Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 7. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jani Prednik, Violeta Tomić, Luka Mesec, Franc Jurša, Maša Kociper do 13.30, Iva Dimic, Jožef Horvat, Žan Mahnič, Nada Brinovšek, Lidija Divjak Mirnik od 16.30 dalje in Aljaž Kovačič od 16.30 dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 8. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim!

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 7. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 8. aprila 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

S tem, spoštovane poslanke spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim, da preverite glasovalne naprave.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, nihče proti.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 7. seje Državnega zbora določen.

S tem prehajamo na 1. TOČKO DNENEGA REDA, TO SO VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 42 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanja poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo, predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko se je za danes opravičila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na poslanska vprašanja. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade Marjan Šarec.

Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

Izvolite.

Hvala lepa.

Gospod premier, jaz vas imam za pametnega človeka, zato mi nekako ni jasno, kako ste lahko nasedli določenim koalicijskim poslancem, ki zahtevajo spremembo mednarodne pogodbe. Jaz tudi ne razumem, kako da vam vaša vlada in vaši t. i. strokovnjaki na pravnem področju, še posebej tisti, ki so nekoč v letih 1994–1996 v Šentjurju novačili za network, ki je klasični piramidalni sistem, danes pa govorijo o čistosti in čistunstvu, kako vam ti ljudje niso govorili, da je spreminjanje termina iz besede »vrnitev« v »priključitev« Primorske matični domovini pravzaprav kršenje mednarodne pogodbe. Mednarodna pogodba, ki to določa – vrnitev, je bila podpisana v Parizu 10. februarja 1947. V prvem delu, ki govori o teritorialnih uredbah, oddelek 1, in potem v oddelku 4, v členu 11, točno piše, da je bila Primorska vrnjena Jugoslaviji. To so Dokumenti o spoljnjoj politici SFRJ, leto 1947, prva knjiga. Ne vem, verjetno ti naši slavni pravniki, ki so se nekoč ukvarjali z networkom, ne poznajo te knjige. Bi bilo smiselno, da bi si jo prebrali. Če že govorijo o terminu oziroma o reklu Pacta sunt servanda, naj to upoštevajo. Zakaj ne upoštevajo tega takrat, kadar gre za interese Slovenije? Kadar je pa kaj drugega slabega za Slovenijo, se pa sklicujejo na te zadeve. Povedati moram, da to, kar hočejo narediti zdaj koalicijski poslanci, in kar je še huje, Vlada podpira ta zločinski akt, to spominja na Anschluss, ki ga je naredil Hitler leta 1938, ko je priključil – ko je priključil Avstrijo. In ko je bilo vojne konec, je Avstrija lahko šla nazaj v svojo teritorialno enoto. Ne razumem tega, kako naši pravniki, t. i. pravniki ne razumejo tega, da Italijani zelo dobro delajo in da v tem primeru bodo lahko Italijani čez čas zahtevali tisto, kar je bilo priključeno Jugoslaviji nazaj.

Zato vas sprašujem:

Ali boste vi … / izklop mikrofona/

Gospod poslanec, hvala.

Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša. Izvolite.

Hvala, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci! Hvala, gospod Jelinčič, za tole vprašanje.

