Začenjamo 16. nujno sejo Odbora za obrambo.

Vse članice in člane odbora vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da me ni nihče obvestil d ase seje ne more udeležiti, na seji pa kot nadomestni član oziroma članica odbora s pooblastili sodeluje namesto poslanca Marijana Pojbiča dr. Vinko Gorenak in pa namesto poslanca Mateja Tonina nadomešča poslanec Jernej Vrtovec.

Ker v poslovniškem nisem prejel predlogov za spremembo davnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, se pravi predlog dnevnega reda: 1. – Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi, nujni postopek.

Na sejo smo vabili dr. Miroslava Cerarja, predsednika Vlade. Andrejo Katič, ministrico za obrambo, general majorja dr. Andreja Ostermana, načelnika generalštaba Slovenske vojske, Urad predsednika Republike in pa kabinet predsednika Vlade.

Zakonodajno-pravna služba je posredovala mnenje, ki ste ga prejeli na klop. Državni svet pa nas je obvestil, da glede na to, da je obravnava navedenega predloga zakona časovno izredno nujna, da Državni svet na podlagi tretjega odstavka 215. člena Poslovnika Državnega zbora mnenja k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi ne bo podal.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O OBRAMBI, nujni postopek.

Kolegij predsednika Državnega zbora je 20. 10. 2015 odločil, da s predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 144. člena Poslovnika. Amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

Obveščam vas, da je v skladu s prvim odstavkom, 124. člena Ustave za sprejem potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj predloga zakona, to je vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, gospa ministrica, imate besedo.

Hvala gospod podpredsednik. Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani ostali prisotni.

V zadnjih dneh se soočamo z obsežno migrantsko problematiko, kar je bilo včeraj in danes na skupni seji treh odborov že predstavljeno. Zato Vlada glede na nastlalo situacijo sprejema ustrezne ukrepe za njeno obvladovanje. Eden od teh ukrepov, ki jih predlagamo je tudi dopolnitev Zakona o obrambi, z novim 37.a členom.

Če malce povzamem zadnje dogodke; zagotovo je nedvoumno, da je notranja varnost ter varovanje državne meje v pristojnosti policije in da vse postopke v zvezi s tem koordinira Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije se je v reševanje migrantske problematike vključilo že od vsega začetka, se pravi s pripravo kontingentnega načrta, ter seveda najprej tudi s humanitarno pomočjo preko uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, se pravi vseh prostovoljnih društev, ki sodelujejo tudi v civilni zaščiti.

20. 9. je Vlada sprejela sklepe, da v bistvu aktivira civilno zaščito in da jih zadolži za urejanje in vzpostavitev nastanitvenih centrov ter tudi sklep, da Slovenska vojska nudi logistično podporo pri delovanju logistične zaščite pa tudi pri delovanju policije.

17. 10., se pravi v soboto, je vlada sprejela tudi sklep, da Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje, v notranjosti državnega ozemlja in pri varovanju določenih objektov in območij. Če mogoče malce orišem ta sklep, se pravi policija je pripravila načrt aktivnosti za vzpostavitev popolnega nadzora nad zunanjo schengensko mejo s številko, ki je opredeljena tudi v sklepu o sodelovanju tudi z general štabom, v sodelovanju s predstavniki General štaba Slovenske vojske in vlada je na podlagi teh pravil, teh načrtov sprejela tudi pravila delovanja Slovenske vojske pri podpori policije pri varovanju širše državne meje ter pri varovanju določenih objektov in območij se pravi za podporo Slovenske vojske pri delovanju policije.

Cilj predloga zakona, ki ga imamo danes pred seboj je, da se v izjemnih primerih omogoči širša angažiranost Slovenske vojske pri izvajanju nalog varovanja državne meje. S predlogom se zato določa možnost, da Državni zbor Republike Slovenije z absolutno večino na predlog vlade odloči da pripadniki Slovenske vojske ki sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje lahko izvajajo tudi določena pooblastila, ki jih določa Zakon v nalogah in pooblastilih policije.

