunov na realnih predpostavkah.

Predlog zakona omogoča tudi minimalno dodatno zaposlovanje pri državnih organih, in sicer 0,8 % glede na stanje zaposlenih 31. decembra 2017 ter dodatnih deset zaposlitev na Inšpektoratu za delo in dodatnih deset zaposlitev na MOP za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe. Prav tako se dodatno zaposlovanje dovoljuje za čas projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU ter vzpostavlja pravna podlaga za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu.

V skladu z dogovorom sindikatov javnega sektorja se določa izplačevanje jubilejnih nagrad in omejitev izplačevanja delovne uspešnosti, ki je bila dogovorjena v strokovnem dogovoru, na ta način pa se ustvarja fiskalni prostor za strokovne zahteve.

S tem zakonom smo določili tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, kar je 18 milijonov več kot znaša nova ocena za letošnje leto. Če povzamem, vse v povezavi s predlogom zakona, v katerem se določa izredna uskladitev pokojnin v 2019 – višina izredne uskladitve, vezana na dejansko doseženo rast BDP v letu 2018. Ker pa je ta različica določena v zakonu, pa to pomeni, da se bo izredna uskladitev opravila tudi, če svet zavoda predloga za izredno uskladitev pokojnin ne bi sprejel. V zakonu se določa tudi višina letnega regresa, ki zasleduje socialno noto na način, da upošteva višino pokojnine, kar drugače povedano pomeni, da upokojenci, ki prejemajo nižje pokojnine, prejmejo višji letni dodatek. Pomembno je tudi, da se določa nove razrede na način, da se ti prilagodijo predvideni uskladitvi pokojnin, zaradi česar upokojenci zaradi uskladitve pokojnin ne bodo padli v drugi, višji razred, hkrati pa se višina letnega dodatka v vseh razredih povečuje.

Predstavljene spremembe pomenijo, da se s predlaganim zakonom urejajo samo najbolj nujne vsebine oziroma predvsem tiste, ki se morajo uveljaviti s 1. januarjem 2019.

Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja. Zmanjšali se bodo odhodki, in sicer 60 milijonov evrov za državni proračun oziroma 100 milijonov evrov za sektor država zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Slednji ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja. Z uveljavitvijo tega zakona bodo nastale finančne posledice za druga javna finančna sredstva, in sicer se bodo prihodki občin povečali za 32,5 milijonov evrov, v višini 18 milijonov evrov pa bo zaradi večjega letnega dodatka vplival tudi na ZPIZ.

S to novelo zasledujemo socialno noto, a v mejah, ki so vse vzdržne, pri tem pa bomo morali vsi skupaj paziti, da ne zaidemo s prave poti.

Spoštovani poslanke in poslanci, hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

Izvoli.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 7. nujni seji 11. decembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

Odbor je kot gradivo za sejo prejel: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem, pripombe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Delavske svetovalnice, mnenje Združenja občin Slovenije, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije in dopis petih zbornic; Obrtno-podjetniške, Gospodarske, Združenja delodajalcev, obrti in podjetnikov, Združenja delodajalcev in Trgovinske zbornice.

V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakonu vložili: poslanske skupine koalicije k osmim členom, Poslanska skupina Nove Slovenije k enemu členu in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranka k dvema členoma.

Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka na Ministrstvu za finance predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona ter namen posameznih določb, ki jih ta vsebuje.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je Zakonodajno-pravna služba v pisnem mnenju podala splošno pripombo ter pripombe k posameznim členom predloga zakona. Opozorila je, da se z vloženimi amandmaji sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe glede posameznih členov, ni pa upoštevana pripomba, da določenih vsebin ni ustrezno urejati z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

Predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je povedal, da komisija predlog zakona podpira, kot izhaja tudi iz njihovega pisnega mnenja.

V razpravi so nekateri članice in člani odbora podprli rešitve, ki jih vsebuje obravnavani predlog zakona in tudi posamezni vloženi amandmaji, saj se z njimi odpravlja varčevanje pri najbolj ranljivih skupinah. Poudarili so, da je bil dosežen pomemben napredek glede na prvi osnutek obravnavanega predloga zakona. Članice in člani odbora so podprli povišanje povprečnine, izrazili pa so pomisleke glede smotrnosti določenih zaposlitev, ki jih omogoča predlog zakona.

