20. izredna seja

Državni zbor

20. 3. 2019

Transkript seje

mag. Dejan Židan

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 20. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janez Janša, mag. Bojana Muršič od 12. ure dalje, Matjaž Han od 17. ure dalje, Violeta Tomić, Miha Kordiš od 15.30 dalje, Samo Bevk do 12. ure, Robert Pavšič od 11.00 do 11.30, mag. Matej Tonin od 12. ure dalje, Ljudmila Novak od 13. ure dalje, Iva Dimic od 12.30 do 14.30, Jožef Horvat, Franc Breznik, Jernej Vrtovec od 19. ure dalje in tudi sam bom odsoten od 18. ure dalje.

Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k 2. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 20. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 18. marca 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje oziroma za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 20. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Najprej prehajamo na Obvestilo predsednika Vlade o odstopu gospoda Sama Fakina s funkcije ministra za zdravje.

Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec me je z dopisom 13. marca 2019 obvestil, da je gospod Samo Fakin odstopil s funkcije ministra za zdravje. V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je gospodu Samu Fakinu prenehala funkcija ministra za zdravje. Prav tako me je predsednik Vlade 19. marca 2019 v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora obvestil, da bo do imenovanja novega ministra funkcijo ministra za zdravje začasno opravljal sam.

Gospodu Samu Fakinu se zahvaljujem za sodelovanje in v prihodnje želim vse dobro.

S tem prehajamo, spoštovane poslanke in poslanci, na Obvestilo predsednika Vlade o odstopu gospoda Jureta Lebna s funkcije ministra za okolje in prostor.

Predsednik Vlade gospod Marjan Šarec me je z dopisom 13. marca 2019 obvestil, da je gospod Jure Leben odstopil s funkcije ministra za okolje in prostor. V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je gospodu Juretu Lebnu prenehala funkcija ministra za okolje in prostor. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa gospod Jure Leben opravlja tekoče posle do imenovanje novega ministra oziroma do obvestila predsednika Vlade v skladu z drugem odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora.

Tudi gospodu Juretu Lebnu se zahvaljujem in mu želim pri nadaljnjem delu vse dobro.

S tem, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na Predlog sklepa o razrešitvi predsednika in imenovanju predsednice Odbora za pravosodje.

Predlog sklepa je pripravljen na podlagi predloga Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov z dne 12. marca 2019. Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi ni in prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Odboru za pravosodje razreši predsednik gospod Jernej Vrtovec in se za predsednico imenuje gospa Iva Dimic.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.

(Za je glasovalo 76.) (Nihče proti.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Gospe Ivi Dimic, čestitam. Dobili ste vse glasove, tudi vašega.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019.

Državni svet je na 3. izredni seji 13. marca 2019 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019.

Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Milanu Ozimiču.

Izvolite.

Milan Ozimič

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani!

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, zgodovina nas uči skozi lekcije ponavljanja, in to se nam dogaja tudi v primeru veta Državnega sveta na Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Dejstvo je, da imate na vaših poslanskih klopeh niti ne prvi pa verjetno tudi ne zadnji odložilni veto te vrste. Vse dokler se ne bomo zgolj poslušali, temveč se bomo tudi slišali, se bodo kronični problemi in težave, v katere je ZIPRS pahnil lokalne skupnosti, reševali nesistemsko in akutno post festum, osnovni problem pa bo ostajal. Državni svet predlaga Državnemu zboru, da danes po tehtnem premisleku zavrne novelo ZIPRS-B za leti 2020–2018 in 2020–2019 ter naloži Vladi, da pripravi nov zakon in v njem uredi znesek povprečnine, ki pripada občina v skladu z Zakonom o financiranju občin ter pri tem upošteva tudi obveznosti iz naslova dogovora Vlade s sindikati javnega sektorja. Na tem mestu izpostavim ključno konkretne finančne obveznosti iz naslova višjih plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju v času sklepanja dogovora o višini povprečnine Združenju občin niso bile znane. Državni svet poudarja, da je prav, da so se izboljšale plače zaposlenih v javnem sektorju, vendar pa zvišanje zneska povprečnine konec decembra 2018 v mnogih občinah ne bo pokrilo stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih, kaj šele višjih stroškov plač v vseh javnih zavodih, ki so vezani na občinske proračune. Medtem ko Vlada trdi, da je rebalans državnega proračuna za letos razvojno naravnan, pa podatki govorijo nasprotno ali pa vsaj za nivo občin. Občine bodo brez ponovnega zvišanja povprečnine primorane zagotavljati sredstva za nastale dodatne izdatke iz drugih lastnih, tudi investicijskih virov financiranja oziroma bodo morale razvojna sredstva še naprej namenjati za financiranje zakonskih nalog. In kar je najpomembnejše, zaradi tega bodo dodatno obremenjeni tudi družinski proračuni najbolj ranljivih skupin državljanov.