Najprej, dejstvo je, da gre za poslanski zakon. Tega zakona ni predlagala Vlada. Poslanski zakon, kot že ime pove, so predlagali poslanci. Če me sprašujete po mojem osebnem mnenju, če sem prav razumel, želite moje osebno mnenje, je moje osebno mnenje, da se nehajmo ukvarjati z imeni praznikov, ampak dajmo vedeti, kaj prazniki obeležujejo in dajmo naprej izobešati slovensko zastavo ob teh praznikih, tudi če niso dela prosti dnevi. Žal imam vtis, da za ta praznik veliko Slovencev niti ne ve ravno zato, ker ni dela prost dan. Če bi že šli v to, da želimo združitev slovenskega naroda v Prekmurju in pa vrnitev Primorske k matični domovini še bolj obeležiti, potem bi ju predlagal za dela prosta dneva. Imamo še en dan, ki ni dela prost, in sicer je to Maistrov praznik, priključitev Štajerske. Kar se mene tiče, bi bil zame osebno najbolj ustrezen izraz združitev naroda. Se pravi tistega, ki je bil prej dolga leta pod Italijo, pod fašizmom, in tistega, ki je živel v matični Sloveniji, ker vemo, kje je rapalska meja potekala. Tako da zame najbolj ustrezen termin bi bil združitev primorskega naroda z matičnim narodom, slovenskim narodom. Ne vidim potrebe, osebno mnenje govorim, ne mnenje vlade, ne vidim nobene potrebe po tem, da se praznik v tem predvolilnem času preimenuje. Dobil sem tudi veliko pisem Primorcev, ki temu nasprotujejo, dobil sem nekaj pisem, ki so za to, ampak ne vidim bistvene spremembe. Bolj bi podprl to, da je to dela prost dan in da več delamo na ozaveščanju, kaj ta praznik pomeni. Če boste poslanke in poslanci ta zakon podprli, da se bo ime spremenilo, bom tudi to spoštoval. Ne vidim pa tukaj kakšnega bistvenega premika, dokler se mi kot narod ne bomo zavedali, kaj je zavednost, kaj je domača domovina, ko ne bomo imeli v Sloveniji tudi tistih, ki enkrat paktirajo s temi, drugič paktirajo z drugimi, tretjič s tretjimi samo zato, da bi napadali domačo oblast. Veste, saj ta vlada lahko pade čez dva meseca, pa je ne bo več, ampak nepopravljiva škoda s takimi dejanji Sloveniji je pa storjena. Namesto da bi enotno nastopali, tako kot znajo Hrvatje, kot znajo Italijani, kot zna še kdo, mi že cel teden poslušamo, kako smo mi grdi, do tega grdi, do onega, pa nismo nič drugega povedali kot to, da smo suverena država in da pač nekaterih stvari ne odobravamo. To ne pomeni nobenega zaostrovanja, to ne pomeni nobenega izrednega stanja, to ne pomeni nobenih takšnih in drugačnih akcij. Pomeni nič več in nič manj kot to, da povemo, kdo smo, kaj smo in kaj zastopamo.

Če sklenem. Če bo ta zakon sprejet, seveda ne bo nobene katastrofe. Se mi pa zdi, da moramo več delati predvsem na ozaveščanju, kaj ta praznik sploh pomeni. Predvsem se mi pa zdi take zakone nesmotrno sprejemati pred volitvami. To je moje osebno mnenje tokrat, ker vlada te spremembe praznika ni predlagala. Zato zame bi bilo poimenovanje «združitev naroda« najbolj ustrezno. Hvala.

Hvala, gospod predsednik.

Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev.

Izvolite.

Hvala lepa.

Strinjam se, ko govorite o zavednosti. Vendar pa je treba vedeti, da ta poslanski zakon je vlada podprla. V dokumentu je napisano, da Vlada zakon podpira. In to je tisto, kar je narobe. Ne gre samo za ime. Gre za termin, ki točno določa status primorske dežele, ali je bila Italijanom odvzeta ali je bila nam vrnjena. Tukaj nekateri italijansko usmerjeni ljudje hočejo to spremeniti. Italijani zelo bistro vedo, kaj delajo in podpirajo take intence na naši strani. Včasih se je temu reklo izdajalci in danes se tudi reče takim ljudem, ki delajo za korist sosednje države, izdajalci.