Izpostavljeno je bilo vprašanje dosedanje porabe sredstev, ki so zajeta s 4. členom predloga zakona. Opozorjeno je bilo tudi, da nekateri varčevalni ukrepi še vedno bremenijo upokojence, prejemnike socialnih transferjev in javne uslužbence.

Razprava se je dotaknila tudi problema preobširnega normiranja z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije, saj ta obsega in vsebinsko ureja teme, ki bi morale biti urejene z drugimi pravnimi akti.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja, postavljena v razpravi. Odgovori so se nanašali predvsem na postopek oblikovanja in sprejemanja obravnavanega predloga zakona, zaposlovanje v javnem sektorju ter dosedanjo porabo sredstev, ki jih zajema 4. člen obravnavanega predloga zakona.

Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k 1., 3., 6., 7., 8., 9., 11. in 13. členu predloga zakona in jih sprejel. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanske skupine Nove Slovenije k 11. členu predloga zakona. Prav tako pa ni sprejel dveh amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 4. in k 11. členu predloga zakona.

Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Suzana Lep Šimenko.

Izvoli.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci!

Zakon o izvrševanju proračuna je običajno spremljajoči zakon obravnave proračunov. Proračun za leto 2019 je bil sprejet pod prejšnjo vlado, sicer zoženo različico zdajšnje vlade, in njegove spremembe oziroma rebalans se pričakujejo takoj v začetku leta 2019.

Zakon o izvrševanju proračuna pa je običajno tudi zakon, v katerem lahko najdemo zelo različne vsebine, brez katerih izvrševanje proračuna ni mogoče. Ali lahko govorimo o usklajenosti posameznih postavk in uravnoteženju proračuna tudi glede na odboru sprejete amandmaje, lahko zgolj ugibamo. Pričakovati pa je, da bomo skupaj z rebalansom proračuna imeli na dnevnem redu ponovno spremembe Zakona o izvrševanju proračuna. Zlasti nas seveda skrbi dejstvo, kje v proračunu boste našli sredstva, ki jih po tem zakonu zagotavljate.

Poglavitne rešitve tokratne novele zakona se zlasti nanašajo na vzpostavitev delovanja proračunskega sklada, vzpostavitev ustrezne pravne podlage za upravljanje s tistimi kapitalskimi naložbami, s katerimi ne upravlja SDH, določitev izjeme pri prevzemanju večletnih obveznosti, ki bodo Ministrstvu za obrambo v bodoče omogočala opremljanje z najpomembnejšimi razvojnimi programi Slovenske vojske, povprečnino, ki pripada občinam v skladu z Zakonom o financiranju občin za leto 2019, ki bo v višini 573,50 evrov, določa se letni dodatek za upokojence, in sicer v petih razred in ne v dveh razredih, kot določa ZPIZ-2. S tem boste seveda za proračun prihranili okoli 38 milijonov evrov. Moramo pa na tem mestu poudariti, da je ta sprememba drugačna, kot ste si jo sami zapisali v koalicijski pogodbi.

Rešitve novele prinašajo tudi izredno uskladitev pokojnin, in sicer v višini 1 %, če bo gospodarska rast za leto 2018 presegla 3 % bruto domačega proizvoda oziroma v višini 1,5 %, če bo gospodarska rast presegla 4 %, oziroma 2 %, če bo gospodarska rast presegla 5 %.

V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo zlasti spremembo povprečnine za leto 2019 s sprva predvidenih 558 evrov na 573,5 evra. To je še vedno manj, kot bi si želele občine, vendar je Vlada z občinami sklenila dogovor, zato se s predlagano spremembo strinjamo tudi mi.

Kot pa uvodoma že izpostavljeno nas zlasti skrbi dejstvo, da ni znano, s katerih postavk boste vzeli sredstva, ki se po tem zakonu sprejemajo. Ne moremo pristati na ponovne dvige davkov, na dodatne bremenitve gospodarstva in državljanov, kot tudi ne moremo pristati na dodatno zadolževanje države. Seveda pa podpiramo na drugi strani, kot že rečeno, dvig povprečnine kot tudi to, da se bo več sredstev namenilo za upokojence.

