Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Začenjam 5. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jurij Lep, dr. Franc Trček, Jožef Horvat, Igor Zorčič od 16. ure dalje, Iva Dimic, mag. Andrej Šircelj od 13. ure dalje, Alenka Jeraj, Tomaž Lisec in Franc Kramar.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade in kandidata za ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča k predvideni širitvi dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije k 16.c in 16.č točki dnevnega reda, predstavnike Sodnega sveta k 16.d in 16.e točki dnevnega reda, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer k 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 22. februarja 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 5. seje razširi s 15.a točko, to je s predlogom kandidata za ministra za kulturo. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 27. februarja 2019.

Želite besedo predsednik Vlade, gospod Marjan Šarec, za širitev? Ne. Hvala.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. Hvala. S tem zaključujem ta del in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval v petek, 8. marca 2019.

Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem ter s sprejeto dopolnitvijo.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 5. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Predlog sklepa o imenovanju člana izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje namestnice oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni.

Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člana izbirne komisije za izbiro primernik kandidatov za imenovanje namestnice oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenuje gospod Ivan Hršak.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 43, proti 4.

(Za je glasovalo 43.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem prehajamo, spoštovane poslanke in poslanci, na obravnavo Ugotovitve prenehanja mandata poslancu Državnega zbora dr. Dariju Krajčiču.

V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanec dr. Darij Krajčič 13. februarja 2019 pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora. Besedo dajem dr. Dariju Krajčiču za obrazložitev odstopa.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, predsednik Vlade, ministri!

Tistega dne smo na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora razpravljali o aferi v zvezi s pokvarjenim mesom, ki je izhajalo iz neke poljske klavnice. V okviru razprave je tekla beseda tudi o nadzoru neoporečnosti v mesni prehranjevalni verigi.

Med sejo sem šel v eno od bližnjih trgovin po sendvič, ker sem bil preprosto lačen in ves čas v glavi pripravljal razpravo za sejo. Po spletu nesrečnih okoliščin v trgovini sem se v navezavi na vsebino razprave na odboru nespametno odločil – na seji smo namreč razpravljali o nadzoru – da odidem in s tem preverim popolnost ozirom nepopolnost nadzora kupcev v trgovini. Prav počasi sem s sendvičem trgovino zapustil, ne da bi ga plačal. Odšel sem na sejo in tam med drugim razpravljal tudi o tem, da noben nadzor ni popoln, kar sem ponazoril z dogodkom v trgovini.

Takoj po razpravi sem se vrnil v trgovino in sendvič tudi plačal, za kar imam seveda račun z datumom in uro. Zatem sem se vrnil v Državni zbor in ponovno razpravljal v smislu pomena poštenosti kot vrednote za funkcioniranje družbe. Vsi drugi mehanizmi so zgolj dopolnilo. Tudi nazor. In ker sem pošten, sem sendvič seveda tudi plačal.

Dejanje je bilo neprimerno, zaradi česar se opravičujem. Dejanje obžalujem, kljub temu da nisem nikoli imel namena odtujiti sendviča, ampak je šlo zgolj za plastično ponazoritev razprave na odboru. Kdor krade, stori to namenoma, dejanje taji, skriva in ne poravna računa, sam pa ob prihodu v trgovino zagotovo nisem imel tega niti v mislih, niti nič od tega v tem primeru ni bilo. Šlo je dejansko za nek sicer neprimeren družbeni eksperiment, tesno povezan z razpravo v Državnem zboru.

Naslednjega dne sem na podlagi pričakovanj Stranke LMŠ podal odstopno izjavo kot poslanec Državnega zbora. Ocenjujem, da je bilo pričakovanje stranke prestrogo, preveč drakonsko. Zaradi družbenega eksperimenta, čeprav neprimernega se ne odstopa. Odstopa tudi ne more od poslanca nihče zahtevati, poslanec je pri tem povsem samostojen, vendar si sebe ne znam predstavljati, da bi v Državnem zboru deloval še naprej kot nepovezani poslanec, saj v Državni zbor nisem prišel samostojno, ampak na listi LMŠ. Iz istega razlogi si ne znam predstavljati, da bi v tem trenutni prestopil v kakšno drugo poslansko skupino, to bi bilo preprosti proti mojim vrednotam. Ne skrivam, da sem dobil veliko tehtnih pozivov, da naj vztrajam v Državnem zboru, vendar tega preprosto iz prej naštetih razlogov ne morem.

