Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 11. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Spoštovani! 17. avgusta se je od življenja poslovil gospod Ivan Oman, velik domoljub in izjemen človek, ki je nenadomestljivo zaznamoval slovensko pomlad in proces osamosvajanja naše države Slovenije. Odlikovalo pa ga ni le domoljubje in trezno razmišljanje, ampak tudi predanost dialogu in vera v medsebojno sodelovanje. Ivan Oman nam je lahko tudi danes za vzgled. Bil je namreč eden tistih resnično predanih in iskrenih politikov, ki je slovensko državo, njeno dobrobit ter dobrobit Slovenk in Slovencev postavljal pred lastne politične in strankarske interese. Čeprav se je od aktivne politike poslovil že s koncem prvega sklica Državnega zbora, torej leta 1996, je s svojo zdravo kritičnostjo politiki in družbi vse do zadnjega nastavljal ogledalo. S slovesom gospoda Ivana Omana je celoten slovenski prostor izgubil velikega in izjemnega človeka.

Vse prisotne prosim, da z minuto molka počastimo njegov spomin.

/ minuta molka/

Slava mu!

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Zorčič od 14. ure dalje, Tomaž Lisec, Iva Dimic, Suzana Lep Šimenko, Franc Rosec, dr. Franc Trček, Violeta Tomić, Nada Brinovšek, mag. Marko Koprivc od 15.30 do 19. ure in Andrej Rajh.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 2. točki dnevnega reda, ministra za okolje in prostor gospoda Simona Zajca k 15. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 17. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo še enkrat pozdravljam!

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 11. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 13. septembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

S tem spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na odločanje.

Izvolite, gospod poslanec.

Imam postopkovni predlog, gospod predsednik.

Državni zbor Republike Slovenije je 12. julija 2019 odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja in drugih. Na četrtkovi seji Mandatno-volilne komisije je bil na dnevnem redu predlog sestave preiskovalne komisije. Predlog za imenovanje članov preiskovalne komisije je izpolnjeval vse zakonske pogoje, vključno s tem, da je bilo predlaganih vsaj pet članov komisije po 6. členu Poslovnika o parlamentarni preiskavi.

Na seji Mandatno-volilne komisije je bil s strani LMŠ predlagan in sprejet sklep, da se imenovanje članov parlamentarne komisije prestavi na eno izmed naslednjih sej, ko bo znana odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavni dopustnosti vsebine parlamentarne preiskave. Takšen sklep je v jasnem nasprotju z drugim odstavkom 5. člena Poslovnika parlamentarne preiskave, ki določa, da mora biti komisija imenovana najkasneje na prvi naslednji seji Državnega zbora, torej na tej seji. Za takšen sklep ni nikakršne podlage v zakonu ali kateremkoli poslovniku in gre za zlorabo pristojnosti, ki jih ima Mandatno-volilna komisija, z namenom, da se onemogoči preiskovanje namernih in politično motiviranih kršitev človekovih pravic s strani državnih organov. Sestava preiskovalne komisije mora biti določena najkasneje na današnji seji Državnega zbora, vendar te točke ni na dnevnem redu seje. Delo preiskovalne komisije ni vezano na odločanje o vsebini pred Ustavnim sodiščem, saj je Državni zbor vsebino že potrdil na prejšnji seji, neustavnost pa ji neutemeljeno očitajo tisti, ki so osumljeni kršitev oziroma kršenja človekovih pravic.

Ker je bil predlagani sklep MVK nezakonit in nezakonito izglasovan, gre v danem primeru za očitno onemogočanje parlamentarne preiskave, ki je posebej varovana v slovenski ustavi in predstavlja parlamentarni nadzor nad zlorabami političnih funkcij in drugih vej oblasti. MVK bi morala sprejeti zakonit sklep in spoštovati rok, določen v poslovniku, ne pa s tem ovirati dela preiskovalne komisije

Zato v skladu z 69. členom Poslovnika predlagam, da se seja Državnega zbora Republike Slovenije prekine in se skliče Mandatno-volilna komisija, ki bo zagotovila, da se bodo v skladu s skrajnim rokom, določenim v Poslovniku o parlamentarni preiskavi, imenovali člani preiskovalne komisije in se bo s tem zagotovila zakonitost dela preiskovalne komisije.

Predlagam, da se prekine seja vsaj za pol ure ali pa 1 uro, da se skliče Mandatno-volilna komisija.

Hvala, gospod poslanec, za vaš postopkovni predlog.