Glede Štajerske ste se zmotili. Rekli ste, da se je šlo za priključitev Štajerske. Razdeljena je bila Štajerska po 1. svetovni vojni. Sprejetje tega zakona bi pomenilo kršenje internacionalnega prava. Morda bi bilo dobro, če bi se kakšni ljudje kaj pozanimali, da bi si nabrali kakšno dodatno izobrazbo, morda tudi kakšni iz vladnih krogov, jim ne bi škodilo, da bi kakšne take zadeve spregledali in videli, kje je tista njihova luknja v znanju. In te luknje v znanju so zelo velike. Ali pa naj se vrnejo nazaj tja, pa še naprej delajo reklamo za network.

Zavedati se je treba, da Italijani podpirajo spremembo tega termina, in to je za našo državo slabo, zato upam, da bo Vlada odstopila od podpore temu zakonu, tudi če je to zgolj formalnost.

Hvala, gospod poslanec.

Gospod predsednik, želite odgovoriti? Ne. S tem je zaključeno prvo poslansko vprašanje.

Drugo poslansko vprašanje boste postavili dr. Anže Logar.

Izvolite.

Hvala predsednik!

V petek smo imeli zelo zanimivo razpravo na Odboru za zadeve Evropske unije s slovenskimi evroposlanci. Razprava je trajala 6 ur, bila je na mestu, posebej zato ker se je ugotovilo, da marsikateri, posebej še koalicijski poslanec ne loči med pristojnostmi Evropskega parlamenta, slovenskega parlamenta in slovenske vlade. S tega vidika je še sreča, da sta še dve leti do slovenskega predsedstva, da bodo uspeli osvojiti ta potrebna znanja.

Številni poslanci, tudi koalicijski, so postavljali vprašanja vizije in prioritet Slovenije, tudi sam sem to vprašal evroposlance. Ampak glede na to, da boste imeli vi, gospod Šarec, čez dve leti škarje in platno evropske prihodnosti v rokah, mislim, da ste vi pravi naslovnik za to vprašanje.

Ko ste zavrnili nastop v Evropskem parlamentu, ste nas Slovence in Slovenke v bistvu opetnajstili za vašo vizijo prihodnosti Evropske unije v tem ključnem obdobju. O tem se pa vsi strinjamo, da je Evropa v ključnem obdobju. Naj samo omenim, da je bilo tudi na petkovi razpravi slišati številne kritike glede te vaše zavrnitve govora pred Evropskim parlamentom.

Borut Šuklje, ki je mednarodni svetovalec za področje Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, je nedavno tega zapisal, citiram: »Hrvaška namerava čas svojega predsedovanja Evropski uniji izkoristiti tudi za sporočanja o težavah pri urejanju svojih mejnih vprašanj.« Naj samo povem, da Hrvaška predseduje v prvi polovici leta 2020, torej mi nasledimo Hrvaško leto dni zatem. Glede na to, da vas je v zadnjem času zapustil še vas svetovalec za zunanjo politiko, edini res izkušeni diplomat v vašem kabinetu, se sprašujem, ali ni zdaj pravi, zadnji, čas, da slišimo vaše videnje prioritet razvoja Evropske unije in Slovenije v njej in kako bomo zasledovali interese, kot ste prej rekli, domače domovine v Evropskem parlamentu. Časa imate zagotovo dovolj, glede na to da vidimo, da mesec za mesec prihaja prazna agenda v Državni zbor. Verjetno, upam, da razpravljate o prioriteta Evropske unije. V petek je nekdo na seji OZEU poudaril, da če želimo nekaj začeti ali pa razvijati na ravni Evropske unije, najprej potrebujemo vizije razvoja Evropske unije.

Gospod Šarec, moje vprašanje:

Kakšna je torej vaša vizija razvoja Evropske unije?

Kateri so ključni izzivi, ki so pred nami, in katere prioritete bo Slovenija zavzemala v okviru tega?

Prosim za vsebinski odgovor, s konkretnimi nalogami, ki jih nameravate izpeljati. Hvala.

Hvala, gospod poslanec, za vaše poslansko vprašanje.

Gospod predsednik Vlade, izvolite.