Pripadniki Slovenske vojske bodo v takšnem primeru lahko opozarjali, napotovali, začasno omejili gibanje oseb ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Pri izvajanju teh pooblastil in nalog tudi za pripadnike Slovenske vojske veljajo enake omejitve in pogoji izvajanja, kot veljajo za policiste. Slovenska vojska bo v pooblastilih in nalogah, ki jih bo izvajala v skladu s tem zakonom, v kolikor bo sprejet, morala tudi nemudoma obvestiti tudi policijo.

Če tako pogledamo je aktiviranje Slovenske vojske za pomoč policiji pri širšem varovanju državne meje nekako dvofazno; v prvi fazi vlada odloči sodelovanje Slovenske vojske s policijo na podlagi četrtega odstavka, veljavnega 37. člena Zakona o obrambi pri čemer se v sodelovanje pripravi načrt v katerem se med drugim določi tudi območje na katerem bo delovala Slovenska vojska pa tudi podrobno način sodelovanja in usklajenega delovanja, sodelovanja policistov in pripadnikov Slovenske vojske. Če o aktivaciji odloči Vlada pripadniki Slovenske vojske nimajo policijskih pooblastil, kar pomeni, da je njihovo sodelovanje omejeno predvsem na tako imenovano logistično podporo ter na naloge opazovanja ter prinašanja opažanj policiji. V takšnem načinu sodelovanja Slovenske vojske je Vlada, kot sem predstavila v sklepu, odločila v soboto.

V drugi fazi aktiviranja, če bodo to narekovale varnostne razmere pa bo lahko na predlog Vlade odločal Državni zbor. Državni zbor bo tako odločal le o tem, da lahko pripadniki Slovenske vojske pri tem, ko sodelujejo s policijo izvajajo tudi taksativno naštete pooblastila in naloge in Državni zbor bo sklep o izvajanju navedenih pooblastil in nalog sprejel z absolutno večino, pri čemer pa je čas izvajanja teh nalog tudi časovno omejen. Časovni omejitvi sta v bistvu dve in sicer se lahko pooblastila izvajajo v tistem obdobju, ko je to nujno potrebno za izvedbo nalog vendar ne dlje kot tri mesece. Če bo tudi po izteku tega obdobja varnostna situacija takšna, da bo še vedno potrebno sodelovanje Slovenske vojske in policije, te uporaba pooblastil na nalog iz tega člena, v kolikor bo zakon sprejet, se lahko obdobje sodelovanja podaljša za isti čas.

Moram povedati, da smo predlog zakona usklajevali tako z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za pravosodje, Službo Vlade za zakonodajo. Predlog, ki ga imate pred vami je nekako konsenz vseh sodelujočih pri tem Vlade. ocenjujemo, da je na predlagani način ustrezno urejeno sodelovanje ter izvajanje nalog in pooblastil Slovenske vojske v sistemu notranje varnosti. Da je uvedena potrebna postopnost angažiranja sil in na transparenten način določena tudi pravila in obseg sodelovanja. Hkrati pa so vzpostavljeni tudi ustrezni mehanizmi nadzora.

Predlagano vključevanje Slovenske vojske bo po naši oceni zagotovilo večjo učinkovitost angažiranih sil pri varovanju državne meje. Posebej pa bi rada poudarila, da ne gre za prevzem varnostnih nalog s strani Slovenske vojske, temveč da gre zgolj za ustrezno dopolnjevanje in pomoč silam s katerimi razpolaga policija.

Kot je bilo povedano, skladno z načrtom, ki ga je pripravila policija, tudi v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske in na podlagi pravil delovanja Slovenske vojske ki jih je potrdila vlada bo Slovenska vojska tudi v primeru, če bo sprejet ta zakon in bo dobila ta pooblastila delovala.

