Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 9. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, Matjaž Nemec, Marijan Pojbič, Ferenc Horváth, Jurij Lep, Nataša Sukič, Violeta Tomić, Felice Žiža, Zmago Jelinčič Plemeniti in Lidija Divjak Mirnik od 14. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino k 13. in 14. točki dnevnega reda, predstavnika Državne volilne komisije, predstavnika Sodnega sveta, predstavnika Urada predsednika Republike in kandidata za sodnika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina k 16 točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Še enkrat, spoštovane in spoštovani, lep pozdrav!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. junija 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Vlada Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 9. seje razširi z naslednji točko: Predlog zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (ZIOMVN), nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli s predlogom zakona v sredo 12. junija 2019.

Želi predstavnik Vlade obrazložiti predlog za širitev?

Izvolite, gospod minister.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V skladu s prvim odstavkom 143. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo obravnavo in sprejetje zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave po nujnem postopku, saj je sprejetje zakona potrebno, da se preprečijo težko popravljive posledice, ki nastajajo državljanom. Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je bil pripravljen zaradi posledic, ki nastajajo zaradi sodnega zadržanja odstrela za namen upravljanja populacije, kar je privedlo do povečanja gostote obeh vrst, tako rjavega medveda kot tudi volka, do te mere, da so te živali v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, kar predstavlja neposredno grožnjo za prebivalce in njihovo premoženje.

Vrsti sta v ugodnem stanju in trend rasti populacije je bil v zadnjih letih izrazit. Današnje situacije se ne da več reševati le z izjemnimi odstreli po odločbah, ker se s temi odstreli ne vpliva dovolj na uravnavanje velike gostote populacij. Dejstvo je, da v kolikor se ne bo takoj začela uravnavati velika gostota populacij, bosta le-ti še naprej rasli in zelo verjetno povzročali vse večje škode tudi v naseljih. Ob stalnem kontaktu z ljudmi se velike zveri lahko na ljudi v relativno kratkem času navadijo in ljudi ob neizvajanju odstrela ne dojemajo več kot grožnjo, se vse bolj pojavljajo tudi v naseljih in površinah, kjer najlažje pridejo do hrane. Ob takšni situaciji obstaja zelo visoka realna bojazen napada živali na človeka.

Zaradi navedenega predlagamo sprejetje zakona po nujnem postopku in širitev seje državne zbora za obravnavo to točke. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister, za obrazložitev.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. Hvala.

S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prostim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Prekinjam. Prosim, da preverite kartice še enkrat. Ali dela sedaj? Da.. Glasujemo o širitvi dnevnega reda 9. redne seje.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 7.

(Za je glasovalo 69.) (Proti 7.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje zbora bomo to obravnavali kot 1.A točko v četrtek, 20. junija 2019.

S tem prehajamo, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem ter s sprejeto dopolnitvijo.

Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 4.

(Za je glasovalo 72.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 53 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri ter generalni sekretar Vlade odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na razpolago pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice, ministra ali generalnega sekretarja Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljanjem vprašanj.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica, minister ali generalni sekretar Vlade v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar; ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer ter minister za finance dr. Andrej Bertoncelj.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.

Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Blaž Pavlin. Izvolite.

Spoštovani predsednik Vlade! Minister vaše vlade, minister za izobraževanje, znanost in šport na hrbtih staršev in njihovih otrok, vključenih v nevladne osnovne šole in vrtce, izigrava vsa načela pravna države. V Novi Sloveniji menimo, da novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je Vlada 6. junija sprejela, izigrava odločbo Ustavnega sodišča, saj predlog ne določa enakega financiranja vseh javnoveljavnih programov v osnovnih šolah. S predlagano novelo se povzroča nova neustavnost. Poleg tega se je pretekli teden zaključila javna razprava glede predlogov sprememb zakona o vrtcih. Oba zakona povzročata nemir in ogorčenje staršev ter njihovih otrok, ki obiskujejo te osnovne šole in vrtce. Sprašujejo se, s čim so si zaslužili takšno ravnanje.

Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas:

Kaj boste storili, da zaščitite to manjšino v naši državi, ki so ji že leta kršene pravice?

Kako boste poskrbeli, da se v najkrajšem možnem času resnično brez izigravanja izvrši odločba Ustavnega sodišča glede enakega financiranja vseh javnoveljavnih osnovnošolskih programov?

Kako boste poskrbeli, da bo tem otrokom in staršem povrnjena vsa materialna škoda zaradi leta trajajočega nevzdržnega kršenja ustave zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča?

Hvala za vprašanje.

Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša. Izvolite.

Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.

Najprej naj za uvod spomnim na nekaj dejstev, in sicer dejstev iz Ustave, iz Zakona o osnovni šoli in iz te zadnje odločbe Ustavnega sodišča, ki jo po zagotovilih ministra Jerneja Pikala predlagana novela zakona dosledno uresničuje. Javne osnovne šole so pa zakonu dolžne zagotavljati tako obvezni kot razširjeni program in v tem sklopu je med drugim zakonsko zapovedanih kar 18 obveznih predmetov. Nasprotno pa zasebne osnovne šole program določijo s svojimi akti. Dolžne so zagotavljati pouk iz zgolj devetih obveznih predmetov, razširjeni program pa zanje, četudi ga večinoma zagotavljajo, ni obvezen. Zakon jih k temu tudi ne zavezuje. Zakaj izpostavljam te razlike med obveznim in razširjenim programom? Zato ker na besedi »obvezno« temelji tudi odločba Ustavnega sodišča.

V izogib očitkom, da govorim na pamet se bom naslonil na zapise ustavnih sodnikov. Recimo, 20. točka, navajam: »… se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno.« Konec navedka. Poudarjam, »ki je za učence obvezno«. In nekaj stavkov naprej ista 20. točka odločbe, navajam: »Drugi odstavek 57. člena Ustave zato učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javnoveljavnega programa.« Konec navedka. Spet poudarjam besedo »obveznega«. Skratka, o razširjenem programu v odločbi Ustavnega sodišča ni govora. Ustavna odločba govori o obveznem programu, o razširjenem ne. Obvezni program bo zakonsko novelo, ki jo je pripravil minister Jernej Pikalo, tudi v zasebnih šolah financiran stoodstotno. Tako kot v javnih. Pravni položaj pobudnikov ustavne presoje se ne bo poslabšal. Novela namreč predvideva ustrezno prehodno obdobje.

Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je sedaj v parlamentarnem postopku in seveda boste opravili tudi splošno razpravo. Vedno so možni tudi amandmaji. Zdajšnja različica besedila najbrž ni čisto dokončna. Minister pa zagotavlja, da ta predlog zakona sledi ustavni odločbi. Če bo se kaj pokazalo tekom razprave, je to vedno možno. Je pa treba spomniti, da je neko drugo ustavno sodišče naredilo točno diametralno nasprotno sodbo. Ponavljam, razprava bo in minister zagotavlja, da je to v skladu. Če pa se sprejme kakšen amandma, bo pač drugače. Hvala.

Hvala, gospod predsednik Vlade.

Gospod poslanec, želite dopolnitev? Izvolite

Spoštovani predsednik Vlade! Sklepam, da ste seznanjeni z mnenjem Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, objavljenem 22. maja 2019, ki med drugim opozarja, citiram: »V zvezi s predlaganim tretjim odstavkom spremenjenega 86. člena zakona opozarjamo, da bodo pobudniki, ki so s prejšnjo pobudo uspeli, s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju, kot so v skladu z veljavno ureditvijo, zaradi katere so na Ustavno sodišče pobudo vložili.« Pomisleke ima tudi glede predlaganega petega odstavka spremenjenega 86. člena zakona, ki določa, da se zasebnim šolam, razen osnovnim šolam, za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Takšna ureditev postavlja zasebne šole v neenak položaj, pri tem pa ni predvidenega nobenega pravno utemeljenega razloga za to. Zapisali so tudi, da čeprav država zagotavlja tudi nadaljnje izobraževanje, pa je le za osnovnošolsko izobraževanje v Ustavi določeno, da je obvezno in se financira iz javnih sredstev, kar je argument v prid dejstvu, da se zasebno osnovnošolsko izobraževanje ne more financirati v manjšem obsegu.

Kako ste lahko tako jasno mnenje svoje zakonodajne službe spregledali v postopku obravnave predloga zakona na Vladi?

Če pa ga niste spregledali, zakaj ste ga ignorirali in zakon na Vladi sprejeli?

Hvala, gospod poslanec.

Gospod predsednik Vlade, izvolite.

Kot sem rekel, ministrstvo zagotavlja, da ta predlog zakona uresničuje ustavno odločbo. Odgovarja pa tudi, da je pomislek za to točko na mestu, vendar se ta zakon osredotoča samo na financiranje zasebnih osnovnih šol, ker so bile le-te predmet presoje. Takšna je utemeljitev ministrstva. Še enkrat pa povem, da je možno vložiti tudi kakšen amandma in tekom razprave je možno zadevo še kaj spremeniti. Hvala.