Neupravičeni so očitki, da so v občinah pohiteli z dvigom cene programov predšolske vzgoje v vrtcih, saj je to odraz dviga plač, ki so sestavni del cene vrtca, ki se izračuna po predpisani metodologiji. Podobna situacija je pri pomoči na domu ali oskrbi v domovih za ostarele, kjer stroški višjih plač v javnem sektorju finančno bremenijo tako uporabnike storitev kot tudi občine. Prav tako ne drži, da naj bi se višji stroški dela zaradi dogovora s socialnimi partnerji nevtralizirali z zmanjšanjem stroškov dela zaradi sprejetih ukrepov z zadnjo novelo zakona. Ogroženo pa je tudi uspešno črpanje evropskih sredstev na nivoju občin.

Državni svet opozarja na skrb zbujajoče stanje na področju investicij. Čeprav so po občinah velike potrebe po gradnji vrtcev in osnovnih šol, pa za te namene občine nimajo lastnih sredstev, resorno ministrstvo pa gradnje tovrstnih objektov že od leta 2011 ne sofinancira več. Pa to niso edina zanemarjena a nujno potrebna investicijska področja. Torej ugotovitev, da proračun za nivo občin ni razvojno naravnan, vsekakor drži, ki jo navajamo.

Spoštovani! Državni svet z odložilnim vetom ne more imeti države v šahu, niti se ne more delati norca iz zakonodajnega procesa. Še manj si Državni svet to želi. Politična odgovornost je na vas, spoštovani poslanci, vi ste tisti, ki boste s pritiskom na gumb za ali proti določili, kako zelo razvojno se bo obnašala naša država v letu 2019 in koga bo pri tem najbolj bremenila. Državni svet je opozarjal dovolj časa, da naj Vlada premisli in uredi situacijo brez usodnejših posledic, v nasprotnem primeru bodo na koncu državljani talci nespretnih političnih potez, ki bi se lahko uredile zgolj z enim samim dodatnim členom k noveli ZIPRS. Kjer je volja, je tudi pot.

Naš cilj je jasen in želimo, da Vlada sliši ta argumentirana opozorila in jih pravočasno upošteva, saj bodo posledice bistveno dražje za državljane in državljanke. Hvala.

mag. Dejan Židan

Spoštovani, hvala za vaše stališče. Pristojno matično telo je Odbor za finance.

Gospod Robert Polnar, beseda je vaša.

Izvolite.

Robert Polnar

Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 10. nujni seji 15. marca letos kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

Odbor je kot gradivo za sejo prejel zahtevo Državnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Državnega sveta, Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik Državnega sveta opozoril na ključne pomisleke, zaradi katerih je Državni svet vložil zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu. Temeljni razlog za vložitev zahteve je pomanjkanje sredstev za delovanje občin in nemoteno izvajanje njihovih nujnih nalog. Pojasnil je, da dvig povprečnine, skladen z lani doseženim dogovorom, ne bo zadostoval za pokrivanje stroškov, nastalih zaradi dogovora s sindikati o zvišanju plač. Poudaril je, da sedanja ureditev ne upošteva razlik med posameznimi občinami in njihovih potreb. Izrazil je pričakovanje, da bodo ta opozorila omogočila poglobljeno reševanje navedene problematike.

