Lep pozdrav vsem! Začenjamo 12. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičile naslednje članice in člani odbora: mag. Mirjam Bon Klanjšček, na seji pa kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje Ivan Škodnik za Marjana Dolinška.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona – druga obravnava, točka 2 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – druga obravnava, točka 3 Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2014, točka 4 Razno. V poslovniškem roku, to je včeraj do 12. ure je bil vložen predlog Poslanske skupine Združene levice, da se 2. točka današnje seje odbora, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti umakne z dnevnega reda. V skladu, to je kot opomnik, v skladu z desetim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora o predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev. Svoja stališča lahko podajo le predlagatelj zadeve in predstavniki poslanskih skupin, to je največ tri minute. Predlagatelj predloga razširitve pa lahko dodatno pojasni svoje razloge, to je največ pet minut. Najprej sprašujem predlagatelja za umik točke, če želi obrazložiti svoj predlog? Imate besedo.

Hvala za besedo. Ker je čas relativno kratek, v Združeni levici seveda beremo zakone, beremo tudi stališča Zakonodajno-pravne službe. Gre že za drugo noveliranje neke tematike v relativno kratkem obdobju s tem, da do 2017-2018 moramo v slovenski pravni red uvesti neke nove direktive EU v zvezi s to tematiko. Da se že pripravlja, kot je zapisano v poročilu Državnega sveta nov zakon. To je ena zadeva. Zakaj predlagamo umik te točke? Umik te točke pa predlagamo tudi zaradi tega, ker ne sledi nekim osnovnim nomotehničnim načelom, saj od 145 členov spreminja 100 členov. Rekli boste, da del teh členov spreminjate samo zaradi tega, ker se kakšna besedica črta, ali ne. Bilo je kar nekaj pripomb s strani Zakonodajno-pravne službe. Bo gospa iz Zakonodajno-pravne službe povedala glede cele vrste členov vsebinskih. Resorno ministrstvo se od 29 se mi zdi odzvalo, obrazložilo osem sprememb. Pred kratkim smo imeli iz istega resorja zakon o vodah, kjer je pravna služba same vlade bila kritična do spremembe zakonodaje. In sedaj se mi postavlja vprašanje, ne vem, zakaj sploh ti dve službi imamo v neki koaliciji v kateri prevladuje, odkrito povedano, nek pravniški lobij, ker mogoče nekomu odgovarja taka zakonodaja. Sami dobro veste, tudi bolj izkušeni poslanci, da je neko načelo, če se spreminja več kot tretjina členov, da se zakon piše na novo. Skratka, ker naj bi bila ena od osnovnih nalog Državnega zbora kvalitetna zakonodaja predlagamo Vladi, da je tako pametna, da umakne ta zakon iz obravnave in začne pisati novi zakon, ki bo v slovenski pravni red na zelo pomembnem področju vnesel tudi že omenjeni direktivi. To je v bistvu razlog za umik te točke iz dnevnega reda in upam nekako, da bo ta Vlada končno vsaj na tej nomotehnični plati po enem letu dela začela nekoliko bolj resno delati, ker drugače je to, veste, jaz sem Belokranjec, pri nas rečemo preveč babic, kilavo dete.

Hvala za besedo.

Hvala.

Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne.

Če ne, prehajamo na glasovanje. Glasujemo o predlogu, da se 2. točka umakne iz dnevnega reda.

Kdo je za? (... članov.) Kdo je proti? (... članov.)

Ugotavljam, da predlog za umik točke ni sprejet.

Zato je dnevni red današnje seje določen kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora.

Proceduralno kolega Trček.

Hvala za besedo.

Sedaj, če pa pogledamo sam dnevni red današnje seje, bi mi na tem dnevnem redu najprej razpravljali o noveliranju zakona, potem bi pa razpravljali o poročilu za lansko leto o varstvu pred tematiko, ki jo obravnav zakon. Poglejte, vam bom povedal z neko metaforo, ki jo boste vsi razumeli. V tem Državnem zboru se zelo radi kot metafora uporablja avto, motorno vozilo. To je približno kot tako, da bi vi najprej kupili nov avtomobil, potem bi se pa začeli spraševati kaj vam je pa pri prejšnjem avtomobilu bilo narobe, ali imate sploh denar za nakup tega avtomobila, itn. Zato predlagam zamenjavo vrstnega reda, da najprej razpravljamo o poročilu, da poslanci, ki jim ta tematika ni tako blizu, osvežijo ali se jim sploh začne "šajnati" o čem se pogovarjamo in potem šele razpravljamo o slabem predlogu zakona.

Hvala za besedo.

Hvala.

Lahko vam pojasnim, da je dnevni red že določen in ostaja takšen kot ste ga prejeli s sklicem, tako da ga ne moremo spreminjati več.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda. / oglašanje iz dvorane/

Ja, proceduralno kolega Möderndorfer.