Tukaj bi samo opozoril, da je točka Mandatno-volilne zadeve šele v četrtek in je odprta. Na tej točki se bodo v četrtek obravnavale vse zadeve Mandatno-volilne komisije, ki so do sedaj pripravljene in ki bodo morebiti pripravljene do takrat. Ta vaš predlog razumem, je smiseln za četrtkovo sejo, ko bo ta točka odprta.

S tem dovolite, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, da prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, nihče proti.

(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.)

Vsi prisotni so glasovali za in ugotavljam, da je dnevni red 11. seje Državnega zbora določen.

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 55 poslanskih vprašanj. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v torek, 1. oktobra 2019, ob 9. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni.

Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloča Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo do 14. ure, minister za zdravje gospod Aleš Šabeder, minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar in minister za finance dr. Andrej Bertoncelj.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, zahtev za dopolnitev pisnega odgovora in poslanskih pobud, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

S tem, spoštovane poslanke spoštovani poslanci, prehajamo na predstavite poslanskih vprašanj ministricam in ministrom.

V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 9. in 10. seji Državnega zbora. Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj bi moral odgovoriti na dve vprašanji, in sicer Marka Bandellija in Soniboja Knežaka, vendar je odsoten.

Poslanca sprašujem, če vztrajata pa pri ustnem odgovoru ali morda želita pisni odgovor ministra. Ustni odgovor. Minister bo odgovarjal na naslednji redni seji Državnega zbora.

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek bo odgovorila na vprašanje gospoda Dušana Šiška v zvezi s sklepom Vlade o znižanju nadomestila Občini Krško.

Gospa ministrica, izvolite.

Najlepša hvala.

Ko sem poslušala oziroma prebrala to poslansko vprašanje, imam občutek, da gre za nekoliko narobe razumljene stvari. Vse, kar se dogaja, povezano z nadomestilom, Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, da ne bo kdo mislil, da se izogibamo odgovornosti, usklajuje z občino. Ni še uredbe, uredba še ni sprejeta. Osnutek uredbe, ki je pripravljen, pa v tem obdobju sedanjega časa za Občino Krško ne spreminja absolutno nič. Dejstvo pa je, da se v skladu nabira premalo denarja. Se pravi, točke, ki jih navajate v tem gradivu 5, vi pravite, da je pet variant, pravzaprav ni pet variant, ampak so točke povezane ena z drugo in bi bilo treba speljati tako rekoč večino tistega, kar je v gradivu navedeno. Ampak pomembno se mi zdi še enkrat poudariti, da nič v tem trenutku ne delamo proti občini, kot je lahko iz tega vprašanja razumeti. Še več, kot veste, je župan Občine Krško tudi stalni član meddržavne komisije, sedi na vseh sestankih, tudi pri meni je že bil večkrat. Tako da vsekakor je naš interes stvari rešiti tako, kot jih je treba rešiti. Naša naloga bo v nadaljevanju, da ta sklad opolnomočimo tudi z dodatnimi viri. Pred nami je v tem trenutku ena velika naloga, to so odpadki, ki jih rešujemo. V nadaljevanju pa, ko bo čas za to, seveda tudi zapiranje in razgradnja obstoječe jedrske elektrarne.

Prosim, da občankam in občanom poveste, da ne delamo nič ne proti njim, ne proti županu, ampak samo s skupnimi, verjamem, interesi, da bomo stvari pripeljali h koncu čez, sedaj je ocena 2043, če se bo še kaj spremenilo, je vprašanje, ampak za to imamo še kar nekaj časa. Je pa treba sredstva zagotavljati sedaj, kot je potrebno. To je celotna poanta tega gradiva, čeprav moram povedati, da jaz imam poslansko vprašanje, predlagatelj gradiva je bil pa kolega Zajc.

Hvala za odgovor.

Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev.

Izvolite.

Hvala. Spoštovana ministrica, vsi prisotni!