Minister za finance je predstavil mnenje Vlade do navedb, ki izhajajo iz zahteve Državnega sveta in jih zavrnil kot neutemeljene oziroma preuranjene. Zakon namreč ureja le vsebine, ki so vezane na tehnično izvrševanje rebalansa proračuna države. Glede navedb o povprečnini je dejal, da je bila že ob lanskih pogajanjih o višini povprečnine upoštevana možnost, da bo sklenjen tudi dogovor s sindikati o zvišanju plač. V ta namen dogovor o višini povprečnine vsebuje določbo, preko katere je mogoč nadzor učinkov dogovora s sindikati z vidika občin nekateri ukrepi. Poudaril je, da je smiselno počakati na rezultate ter nato primerno ukrepati, če bo to potrebno. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je pojasnila, da zahteva ni vložena v povezavi z določbami zakona, ki je predmet obravnavane zahteve, zato se Zakonodajno-pravna služba do zahteve ni opredelila.

V razpravi so poslanke in poslanci opozorili na formalne pomanjkljivosti zahteve, saj razlogi za njeno vložitev ne temeljijo na določbah obravnavanega zakona. Nekatere članice in člani so poudarili, da je potrebna celovita obravnava problematike lokalnih skupnosti. Posamezne občine, ki se soočajo s težavami, bi lahko tudi racionalizirale svoje poslovanje, dvig stroškov plač pa jim ne bi smel povzročati tolikšnih težav. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje načel financiranja lokalne samouprave in njenih nalog, na katere se nanaša zahteva Državnega sveta. Posebne pozornosti bi moralo biti deležno predvsem načelo skladnosti finančnih virov s pristojnostmi, ki zahteva sorazmernost med razpoložljivimi viri, ki so na voljo lokalnim skupnostim in zakonskimi obveznostmi le-teh. Lokalnim skupnostim je potrebno zagotoviti ustrezne možnosti financiranja razvojnih nalog, potrebna bo tudi razprava o mehanizmu primerne porabe in njegovih zmožnostih zagotavljanja primernega financiranja ustavnih in zakonskih nalog občin ter njihovih investicij.

Predstavnik Državnega sveta je podal pojasnila na nekatere pomisleke, izražene v razpravi. Izpostavil je predvsem, da gre pri financiranju lokalne samouprave za dolgotrajno in ponavljajočo se problematiko, na katero je treba opozarjati. Poudaril je, da se večina občin z redkimi in neizogibnimi izjemami obnaša racionalno.

Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov, z desetimi glasovi za in štirimi glasovi proti sprejel naslednje mnenje: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 je ustrezen. Hvala lepa.

mag. Dejan Židan

Hvala, gospod predsednik odbora.

Besedo predajam ministru dr. Andreju Bertonclju.

Izvolite.

Andrej Bertoncelj

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZIPRS 2018–2019, novela-B, ureja zgolj vsebine, ki so vezane na tehnično izvršitev rebalansa proračuna države. Višina povprečnine se v navedenem zakonu ne določa, saj je bila ta določena že v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ki je bil sprejet v mesecu decembra preteklega leta, in je bila v sprejetem zakonu določena skladno z dogovorjenim in podpisanim dogovorom o višini povprečnine za leto 2019 med Vlado in reprezentativnimi občinskimi združenji. Ob tem je bilo eksplicitno tudi dogovorjeno, da se bodo po šestih mesecih preverili učinki dogovora s sindikati javnega sektorja glede dviga plač zaposlenih v javnem sektorju na višino stroškov občin ter pregledali predlogi posebne delovne skupine za spremembo zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občinam, in da se bodo pri investicijskih sredstvih iskale rešitve v smeri povečanja fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve črtanja ter skrajšanja prehodnega obdobja ter nato dogovorili nadaljnji ukrepi. Torej po preteku šestih mesecev.