Kolega, brez zamere, ampak jaz ne vem kaj vam je sekretar rekel, predvidevam pa, glede na to, da sem prebral iz ustnic, da je rekel, da to ni mogoče. Mimogrede, to je mogoče. Včeraj na Odboru za finance se je točno to zgodilo, vrstni red je bilo celo narejen na predlog in željo tistih, ki se je obravnaval, seveda če je volja. Raje povejte predsednik, da ste se odločil, da tega ne boste naredil, ne pa govoriti in učiti krive vere, da se to ne da. Ker Poslovnik to omogoča, in prosim, ne se delati norca iz nas. Strokovne službe podučujte predsednika in mu razlagajte dejstva, ne pa neumnosti.

Kolega Möderndorfer, mogoče niste sledil od začetka te seje. Mi smo o vrstnem redu že razpravljali in sem že napovedal oziroma povedal kako je določen dnevni red in od takrat dalje ga pač ni več mogoče spreminjati in to je to. Pred tem pa ni bilo nobenega predloga. Zato vztrajam oziroma ostajamo pri tem.

Proceduralno kolega Trček.

Malo zlorabljam proceduralno. Seveda je bil predlog Združene levice, da se točka 2 umakne iz dnevnega reda.

Hvala za besedo.

Tako je, strinjam se z vam, bil je in smo o njem tudi glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI STANOVANJSKEGA ZAKONA, ki ga je državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala skupina poslank in poslancev s prvo podpisano mag. Bojano Muršič. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona iz dne, 16. 6. 2015, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 17. 7. 2015, mnenje Vlade z dne, 17. 7. 2015 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalo samoupravo in regionalni razvoj z dne, 1. 9. 2015. Vsa navedena gradiva se objavljena na spletni strani Državnega zbora. V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, prvo podpisana mag. Boštjana Muršič, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Iniciativni obor hišnikov Ljubljana, gospod Marko Pevulja, Iniciativni odbor hišnikov Ljubljana gospod Zoran Boždar, Iniciativni odbor hišnikov Maribor gospod Marjan Kolednik in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi besedo predstavnica predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona? Kolegica Muršič.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Najprej mi dovolite, da v začetku poslanke in poslanci Socialnih demokratov Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek ponovno vlagamo uveljavitev pravic najemnikov v hišniških stanovanjih, ki so jih v letu 2011 že pridobili, pa so jim bile te pravice, po našem prepričanju, neupravičeno odvzete z ZUJF brez pravno utemeljenega razloga. Ni bilo narejenega ne testa sorazmernosti, ZUJF jim je posegel trajno v odvzem teh pravic. Predlagatelji zakona smo upoštevali tudi in predvideli rešitev, da bi ob sprejemu tega zakona tudi najemniki v hišniških stanovanjih, ki niso v večstanovanjskih stavbah, imeli možnost reševanja svojega stanovanjskega problema pod enakimi pogoji kot je to veljalo za najemnike v hišniških stanovanjih, ki prebivajo v večstanovanjskih stavbah. Cilj je torej izenačitev vseh najemnikov v hišniških stanovanjih, ki imajo pod zakonsko določenimi pogoji možnost uveljavljanja pravic. Pomembno je poudariti, da je predlagani zakon zelo socialno naravnan, saj skuša rešiti stanovanjski problem najšibkejši in najranljivejši kategoriji prebivalcev v Sloveniji in ne gre za nikakršno izpostavljanje ali morebiti favoriziranosti ene izmed skupin kot navaja Vlada.

Pa mi dovolite, ker smo v tej sestavi povsem novi poslanci, nekaj sicer starih poslancev, ki so v preteklem mandatu že glasovali za ta zakon, da se malo dotaknem tudi zgodovine, zakaj je prišlo do tega in kakšni so razlogi.