Opravičujem se svojim volivcem in podpornikom zlasti v meni dragi Zgornji Savinjski dolini, da mandata zaradi napake, ki sem jo storil in zelo strogih pričakovanj stranke, nisem mogel dokončati.

V tej zgodbi o sendviču je pač nekdo moral popustiti. Tokrat sem popustil jaz in mislim, da je to pametno. Že preveč je bilo sendvičev v tej naši državi, tako da je bolje, da damo na mizo še kakšne druge vsebine. Zgodba o sendviču je v naši družbi po mojem mnenju povedala zelo veliko. Bistveno lažje so zdrknile milijarde v bančna brezna kot pa v moj želodec ta sendvič. To je res nenavadna zgodba, ampak je ogledalo naše družbe.

Jaz upam, da bo družba odslej od tega dogodka naprej bolj pravična, bolj poštena, da bo prijaznejša, da bo več spoštovanja do drugih ljudi, da bo več ponižnosti, da bo manj narcizma,da bo bolj tolerantna.

Eden od volivcev me je prosil, da naj omenim eno pismo, ki je bilo poslano tudi predsedniku Vlade s strani ljudi iz Bele krajine, ko sem pomagal v neki zgodbi lansko pomlad, ko je bila tam tista huda toča. No to uslugo sem v tem trenutku izpolnil.

Dovolite mi na koncu, da izrazim spoštovanje, spoštovani kolegice in kolegi poslanci, za odlične razprave, ki smo jih imeli v tem mojem kratkem obdobju v Državnem zboru. Iz njih sem se veliko naučil. Moram reči, da sem užival, ne glede na to, ali so prihajale iz pozicijskih ali opozicijskih vrst. Izražam tudi spoštovanje do ljudi, ki so osebje v Državnem zboru, začenši s tistimi, ki so v recepciji, pa v varnostnih službah, pa v vseh drugih službah tega državnega zbora. In želim vam eno dobro delo skupaj tudi v bodoče. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev dejanja.

S tem ugotavljam, da dr. Dariju Krajčiču v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca s 4. marcem 2019. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postal poslanec oziroma postala poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotovitvi poročala zboru.

Na podlagi 33. in 200. člena Poslovnika se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je dr. Dariju Krajčiču, ki mu je prenehala poslanska funkcija, prenehala tudi funkcija predsednika Odbora za zadeve Evropske unije.

Dovolite, da se v imenu nas vseh spoštovanemu kolegu zahvalim za dosedanje delo in vam zaželim vse dobro pri nadaljnjem delu.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 47 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena, 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslank in poslanca opozicije, na vprašanja poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport ter v funkciji ministra za kulturo, gospod Samo Fakin, minister za zdravje, ter gospod Jure Leben, minister za okolje in prostor. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

S tem prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.

Poslansko vprašanje bo postavila gospa Suzana Lep Šimenko.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!

Prebivalci Slovenije zaradi vaše neprimerne ekonomske politike že čutijo posledice. V samem začetku vašega mandata ste dvignili minimalno plačo in da ste ohranili socialni mir ste sklenili tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem. Ob tem pa niste zagotovili dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki bodo s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev. Tukaj govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele. S tem ste tako zelo elegantno vso breme dviga plač prenesli na uporabnike storitev. In naj vas spomnim, tukaj gre zlasti za starejše, njihove svojce in tukaj gre predvsem za mlade družine, torej tiste socialno najšibkejše, ki jih zelo radi tudi sami izpostavljate. Dnevno lahko zasledimo, kako se dvigujejo cene vrtcev. Povprečno gre za dvige med petimi in desetimi odstotki. Kaj to pomeni za starše? To pomeni tudi do 30 evrov višje stroške za položnice za plačilo vrtca na mesec, da o tem, da ste dejansko povečali breme tudi občinam, niti ne govorim. Na eni strani vrtci, na drugi strani domovi za ostarele, tukaj se v povprečju cene dvigujejo za 2 %, prav tako v breme oskrbovancev, njihovih svojcev, če ti niso sposobni tega plačevati, pa spet v breme občinam. Spoštovani predsednik Vlade, bili ste župan in veste, kaj to pomeni zlasti za manjše občine in kaj to pomeni zlasti za tiste občine, ki so na območjih, ki so že tako ali tako podpovprečno razvite.