Vlada predlaga, da se zakon sprejme po nujnem postopku zaradi interesov varnosti države. Gre za sistemski ukrep s katerim bo omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih situacij, povezanih z varovanjem državne meje, kot je trenutna migrantska kriza. Zato predlagam, da se ta zakon podpre.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Gospa Andreja Kurent, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Mi smo ta predlog zakona pogledali tako kot vsakega drugega, v skladu z našimi nalogami in smo ugotovili, da je treba določene stvari še malo pojasniti, kaj izčistiti, dali pa smo tudi nekaj nomotehničnih pripomb.

K 1. členu imamo pripombe, k 2. členu ne. K 1. členu smo nomotehnično poudarili, da je treba tudi ta člen nasloviti. Delno bolj vsebinsko gre pa za vprašanje v prvem odstavku namreč, na kakšnem območju bo vojska opravljala pooblastila iz tega zakona? Ker zakon pravi, da naj bi izvajala pri širšem varovanju državne meje vendar pa se pri tem sklicuje na četrti odstavek, 37. člena Zakona o obrambi, ki pa govori o varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Po našem mnenju bi bilo treba to izčistiti ali gre samo za mejo ali tudi širše.

Nadaljnje; ker celotni zakon govori samo o vojski se je treba tudi iztega predloga zakona črtati besede "pripadniki". Odveč je beseda "izjemoma", ker že sam zakon je zapisan tako, da seveda gre za nenavadne zadeve.

Ustavili smo se tudi pri vprašanju ali gre pri temu zakonu za pooblastila ali tudi za naloge. PO našem mnenju namreč so našteta samo pooblastila. Če jih primerjamo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na katerega se obrazložitev sklicuje pa ugotovimo, da v 33. členu, ki opredeljuje policijska pooblastila so zajeta samo da smejo policisti opozarjati in začasno omejevati gibanje oseb in pa seveda zadnja alineja, ki zajame vse druge stvari, in sicer da morajo policisti izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih.

Če gre v primeru, ki ga obravnava ta predlog zakona, v primeru, da napotovanja in sodelovanja pri obvladovanju skupin in množic, za pooblastila zajeta v zadnji alineji 33. člena Zakona o policiji potem je zadeva dokaj urejena. Sicer, če gre pa tud iv temu primeru za naloge ali za kaj drugega pa je treba to še posebej seveda pojasniti. Te terminološke zadrege so namreč zelo pomembne pri naslednjem vprašanju, ki ga mi nismo mogli izčistiti namreč ali vojska v teh primerih lahko uporabi prisilna sredstva ali ne. To gradivo na to ne daje odgovora.

Po tretjem odstavku, ki pa pravi, da o opravljenih pooblastilih mora vojska nemudoma obvestiti policijo pa tudi se nam je zastavilo vprašanje ali vojska to počne šele post festum, ko je opravila vse te naloge ni to po našem razumevanju pomeni, da svoja pooblastila opravlja popolnoma samostojno ali pa gre v temu primeru za neke vrste sodelovanja s policijo na kar navaja tudi obrazložitev in sicer, da se, bom rekla, obveščajo, poročajo že vmes. V tem slednjem primeru pa je po našem mnenju treba jasno zapisati, če ni drugega razloga, da tako rečem, kdo je glavni, kdo je poveljujoči.

Glede četrtega odstavka skorajda ne nomotehnična zadeva. Člen namreč pravi, da naj Državni zbor določi rok, po našem mnenju je tudi ta rok določen na predlog vlade in smo v našem mnenju še sugerirali kako v bistvu naj bi se ta člen sploh glasil in sicer, da Državni zbor v aktu iz prvega odstavka, to pomeni, da ga sprejema tudi z večino vseh določi ta rok v katerem lahko vojska izvaja ta pooblastila in pa tudi da se glede podaljšanja tega roka, da se lahko podaljša pod istimi pogoji, to pomeni, da predlaga Vlada ko ugotovi, da gre za izjemne razmere.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.

Hvala.