Stanovanjski zakon je leta 1991 skupaj s kasnejšimi spremembami radikalno posegel v razmerje na stanovanjskem področju. Stanovanjsko pravico dotedanjo je spremenil v nove oblike najemnih razmerij. Prišlo je do lastninskega preoblikovanja in Slovenija je zaradi tega postala po deležu lastniških stanovanj na vrhu v svetovnem merilu. Ob tej veliki transformaciji, ki sta se zgodile leta 1991, sta se zgodili dve veliki krivici, ki sta jo po 20 letnem obdobju bolj ali manj poskušali odpraviti ali pa vsaj omiliti. V prvo skupino sodijo imetniki stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih, v drugo skupino pa tako imenovani hišniki, ki so že opravljali hišniška dela. Zakon je sicer uredil status hišniških stanovanj, vendar na način, da je hišniško stanovanje postalo solastnina solastnikov ene ali večstanovanjskih hiš, pri čemer pa niso hišniška stanovanja bila obravnavna v enakem režimu, ki je veljal za skupne prostore v večstanovanjskih hišah, kar pa ni pravilno. Saj, če pogledamo, zdaj so vsi zaposleni v letih od 1948 do leta 1991 oziroma 1990 plačevali in namenjali sredstva v ta fond za stanovanja med 6 % in 9 %, torej tudi hišniki, ki so opravljali hišniška dela. Vendar ti hišniki so bili izvzeti iz tega in niso imeli možnosti odkupa stanovanj po ugodnem Jazbinškovem zakonu. Torej, za najemnike v hišniških stanovanjih zakon ni predvidel možnosti ugodnega odkupa, niti jim ni zavaroval najemnega razmerja in tudi ne zagotovil neprofitne najemnine, temveč je hišniško stanovanje obravnaval kot službeno stanovanje, ki je vezano zgolj na čas opravljanja hišniških del ne glede na to iz kakršnih razlogov in po čigavi krivdi so se hišniška dela prenehala opravljati. Na neupravičeno ureditev so hišniki opozarjali dlje časa kar več kot 20 let. Po dveh desetletjih se je zgodilo v letu 2011, da je skupina poslank in poslancev vložila in sprejeta je bila novela stanovanjskega zakona, ki je najemnikom v hišniških stanovanjih omogočila ugoden odkup stanovanja, kot je to veljalo za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih. Žal pa je ta zakon o uravnoteženju javnih financ po sedmih padel. ZUJF je trajno razveljavil njihove ključne člene in posledično najemniškim v hišniških stanovanjih onemogočil uveljavljanje pravic, čeprav je bila v prvotnem zakonu naveden predviden rok, petletni rok, za uveljavljanje njihovih pravic. Le manjši del, zgolj 6 najemnikov, v vladnem predlogu je sicer v zadnjem mnenju napisano sicer 5 najemnikov v hišniških stanovanjih, je uspelo v sedmih mesecih te svoje pravice uveljaviti. Večina pa ne, kar pomeni, da so jim z ZUJF bile ponovno storjene krivice tistim, ki so uspeli in tistim, ki niso uspeli. Torej, menimo, da je šlo za neupravičen odvzem teh pravic. Zato predlagamo, da se vsem najemnikom v hišniških stanovanjih, ponavljam, pred letom 1991, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema in nimajo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše ponovno omogoči pod enakimi pogoji in v enakem roku uveljavljanje pravic, ki so jih pridobili že leta 2011. Ponovno poudarjam, da je zakon zelo socialno naravnan, saj skuša pomagati zelo najranljivejši in socialno šibkejši kategoriji prebivalstva. Ob tem žal ne morem spregledati tudi dejstva, da varuhinja človekovih pravic priporoča enotno ureditev za vse uporabnike hišniških stanovanj v svojem poročilu leta 2013 in tudi v letu 2014. Priporočila za leto 2013 so bila sprejeta v Državnem zboru, zato se moramo vsi poslanci danes ob tem tudi zamisliti ali jih bomo realizirali ali jih ne bomo. In torej, danes se soočamo o tem, da lahko odpravimo in realiziramo priporočilo 107 varuhinje človekovih pravic.

Predlagatelji zakona še posebej zasledujemo tudi načelo prava, ki izhaja iz 2. člena Ustave Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Po uveljavitvi novele stanovanjskega zakona, torej ni bilo po letu 1991 omogočeno uveljavljanje pravic v roku pet let, kot je zakon predvideval. Da se ne bom ponavljala, se pravi po sedmih mesecih je prišlo do tega, da so te pravice bile odvzete.

Pa da ne bom nekako preveč dolga se bom osredotočila še zgolj na to finančno opredeljenost. Finančne obveznosti, ki so izhajale iz zakona, v gradivu smo se opirali predvsem na zakonska določila. Zato smo navedli, da predlagani zakon ne bo imel finančnih posledic za proračun. Iz vladnega mnenja izhaja ravno nasprotno. Da je 13% administrativne vrednosti gre v breme proračuna. Ob tem ponovno izpostavljam še enkrat 173. člen stanovanjskega zakona jasno določa, da se to poplačuje v vrednostnih papirjih. Mogoče bi bilo na tem mestu vredno razmisliti o ustreznih sprememba zakona v tem delu, saj če imamo zakone smo zato, da jih tudi spoštujemo in ne kršimo. Torej, v nadaljevanju bom odgovarjala na vprašanja, tudi na mnenje Vlade. Tako da spoštovane kolegice in kolegi prosim vas, da upoštevate načelo pravne države, priporočila varuhinje, ki smo jih tudi sprejeli in po skrbnem premisleku predlog stanovanjskega zakona tudi podprete. Zaenkrat hvala lepa.