V povezavi z očitkom, da bodo morale občine razvojna sredstva namenjati za financiranje zakonskih obveznosti in ne za razvoj, zgolj za primerjavo – v proračunu države, ki je določen v višini približno 10 milijard evrov, so sredstva za razvoj določena v višini približno 10 %, sredstva za razvoj občinskih proračunov, ki so vrednoteni v višini približno 2 milijardi evrov, pa so določena v višini približno 30 %. Pojasnilo glede finančnih posledic dogovora s sindikati javnega sektorja, sprejeti ukrepi za zmanjšanje stroškov dela, striktno izpolnjevanje vseh zavez Vlade, ki izhajajo iz sklenjenega dogovora v višini povprečnine za leto 2019, vse to nakazuje, da si Vlada prizadeva ohraniti partnerski odnos z občinami ter hkrati zagotoviti ustrezen obseg sredstev za financiranje nalog, ki so prenesene na občine.

Vlada Republike Slovenije zato predlaga, da poslanke in poslanci ponovno podprete novelo B Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019.

mag. Dejan Židan

Hvala, gospod minister, za vašo predstavitev.

S tem, spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prvi imate besedo gospod Luka Mesec v imenu Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

Luka Mesec

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!

V Levici smo proračun in proračunske dokumente podprli, ker prinaša več pozitivnih novosti v slovenski politični prostor. S tem proračunom in ZIPRS, ki ga spremlja, je konec pretiranega varčevanja v javnem sektorju, s katerim smo, so za napake podjetij in bank, ki jih je reševala država, plačali vsi državljani, zlasti pa najšibkejši. Hkrati je v novem proračunu zagotovljenih nekaj več sredstev za uskladitev pokojnin, dodeljena so sredstva za dvig plač v javnem sektorju in povišanja števila delovnih inšpektorjev, ukinjena je zamrznitev socialnih transferjev za posameznike in gospodinjstva in zajamčen je dvig proračunskih sredstev za zdravstvo. Vse to so dobre novice, kar pa še ne pomeni, da sta proračuna ali ZIPRS popolna.

Tudi v Levici smo izražali več kritik. Pogrešamo več denarja na postavki znanosti, kulture. Državnemu svetu dajemo tudi prav, da bi lahko bilo več denarja za občine, za izvajanje njihovih zakonskih obveznosti in za tamkajšnje infrastrukturne projekte. V tej točki jim damo prav. Na drugi strani pa je povsem nerazumna skrb, ki jo izraža Državni svet glede stališča Fiskalnega sveta. Tu je v nasprotju, prvič, sam s seboj. Namreč, hkrati želi več denarja za občine, torej večji proračun, po drugi strani govori, da je treba upoštevati opozorila Fiskalnega sveta, torej bi manjši proračun. Mora se odločiti ali bi večji ali manjši proračun. Hkrati pa gre ta skrb Fiskalnega sveta v popoln kontradikt z novejšimi ugotovitvami ekonomistov, predvsem od krize naprej. Fiskalni sveta gradi na teoriji proizvodne vrzeli, ki pa jo akademski prostor praktično enoznačno v zadnjih osem let zavrača kot neustrezno. Bom dal dva primera. Marcellino in Musso, to sta ekonomista, ki sta primerjala nize proizvodne vrzeli za OECD, sta že leta 2011 ugotovila, da so te ocene zelo nestabilne, da se spreminjajo v času in zato zaključujeta, da je uporaba koncepta proizvodne vrzeli, na katerem gradi Fiskalni svet in tudi naš Državni svet, nekoristna in nevarna. Napake v teh napovedih lahko posamezno članico stanejo tudi tega, da zaradi napačnih politik ali pa pritiska po varčevanju zdrsne v recesijo, kar se je konec koncev v Sloveniji med krizo zgodilo v letih 2011 in 2012. Opozorila Fiskalnega sveta so zato politično motivirana in nimajo nobene strokovne kredibilnosti, na kar opozarjajo tudi številni domači ekonomisti, med drugim Bogomir Kovač, Jože P. Damijan in tako dalje. V tej točki pa Državni svet popolnoma zavračamo.