Hvala lepa!

No, kar se tiče zunanje politike oziroma svetovalcev za zunanjo politiko, naj vas ne skrbi. Kot veste, smo že prejšnji teden imenovali državno sekretarko za to področje zunanje politike, tako da tukaj ne vidim nobenih težav. Gospa je strokovna, gospa se je ukvarjala s temi zadevami že zdavnaj nazaj in tukaj ne bo nobene težave.

Kar se tiče vizije Evropske unije – najprej so zdaj pred vrati evropske volitve. Po teh evropskih volitvah se bodo na ključne funkcije postavljali novi ljudje, se pravi predsedovanje Evropskemu svetu, potem predsedovanju Evropski komisiji, Evropski centralni banki in tako naprej.

Moram reči, da z odhajajočo komisijo ne moremo biti zadovoljni. Če ste omenili, da bo Hrvaška predstavljala svoje neurejene meje s sosednjimi državami, me to veseli, ker Hrvaška razen z Madžarsko nima z nobeno sosedo urejenih meja. Smo poskušali to z arbitražo rešiti na evropski pravnoformalni način, pa so tudi to zavrnili. Skratka, to me veseli, da bodo lahko Evropi predstavili te težave. Kot drugo bi si želel, da bo nova evropska komisija spet dala na mizo širitev, se pravi Zahodni Balkan. Vemo, da je to trenutno kar precej pereča komisija. Ta komisija je že na začetku povedala, da nadaljnjih širitev ne bo, in tukaj pričakujem nadaljnji razvoj. Mi bomo imeli 29. aprila v Berlinu tudi vrh o Zahodnem Balkanu, ki ga sklicujeta kanclerka Merklova in predsednik Macron, kjer bodo prisotne države, ki si želijo v Evropsko unijo, in pa Hrvaška ter Slovenija. Komisija mora biti bolj aktivna na vladavini prava, kar doslej ni bilo, ampak se je bolj gledalo po strankarskih preferencah. Tukaj ni naključje, saj so tri ključne pozicije zasedene s skupino ZZP. Ko je gospod Junker rekel, da se ne bo postavil na nobeno stran, nihče tega od njega ni zahteval. On bi se moral postaviti na vladavino prava in reči, da je treba spoštovati sodišča. Mi imamo sedaj tožbo na Evropskem sodišču in tam bomo videli, kakšen bo rezultat. Bi si pa želel, da se prihodnji petletni mandat ne bi spet vrtel okoli ene same teme, tako kot se sedaj dolgo časa okoli brexita. Se pravi, tukaj so podnebne spremembe, tukaj je tudi digitalizacija, potem prost pretok ljudi, blaga in storitev, potem tudi glavni problem Evropske unije v tem hipu je, da nekako celotna Evropska unija zaostaja za velikimi, da imamo precej nestabilnih območij. Eno je žal tudi potencialno znotraj Evrope, ne Evropske unije, ampak Evrope, se pravi na Balkanu.

Veliko vprašanj nas čaka. Verjamem, da bo naslednji mandat spoštoval vladavino prava, da bo spoštoval tudi solidarnost, da bo spoštoval tudi enakopravnost, in v to smer moramo iti. Slovenija bo pripravila nabor dosjejev, ki jih bomo obravnavali pod našim predsedovanjem. Trenutno delovna skupina že dela na tem. Do takrat se lahko marsikaj spremeni. Ne nazadnje tudi te vlade lahko ni več takrat. Vse to treba imeti v obziru, ko gledamo naprej. Prva naloga je, da bo naslednja evropska komisija manj politična, bolj nevtralna in da bo bolj gledala tudi na potrebe malih držav. To je temeljna želja. Seveda pa Slovenija ne bo država enega problema, se pravi, da bomo samo mejo s Hrvaško dejali ves čas na plano. Tam bomo zadeve spremljali in čakali na implementacijo, ker sodišče … / izklop mikrofona/