Naj obvestim, da nadomešča poslanca Žana Mahniča gospod Branko Grims in pa poslanca Miha Kordiša nadomešča Luka Mesec. Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in glasujemo o amandmaju. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o obeh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

Odpiram razpravo o 1. členu. Gospod Luka Mesec, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo. Bom poskušal biti čim bolj kratek.

Zdaj, najprej je treba opozoriti, da časa za priprave na to situacijo, ki jo imamo danes je bilo dosti. Od poletja naprej v bistvu se pogovarjamo o razsežnostih migrantskega toka čez Slovenijo in od poletja naprej je bilo jasno, da Madžarska zapira meje in da bo verjetno prišlo do preusmeritve. Kontingentni načrt, ki smo ga obravnavali je imel se mi zdi da tri razrede, medtem ko zgornji razred je bil nad petsto ljudi,se pravi na tako nerealističnih predpostavkah je bil osnovan ta kontingentni načrt in v bistvu ravno ta nepremišljenost nas je zdaj pripeljala do situacije, ki jo imamo danes. Se pravi, da smo nepripravljeni, kljub temu da smo več kot tri mesece za vse skupaj vedeli. In zdaj to, da smo nepripravljeni vlada izkorišča zato, da bo čez noč spremenila temeljni koncept obrambe države, se pravi temeljni način postopanja z vojsko, ki ji bo lahko po novem, če bo dane ta zakon sprejet, 46 poslank in poslancev lahko kadarkoli podelili policijska pooblastila.

Tukaj je treba opozoriti, da vojska in policija kot dva represivna aparata države nista ločena kar tako brez veze ampak sta ločena z razlogom, se pravi policija je tista, ki sodeluje ali pa ki upravlja v civilnih zadevah, vojska je tista, ki upravlja izključno v obrambnih zadevah oziroma drugje v kolikor ji zakoni to dopuščajo in omogočajo. Tukaj pa lahko v bistvu vojska začne prevzemati naloge policije kljub temu, da je prvič vprašanje, če je za to usposobljena, drugič je vprašanje koliko je to legitimno. Če se lahko 46 poslank in poslancev, absolutna večina, kadar koli odloči, da ji ta pooblastila podeli.

Se pravi, tukaj ne razpolagamo z nekim zakonom, ki bi bil fokusiran eksplicitno in izključno na to situacijo s katero se danes soočamo ampak se soočamo s predlogom zakona, ki bo na dolgi rok spremenil koncept obrambe države in načini uporabe vojske. In to se nam zdi, v bistvu za reševanje te situacije popolnoma neprimeren ukrep. Z veseljem bi ga podprli, če bi šlo tukaj za neki interventni zakon, ki bi bil dejansko sfokusiran na to situacijo, ki jo imamo danes, ne morem se pa strinjati, da se zdaj v bistvu ta situacija uporabi za to, da se spremeni sam koncept obrambe države. Ob tem je treba še opozoriti, da tudi primerljive države, če jih pogledamo nimajo takšnih določb oziroma ne uporabljajo vojske na ta način, kot se bo zdaj po novem v Sloveniji. Recimo, v Nemčiji vojska nima policijskih pooblastil, policiji lahko nudi podporo samo v logistiki. V Avstriji, vojaška patrulja mora v primeru potrebe po intervenciji poklicati policijo, se pravi na podoben način, kot je zdaj pri nas. Edina država v bližnji okolici, kjer je na podoben način urejeno kot pri nas je Madžarska.

Ob tem se pojavlja še vprašanje treh pravnih terminov, ki se v temu zakonu pojavljajo, prvi je, kaj pomeni "širša državna meja", tako je opredeljeno teritorij ali pa področje kjer bo lahko zdaj vojska prevzemala se pravi policijska pooblastila. Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba in v bistvu v Združeni levici nas skrbi, da to pomeni tudi notranjosti države. Se pravi da bo lahko ob, recimo kakšnih protestih, nemirih kaj takšnega 46 poslank in poslancev se po določbah tega zakona odločalo, da uporabi vojsko proti lastnim državljankam in državljanom.