Zaradi vsega izpostavljenega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da se bomo pri glasovanju tokrat vzdržali. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, zanjo Jože Lenart.

Izvoli.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana ministra, sekretarka, spoštovane kolegice, kolegi!

V obdobju od uveljavitve ZIPRS 2018–2019 so se spremenile določene okoliščine, bili so sprejeti posamezni zakoni, ki terjajo ureditev tudi v ZIPRS. V predlogu ZIPRS so upoštevani sistemski ukrepi, ki zasledujejo cilje novonastalih obveznosti iz sprostitve pravic z vplivom na povečanje izdatkov proračuna, ki zagotavljajo z upoštevanjem tveganj, da Republika Slovenija sledi fiskalnim ciljem, katerim je zavezana celo na ustavni ravni.

Novela ZIPRS je še en korak v smeri začrtane poti, da morajo državljani Republike Slovenije na vseh področjih konkretno občutiti rezultate gospodarske rasti, ki smo ji priča v zadnjih letih. To je pomembno, da dosežemo uravnoteženo rast med kapitalom in socialno sfero, da dosežemo optimalno rast bruto družbenega produkta dodane vrednosti in vsesplošnega cilja odličnosti razvoja naše družbe. Pri tem smo gledali tudi naprej, na potrebne strukturne reforme, ki bodo zagotovile odpornost na morebitne ciklične krize nepredvidljivega mednarodnega okolja.

Pri oblikovanju ZIPRS smo imeli v obziru predvsem načelo, da moramo vse ključne družbene elemente obravnavati enakopravno, hkrati pa upoštevati zavezanost k uravnoteženosti javnih financ, ki sledi Zakonu o fiskalnem pravilu. Kot prvo moramo izpostaviti predlagane ukrepe na področju sociale, to so izredno usklajevanje pokojnin, ki nas čaka v prihodnjem letu, višji letni dodatek za upokojence ter porodniško, ki bo naslednje leto ponovno izplačana v višini 100 %. Tekom obravnave smo predlagali še amandmaje, ki omogočajo usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom na področjih, kot so otroški dodatek, državne štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencije malic za učence in dijake ter invalidnine. Vse to bomo ponovno usklajevali v prvi vrsti zato, ker mislimo, da je to prav, in zato, ker nam to omogoča stanje javnih financ. Pri tem sledimo načelo, da mora biti zasledovanje javnofinančne vzdržnosti porazdeljeno enakomerno in da se varčevanje ne prelaga na ramena najranljivejših.

Drugi sklop ukrepov, ki ga želimo izpostaviti, je boj proti prekariatu, stanju, ki že nekaj časa duši predvsem mlajšo generacijo. V ta namen se bo povečalo število zaposlenih na Inšpektoratu za delo, ki preganja kršitelje delovnopravne zakonodaje. Poleg tega bodo proračunski uporabniki lahko ponovno zaposlovali osebje, ki za njih preko zunanjih izvajalcev opravlja delo, ki pa so trajne narave – govorimo predvsem o čistilkah in varnostnikih, ki za javni sektor dnevno opravljajo težko delo, hkrati pa živijo v strahu, da bodo sploh imeli plačane prispevke.

Posebej nas radosti, da smo po dolgih letih končno našli jezik tudi s predstavniki lokalne samouprave, saj se bo povprečnina povišala v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili predstavniki Vlade in občin. Ob tem se zavedamo, da mora temu slediti še naslednji korak v obliki spremembe zakonov, ki bodo občinam na podlagi sprejetih prestrukturiranj znižale stroške.

Spoštovani, ob vsem naštetem smo prepričani, da je pred nami uravnotežen in finančno vzdržen zakon, ki bo uspešno krmaril proračunsko ladjo med potencialnimi nevarnostmi in upošteva tveganje, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Zato bomo v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predlagani zakon podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Matjaž Han.

Izvoli.

Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!