Seveda se razume, da so plače v javnem sektorju na marsikaterem delovnem mestu izjemno nizke. Lahko bi pa obrali popolnoma drugačno ekonomsko politiko, tako, od katere bi dejansko imeli nekaj koristi vsi državljanke in državljani, in ne take, ki bi breme prenesla na uporabnike storitev. Zato me na tem mestu zanima:

Kaj konkretno boste naredili, da boste preprečili prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike storitev – tukaj mislim zlasti storitev uporabe vrtca in pa domov za ostarele?

Prosim za konkreten odgovor. Hvala.

Hvala, gospa poslanka.

Gospod predsednik, izvolite.

Hvala lepa za vprašanje.

Za spremembo cen s 1. januarjem se je odločilo 60 % domov za starejše, gre za za dvig cen, ki v povprečju ne presega 2 %. To ste tudi že vi ugotovili. Podatkov o spremembi cen oskrbe, veljavnih od 1. marca 2019 dalje, v tem trenutku še nimamo. V zadnjem tednu februarja so namreč potekale seje svetov zavodov, na katerih bodo predlagane spremembe cen potrjene. Obvestila o spremembi cen pa bodo ministrstvu posredovana v prihodnjih dneh.

Ker je zaslediti očitek, da je Vlada brezbrižna, naj povem, kako je resorno ministrstvo ravnalo. V zvezi z uskladitvijo cen je vse izvajalce pozvalo naj pri določitvi novih zneskov ravnajo odgovorno, pri tem pa upoštevajo izkazane prihodke in odhodke v poslovnem poročilu za leto 2018, načrtovane odhodke v finančnem načrtu za letu 2019 in tudi plačilno sposobnost uporabnikov. Izvajalce, ki so v začetku leta 2019 cene storitev že uskladili, pa je tudi pozvalo, naj se za dodatno spremembo cen odločijo le, če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov oziroma naj uskladijo elemente cene, splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, ki je zahteval zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstveno nego v socialnovarstvenih zavodih. Prejšnje vlade so namreč zaradi tedaj nujnih varčevalnih ukrepov linearno znižale cene zdravstvenih storitev. To je tudi nadpovprečno prizadelo socialnovarstvene zavode, saj v odhodkovni strukturi 80 % odhodkov zdravstvenih storitev predstavljajo stroški dela. Zavodi že od druge polovice leta 2017 ne dobijo zadostnih sredstev za kritje stroškov dela, kaj šele za materialne stroške in amortizacijo. Prej omenjeni splošni dogovor, ki ga je Vlada potrdila nedavno, zvišanje plač, dogovorjeno s sindikati, to upošteva. Govorim o zadnjem dogovoru oziroma zvišanjih, predvidenih za letos. Ne zagotavlja pa kritja celotnega zvišanja stroškov dela, ki so posledica vseh sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam preteklih let. Zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti soglasja k splošnemu dogovoru za leto 2019 ni dalo in je predlagalo, da se dodatna sredstva zagotovijo z aneksom številka 1.

Vlada je zato na svoji 20. redni seji 21. februarja sprejela sklep o spornih vprašanjih v zvezi s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019. Ob tem je bilo dogovorjeno, da se bo morebitni dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih obravnaval v okviru aneksa številka 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, če bo glede na razpoložljiva sredstva to mogoče. Glede zvišanja plač zdravstvenih delavcev pa naj jasno povem, da ti dvigi starejših v domovih ne bremenijo, saj so sredstva za njihove plače namenjena iz zdravstvene blagajne.

Če se dotaknem še zvišanja plač. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, so vlado pričakale stavkovne zahteve več kot polovice sindikatov javnega sektorja. Po skoraj desetih letih varčevalnih ukrepov in razumevanja, da v času krize drugače ne gre, zaradi česar so bili odhodki države za vsaj milijardo in pol nižji, so sindikati za zaposlene pričakovano zahtevali zvišanje plač. Opozarjali so, da konca krize zaposlenih pač ne čutijo. Tako so povedali. V pogajanjih o razrešitvi njihovih zelo različnih stavkovnih zahtev je bilo za vlado pomembno preprečiti splošno stavko javnega sektorja. Ta bi namreč pomenila delno paraliziranje javnih storitev, pomembnih tako za državljane in državljane kot tudi za gospodarstvo. Na drugi strani pa je enako pomembno še dvoje. Da je doseženi dogovor v okviru javnofinančnih zmožnosti oziroma dopustnega fiskalnega okvira in da javnim uslužbencem priznava vendarle neko vrednost, v nasprotju s krivičnimi oznakami o parazitih na državnih jaslih.