Drugo vprašanje je, kaj pomeni tukaj "uporaba prisilnih sredstev"? Katera prisilna sredstva lahko vojska uporablja? Je to telesna sila? Je to plinski razpršilec? Je to palica? Je to službeni pes? Je to konjenica? So to posebna motorna vozila? Vodni curek? Se pravi, to tudi ni jasno.

In v bistvu na podlagi tega še enkrat opozarjam, da smo prišli do tega, da to sprejemamo čez noč brez javne razprave, praktično tudi brez razprave v parlamentu, saj vidimo kako natrpana je časovnica. Vlada je ob pol štirih zjutraj zaključila sejo, ob desetih smo bili vodje poslanskih skupin povabljeni na razgovor k premierju, ob enih je prišel zakon ki potrebuje dvotretjinsko večino v parlament, ob enih je bil kolegij, zdaj ob dveh smo začeli s to sejo, ob treh je izredna seja državnega zbora. Se pravi, praktično v dvanajstih urah bo vse to sprejeto, brez da bi bile razčiščene posledice tega, brez da bi se obrnili na pravno stroko in dobili vsaj malo "feed back-a", kakšne potencialne zlorabe lahko to v prihodnosti prinaša.

In to so razlogi zakaj v Združeni levici tega ne moremo podpreti. Še enkrat pa poudarjam, da bi z veseljem podprli interventni zakon, ki bi bil vezan samo na rešitev te situacije, s katero se danes soočamo. Da se zaradi tega gre spreminjati koncept obrambe in uporaba vojske se nam pa zdi neprimerno in nesorazmerno.

/ Izklop mikrofona./

… O obeh členih skupaj. Izvolite, gospod Grims.

Havla za besedo.

Za vse, ki nas gledajo je pravkar govoril predstavnik stranke, ki je vpila, da je treba meje na široko odpreti vsem in v vseh primerih in da os meje nekaj kar je preteklost.

Zdaj je ugotovil tisto, na kar smo v SDS in tudi sam, kot predsednik Odbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb skupaj s kolegi, vključno z gospodom Dolinškom, ki danes vodi to sejo, upravičeno opozarjali tri mesece. Na koncu je bila sklicana celo seja Državnega zbora na našo iniciativo ampak konkretnih predlogov do današnjega dne ni bilo. če bi kdo hotel prej poslušati, kaj se v resnici dogaja kako stvari vresnici potekajo bi se Slovenija lahko drugače pripravila. Vedno smo poslušali, saj smo dogovorjeni, s temi in onimi pa sem opozarjal, zanesti se moramo samo sami nase. Na koga se lahko zdaj zanesemo? Zadnja bilka je bil Milanović. Včeraj smo poslušali "vsako uro se slišimo z Milanovićem." Milanović ima volitve čez nekaj mesecev in on je življenjsko odvisen od glasov Srbov in se seveda Srbom ne bo zameril in zaradi tega ni do zdaj naredil nič, razen da je enkrat za hip malo zaustavil ta tok in vse veselo do / nerazumljivo/ na našo mejo. Če bi bila kakšna druga stranka na hrvaškem bi verjetno bilo drugače, bi bil najbrž dol že kakšen zid in bi ga mi morali iti pomagati braniti pa bi bila zadeva čisto drugačna, kot se danes pogovarjamo. če bi se o stvareh razmišljalo strateško bi Slovenija imela skupno zaščito svoje varnosti in pa svojega ozemlja z ostalimi članicami višegrajske skupine.