Mi imamo pred sabo zakon, ki bi po mojem mišljenju moral biti zakon tehnične narave, ne pa v bistvu, da je to zakon, kot da se pogovarjamo že o proračunu. Ampak takšna so dejstva in to delamo že vrsto let in potem včasih zgubljamo pri tem zakonu, ki naj bi bil tehnični, veliko energije, pa vendarle. Sprejetje Zakona o izvrševanju proračuna predstavlja pa prvi konkretni zakonodajni korak pri postavitvi javnofinančne in proračunske politike te obstoječe vlade. Po naporni fiskalni konsolidaciji, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, predlog tega zakona prvič postavlja obrise sprememb te politike, ki jih namerava izvesti sedanja vlada.

Po več kot desetletju veljavnosti raznih varčevalnih ukrepov lahko rečemo, da se s sprejetjem tega zakona odpravlja večino omejitev, ki so več let omejevale izdatke javnih financ. Predlagane spremembe in dopolnitve tega zakona tako še pred obravnavo in sprejetjem rebalansa proračuna za prihodnje leto prinašajo pomembne spremembe, ki imajo tudi neposreden učinek za ljudi. Po dolgih letih se bo tako višina socialnih transferov znova avtomatično usklajevala z rastjo cen, odpravljale se bodo omejitve pri otroških dodatkih in ukrepih starševskega varstva, ki bodo spet namenjeni vsem otrokom, staršem in vsem družinam. Občine bodo dobile več denarja za svoje delovanje, tudi višina letnega dodatka za upokojence je vsebina, določena v vsakoletnem Zakonu o izvrševanju proračuna. Tudi letos se bo ta glede na siceršnjo višino pokojnine izplačala v petih različnih višinah, za moje pojme bolj pravičnih, s čimer bo upoštevan socialni položaj upokojencev.

Predlagane rešitve so pomembne tudi za reševanje nekaterih kadrovskih vprašanj, z nekaterimi se osebno strinjam, z nekaterimi malo manj, predvsem se strinjam z Inšpektoratom za delo, ki se bo okrepil za deset novih zaposlitev, ki bodo, upam, ti ljudje preganjali še vedno preštevilne kršitve delavskih pravic. Pomembna pa je tudi pravna podlaga, ki proračunskim uporabnikom daje pravico zaposlitve delavcev, katerih delo so v zadnjih letih prenesli na zunanje in agencijske izvajalce.

Ne nazadnje zakon pomeni tudi podlago za izvedbo sklenjenega dogovora s sindikati javnega sektorja, s katerim se izboljšuje položaj javnim uslužbencem, odpravljajo se plačne anomalije in normalizirajo odnosi med državo kot delodajalcem in sindikati javnega sektorja.

Skratka, predlog zakona pred nami pomeni uzakonjenje mnogih dogovorov sklenini ob tej vladi petih strank. Ne glede na težavnost usklajevanj, raznolikost potreb in vsebinske razlike med partnerji to kaže, da je pot do dogovorov seveda mogoča, če smo vsi realni in tudi normalni. Sposobnost dogovoriti se je namreč tisto, kar od nas pričakujejo državljanke in državljani. Nikakor pa, dragi moji, vse našteto ne pomeni, da moramo pozabiti na vsako previdnost in da je zdaj čas, da zapravljamo, da odvežemo mošnjiček ter da za tekočo porabo potrošimo vse, kar se zbere v našem proračunu. Če nas je preteklo desetletje česa naučilo, bi to morala biti lekcija, da pri javnih financah potrebujemo tudi ustrezno skrbnost. Da se je sicer lepo hvaliti z dosežki, dodatnimi postavkami, za katere bomo namenili javna sredstva, a da bo ključni dosežek vsake odgovorne vlade, da obvladuje svoje finance in zagotovi tudi njihovo stabilnost, tako kot v vsaki normalni familiji. Samo tako bo država ohranila sposobnost, da ukrepa in pomaga tistim, ki sami tega ne bodo zmogli.

Dilema med tekočo porabo ter razvojnimi investicijami še vedno ni povsem razrešena. Vsi se na načelni ravni zavzemamo za to, da ne potrošimo vsega za tekočo porabo in ohranimo še nekaj za rezerve, za vlaganje v ljudi, v znanost, v infrastrukturnost in tudi v sisteme solidarnosti. Da vse to postane resničnost, pa je treba sprejemati včasih tudi težke odločitve in take odločitve smo ta petorček teh strank pripravljeni tudi sprejemati.

Zaradi vsega tega navedenega bomo mi današnji zakon tudi podprli. Hvala lepa.