Kar se pa občin tiče pa naj povem, da smo ravno zato dosegli tudi zvišanje povprečnine, ker smo imeli to v mislih. Seveda bodo občine še vedno nezadovoljne, ampak s 558 na 573,5 je vendarle … /izklop mikrofona/

Gospa poslanka, želite besedo?

Izvolite.

Najlepša hvala.

Najprej na prvi del vašega odgovora. Če gre resnično večina bremena iz zdravstvene blagajne, se tukaj sprašujemo, zakaj pa potem je prišlo do dviga cen storitev. Sami ste rekli, da je 2 % v povprečju dviga. Ne nazadnje to vedo tudi na Ministrstvu za delo, ki te cene dejansko tudi potrjujejo. Če bi bilo denarja dovolj, verjetno tudi ti dvigi ne bi bili potrebni.

Ko pogledamo same vrtce, vemo, bili ste župan, verjetno poznate, približno 80 % v ekonomski ceni vrtca je strošek plač. In ko se dvignejo plače javnemu sektorju, je to bistveno bistveno večji strošek in enostavno večini občin ni preostalo drugega, kot da svetniki … Ne vem, vsak dan, vsakih nekaj dni zasledimo v medijih, kje vse so se dvignile cene v vrtcih. Če – tako kot vi na drugi strani govorite, saj vemo, da en velik delež se prenese na starše, drugi delež se prenese na občine – bi bile povprečnine dovolj, bi občine brez težav zagotavljale ta sredstva. Ampak naj vas spomnim, vi ste res dvignili povprečnino, ki je še bistveno pod zakonsko določeno, to je bilo 7. novembra, vsi ostali dogovori so pa prišli za tem. In enostavno župani v letošnjem letu eden za drugim ugotavljajo, da imajo sredstev iz povprečnine za pokrivanje zakonsko določenih nalog premalo. In ne nazadnje je ravno zaradi tega Državni svet tudi napovedal morebitni veto na sprejetje proračuna, ker ste več kot očitno to zanemarili. V koalicijski pogodbi na strani 34 pišete celo o tem, da boste zastavili program brezplačnega vrtca, cene vrtcev se pa dejansko dvigujejo.

Zanima me:

Kaj konkretno boste naredili, da ne bo to breme na račun staršev in občin?

Hvala, gospa poslanka, za dopolnitev.

Gospod predsednik Vlade, izvolite.

Naj omenim še nekaj, da se tudi plače v gospodarstvu zvišujejo za 5 %, prav tako pokojnine za 5 % pa tudi višji so socialni transferji in minimalna plača. To pomeni, da se tudi na drugi strani nekaj zvišuje. So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj se je v nekaterih primerih podražilo tudi za 15 %. To je pa daleč višje kot 2 % in se ne morem znebiti tudi občutka, da je zdaj to zvišanje plač v javnem sektorju pričakovano seveda, kot sem že večkrat povedal, to ni kar nekaj, da smo si izmislili, češ, bomo pa dvignili plače. Vemo, kakšna je predzgodba, in je to zdaj izgovor za zviševanje cen, od zavarovalnic pa še do česa drugega. Kljub tem zvišanjem so plače in obremenitve ter pogoji dela v domovih za starejše, recimo, pa še kje, še vedno zelo mizerni in zato tudi ni interesa za opravljanje tega dela in potreb po kadru je čedalje več. Je pa res, da sem že takrat pozval občine, da ustanovijo delovno skupino, kjer bomo natančno sistemsko pregledali, katere so naloge občin in kako bi se te naloge drugače razporedile oziroma celotna problematika. To bi bil pa nek sistemski ukrep, ki ga tudi pričakujemo v sodelovanju z občinami, da pregledamo obseg nalog, ki ga občine imajo in tako naprej. To smo že vse povedali tudi novembra, ko smo sprejeli ta dogovor. Zato ni vse enoznačno, nas pa čaka precej dela, to je pa res.