ampak nič od tega se ni zgodilo in danes je edina rešitev, ki se ponuja ta, ki je zdaj pred nami, da se da ustrezna pooblastila vojski in da gre na mejo in lahko rečem samo hvala bogu, da je to danes pred nami. Ker bi moralo že zdavnaj biti. Ampak ne bi bilo pa treba, da je to tako, če bi se prej premislilo in prej uporabilo tiste rešitve, ki preprečujejo, da pride do kakršne koli eskalacije, do kakršne koli potrebe po večji uporabi kakršne koli sile. Ampak na to se je pozabilo, to se je preslišalo. In zdaj je ta rešitve tukaj in jaz osebno mislim, da je to edina stvar, ki nam v temu trenutku pametna še sploh ostane. Ker stvari dol so ušle popolnoma iz tira. Če komu ni jasno jaz še vedno danes ne razumem zakaj se ni sprejelo ponujene pomoči ostalih držav? Predlagam, da se zanjo še vedno zaprosi. Ljudje so preobremenjeni, to morate vedeti. Vsi policisti, ki so zdaj dol in branijo mejo in to v kakšnih razmerah, so preobremenjeni. In zdaj gre za to, da se jim pomaga, da se stvari spravi v neki okvir, ki bo racionalen zaradi tega, ker treba je vedeti, nič več ne bo tako kot je bilo. Kdor misli, da se bodo meje proti severu spet tako odpirale, kot so se od začetka, te idile je konec.

Ampak, treba je pa tudi vedeti, da se moramo predvsem zanesti sam nase. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, kot pravi nek stari pregovor. In zdaj edina stvar, ki nam kratkoročno ostane tukaj na razpolago je ta. Ni najboljša, veliko boljše bi bilo uporabiti pasivna sredstva, ustrezno ograjo, ustrezne druge rešitve tehnične narave ampak to lahko še vse naredimo do konca zime, ker se pričakuje, da bo takrat šele pravi val. Če kdo ne ve kaj se dogaja, v temu trenutku koraka proti Evropi 380 tisoč migrantov. Spomladi se jih napoveduje približno 3 milijone, v prvem valu, potem bodo pa sledili še naslednji. In zdaj je treba misliti za naprej ne tako kot se je minule mesece, ko kadarkoli smo opozarjali, da bodo varnostne stvari ušle iz rok se je reklo "ah, strašite za brez veze". Točno to se je zgodilo, kar sem napovedal, pojdite gledati, nekaj mesecev nazaj, na tisti tiskovni. Da bodo na koncu zaprli mejo Bolgari, zaprli mejo Madžari, zapirale se bodo severne meje, Avstrija, Nemčija mi bomo pa na vrhu balkanskega koridorja, z ene strani Jadran, z druge strani pa zidov. Mi pa nimamo sredstev, da bi stvari peljali na lep način. In zdaj je to rešitev, ki je tukaj vsiljena, ki jo ponuja Vlada in ki jo moramo sprejeti. Ker boljše v temu trenutku ni, je pa to šola za naprej. Treba je misliti malo dlje od lastnega nosa, zlasti ko gre za varnost.

S tistim, kar sem takrat začel bom zdaj končal, varnost je dobrina, ki se je ne zavedamo, ki se nam zdi tako samoumevna in kaj pomeni se zavemo šele takrat, ko jo izgubimo, tako kot zdravje.

Hvala.

Naslednji gospod Breznik, imate besedo. / oglašanje iz klopi/. Dobro, gospod Gorenak, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Zdaj, moram reči naslednje, časa ni bilo niti toliko, da bi se znotraj poslanske skupine posvetovali. Časa ni bilo niti toliko, da bi človek to normalno prebral. Zdaj bi jaz moral, gospa ministrica in koalicija, si privoščiti eno uro grdega pljuvanja po vas, iz temeljnega razloga, ker sem 1. septembra prvič opozarjal, 17. septembra na seji in 23. na tisti tajni seji. Vseskozi sem opozarjal, aktivirajte vojsko. In danes tukaj in takoj. Vendar ne bom pljuval po vas, ker vas bo narod popljuval.