Hvala za te informacije. Upam, da bodo vaše napovedi tokrat držale in da se mi ne bo treba ponovno oglašati. Naj ponovim, da je izvirni greh teh težav v tem, ker ne poznamo prave višine stroškov in s tem tudi ne sredstev, ki so oziroma bodo potrebna. Odgovore naj bi dal nov program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, saj je sedaj veljavni še iz leta 2004, čeprav bi moral biti revidiran vsakih 5 let. Ne bom se spuščal v to, komu in zakaj takšno stanje ustreza, opozarjam pa na podcenjevanje teh problemov, ki je doseglo višek z nedavnim obiskom predsednika Vlade in njegovo najavo, da bo Slovenija gradila drugi jedrski reaktor. Nič pa ni povedal o problemih z odpadki, o nerešenih odnosih s polovično lastnico nuklearke Hrvaško in o odnosih z lokalno skupnostjo, na katero najbrž računate, da bo sprejela ta drugi reaktor. A glede na ignoranco do regije Posavje, ki ji jemljete pravico do samostojne pokrajine in na planirano zniževanje nadomestil, bi človek pomislil, da boste drugi reaktor gradili v Ljubljani ali pa kje drugje v državi. Prepričan sem, da v tem primeru ne bi čakali na odlagališče kar 40 let. In tudi drugi problemi bi se hitro rešili. Da ne govorim o tem, kakšno odškodnino bi zahteval vaš, bom ponovil, vam nekdanji strankarski kolega gospod Janković. Hvala.

Hvala, gospod poslanec za zahtevo za dopolnitev.

Gospa ministrica, izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz na nek način razumem, da je to tudi šov za gledalce, ampak sedaj ste pravzaprav negirali vse, kar sem prej povedala. Jaz sem povedala, da je prva stvar, s katero se ukvarjamo, rešitev nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. 30. septembra imamo sklicano že drugo meddržavno komisijo, za razliko od let nazaj, ko po kar nekaj časa te meddržavne komisije ni bilo. In tretje, še enkrat, tudi v osnutku uredbe, ki jo je pripravil MOP, ne Ministrstvo za infrastrukturo, ni predvideno znižanje sredstev za nadomestilo občini. To preprosto ne drži. Ampak moramo še malo ponavljati kako in kaj.

Kar se tiče pa gradnje nove jedrske elektrarne, iz mojih ust te napovedi niste slišali. Še več, jaz vsakič povem, da je treba sprejeti najprej dolgoročne dokumente, energetski koncept Slovenije in tam povedati, koliko energije bomo v preteklosti potrebovali, iz katerih virov smo jo sposobni narediti. Jaz se zelo zavzemam, da bi bilo čim več energije zelene in čiste, ampak je treba biti pri teh številkah, ki bodo v dokumentu, zelo realen.

Glede te napovedi pa jaz težko dajem ocene, še manj pa, da jaz kot ministrica za infrastrukturo vašim ljudem preprečujem samostojno pokrajino. Jaz sem tukaj zadolžena za ta del. Sedaj se pogovarjava o energetiki in o jedrski elektrarni Krško. Jaz mislim, da je bilo v zadnjem letu narejenih kar nekaj stvari, ki jih prej ni bilo. Vseh se pa v enem letu ne da rešiti. Ampak še enkrat, s podatki bodimo natančni. Župan občine vedno sodeluje pri sprejemanju dokumentov, ki se tičejo občine.

Najlepša hvala, gospa ministrica.

S tem prehajamo na vaše naslednje vprašanje. Gospod Luka Mesec je postavil vprašanje povezano s širitvijo Dolenjske ceste.

Izvolite.

Veliko je bilo v preteklosti besed okoli te ceste. Ideje so raznorazne, nasprotovanja so, bom rekla, eni in drugi rešitvi. Tudi tukaj želim poudariti, da iščemo rešitve skupaj z občino. Občine so tiste, v katerih pristojnostih je umeščanje objektov v prostor, tudi cest. Jaz sem se pred poletjem dobila z župani, ki jih ta trasa, ki jo omenjate, tako ali drugače tangira. Ne znam vam danes povedati, kakšna bo konkretno končna rešitev. Vem, da se nekateri zavzemajo za referendum v občini, ali naj bo obvoznica ali naj gre cesta razširjena, če rečem po domače, tam, kjer je danes. Ko bo občina za trdno povedala, to je to, je naša naloga, da te stvari izpeljemo. Ampak spomnim se nekaj poslanskih vprašanj nazaj, kjer se imela radikalno nasprotno stališče enega drugega poslanca, da dajmo pohiteti in da dajmo to narediti in ne čakati na rešitve.

Tudi v tem primeru sodelujem ne samo z enim županom, to je županom Škofljice, ampak z vsemi, ki se jih te stvari tičejo. Jaz se zavedam, da so to občutljive zadeve, ker posegamo v življenja ljudi, ampak v eni točki pa moramo tudi mi vedeti, da je nekaj javni nekaj, neka pa zasebni interes. Jaz ne želim licitirati, katera od variant, ki so na mizi, je boljša, ampak ko se bodo odločili bomo mi to spoštovali in delali tako, kot se bodo dokončno odločili.