Pod črto, v Levici bomo nasprotovali vetu na ZIPRS in s tem dali podporo proračunu in proračunskim dokumentom. Kot sem povedal že v prvi obravnavi, to štejemo kot zaupnico vladi. Zaupnico, prvič, ker je v proračunu številne stvari naredila prav, in drugič, ker verjamemo, da bomo tudi v letu 2019 tiste stvari, za katere še nismo poskrbeli, izboljšali. Nekatere sem že omenil, druge so opredeljene v sporazumu, ki je bil podpisan danes in napoveduje, da se bomo končno lotili projektov, ki v tej državi stojijo že več let ali celo desetletij, na čelu s stanovanjsko politiko, ki je v Sloveniji potisnjena povsem v individualno osebno odgovornost. Se pravi, če želiš stanovanje, si vzemi kredit, plačuj oderuško najemnino, ali pa si ustvari garsonjero pri starših. Nimamo pa socialne politike, ki bi zagotavljala nek fond javnih stanovanj, kot to počnejo države, po katerih se radi zgledujemo – Avstrija in Nemčija. Upam, da bomo letos, imamo zavezo, da bomo naredili prve korake, da se tudi v Sloveniji to zgodi. Imamo zavezo, da ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in več deset milijonov, ki letno ostane v privatnih zavarovalnicah, preusmerjali v zdravstvo za odpravljanje čakalnih vrst, preskočili študentske servise, ki si več kot 10 milijonov na leto vzamejo provizij, in bomo ta denar dali v fond za štipendije in tako dalje.

Vetu nasprotujemo in nadaljujemo, kot smo rekli pred volitvami, pot v blaginjo za vse, ne le za peščico.

mag. Dejan Židan

Hvala za vaše stališče.

Mag. Matej Tonin v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvolite.

Dragi poslanke in poslanci, dober dan!

Danes obravnavamo veto na Zakon o izvrševanju proračunov. Gre za zakon, od katerega je neposredno odvisno tudi izvrševanje ravnokar sprejetega rebalansa proračuna za leto 2019, ki ga je pred kratkih sprejela državnozborska večina. Ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2019 pa je Fiskalni svet podal mnenje, da je ekspanzivna in prociklična fiskalna politika v predlogu rebalansa državnega proračuna neustrezna. Raven izdatkov, kot jo je zastavila Vlada, je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Fiskalni svet ocenjuje, da bi bila pravila Zakona o fiskalnem pravilu spoštovana le ob predpostavki, če bi trošenje države zmanjšali v proračunu za leto 2019 za 270 milijonov evrov. Ker je fiskalno pravilo del slovenske ustave, je vprašanje spoštovanje fiskalnega pravila tudi vprašanje spoštovanje slovenske ustave in spoštovanja pravne države. Pri določanju izdatkov proračuna, ki ga izvršuje zakon, o katerem danes odločamo, gre poleg ekonomskega vprašanja tudi za vprašanje temeljne pravne kulture.

Ministrstvo za finance na drugi strani ocenjuje, da naj bi bile spremenljivke za izračun maksimalnih izdatkov drugačne. Debate so tekle tudi o pravilnosti metodologije o upoštevanju različnih metodologij. Ugotovitev, ali je proračun v neskladju z ustavo, se bo pokazala čez čas, ko se bo proračun izvrševal in ko se bo v realnosti odvijala ekonomska logika.

V Novi Sloveniji pa že danes napovedujemo, da bomo to dogajanje pozorno spremljali. Pozorno bomo spremljali, ali se bo ob zaključnem računu izkazalo, ali je imelo prav Ministrstvo za finance ali Fiskalni svet, ali je bil rebalans proračuna za leto 2019 v skladu s fiskalnim pravilom in tudi z ustavo Republike Slovenije. Že danes povemo, da bomo v primeru neustavnosti proračuna za leto 2019 uporabili ustrezna politična in pravna orodja, da zagotovimo spoštovanje pravne države. Politika je tista prva, ki je dolžna spoštovati zakone, ki je dolžna spoštovati ustavo in se postaviti za spoštovanje pravne države.

Ker pa po oceni Fiskalnega sveta proračun – in v to verjamemo tudi v Novi Sloveniji, ni v skladu z zakonom in ne izpolnjuje z ustavo zahtevanih pogojev, bomo v Novi Sloveniji tudi glasovali proti proračunu, torej proti zakonu, ki govori o izvrševanju proračunov, na katerega je, jasno, vezan tudi proračun za leto 2019. Podpiramo veto Državnega sveta.