Zato bom šel na tole samo; gospe in gospodje, saj bom govoril v svojem imenu in ne v imenu poslanske ker se ni mogoče posvetovati, niti ni mogoče napisati amandmaja, glede na čas. Vendar tole zame ni sprejemljivo, zato vam predlagam, da naredite pavzo in pod to ena, dva, tri in štiri, kjer imate zdaj napisano "opozarjajo, napotujejo začasno omejijo gibanje, sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic" črtajte ven in naštejete policijska pooblastila iz 33. člena Zakona o policijskih… Skratka policijskega zakona in to točno določena policijska pooblastila. jaz sem v temu trenutku identificiral nekatera, namreč, poglejte "napotujejo", kaj je to "napotujejo"? Kakšen pravni pojem je to, pravna služba, nimam pojma, jaz si gane znam predstavljati. Kaj je to "sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic"? Pojma nimam kaj je to. Policijski zakon ima pa tudi z vidika podzakonskih aktov vse v nulo razdelano. Pa dajte notri vendar, da imajo pravico opozarjati kar je recimo v policijskem zakonu jasno napisano kaj, "ukazovati", kar je v policijskem zakonu jasno napisano kaj je to, "ugotavljati identiteto" kar je v policijskem zakonu jasno napisano kaj je to. "Opravljati varnostne preglede", recimo na pamet sem rekel, omejevati gibanje oseb pa recimo še kakšno privedbo. to je ena zadeva. Zato da iz policijskega zakona pripeljete, pripeljemo, v ta zakon ustaljene pravne pojme, ki jih zakon pozna.

In druga zadeva, poglejte, tako kot jaz to berem me je strah, tako kot sva prej z Matjažem malo rekla, da me bo nekje na Trojanah trije vojaki ustavili, ali pa nekje ob meji, bom rekel, tam pri Podčetrtku bi me lahko, ker je tu… Jaz mislim, to je spet moje osebno, sploh se ne morem konzultirati s stranko glede na to kako delate zdaj. Po mojem mnenju ne gre samo za varovanje meje, treba je misliti na padec velikega aviona sredi Ljubljane dol, treba je misliti na nuklearko pa potres na celi Sloveniji, recimo. Jaz ne bi omejil samo na mejo, to govorim spet v svojem osebnem mnenju.

In tretje, jaz ne bi vojski dovolil, da samostojno izvaja te naloge. zdaj je tukaj razvidno, kot da jih samostojno izvaja pa potem neko policijo obvešča. Zadeve je treba, po mojem napisati tako, da te naloge opravlja skupaj s policijo. poglejte, če boste imeli policijski kordon, kjer se dva policista držite, saj poznate tisto, tako čez roke in držita kordon bodo vojaki lahko čisto uporabni ljudje, ki bodo delali ob policistih. če boste pa dali tam sto vojakov in rekli, zdaj pa naredite ta kordon ga pa ne bodo znali verjetno, ne vem, načelnik nimam pojma. ampak jaz osebno bi to vezo a – na policijska pooblastila ministrica in jih naštel, katera. Da ne bodo potem prisluškovali recimo. Skratka, vezal bi na policijska pooblastila, to je prvo.

In drugo, na skupno opravljanje nalog policije in vojske in ne samostojno upravljanje. Mučil me tudi ustavnost tega, jaz ne vem ali je to ustavno ali ni, večine glasov vseh poslancev, to je verjetno 46, imamo pa ustavni zakon. Ali lahko to spreminjam ona takšen način? Govorimo pa o ustavnem zakonu. Ne vem, v redu, to je pravno, to je vaša stvar.

Moj prispevek je ta, prekinite sejo, vežite na policijska pooblastila. Ker se mi zdi, da bo to veliko bolj normalno kot pa ti neomejeni pravni pojmi recimo začasno omejujejo gibanje vseh. Kaj to pomeni? Držijo jih pod kozolcem en mesec ali kaj je to? To je čisto nedefiniran pojem. V temu kontekstu govoril sem v svojem imenu, ker se ne morem posvetovati niti s stranko ampak takšnega besedila jaz osebno ne bom podprl. Osebno ga ne morem podpreti, dajte me razumeti.

Hvala.