Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 13. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Maša Kociper, Ferenc Horváth, Matjaž Nemec od 17. ure dalje, Aljaž Kovačič od 14.30 dalje, Lidija Divjak Mirnik od 16. ure dalje in Anja Bah Žibert.

Na sejo sem povabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 15., 16. in 17. točki dnevnega reda, mag. Duško Godina, direktorico Agencije za energijo, k 20. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Spoštovane in spoštovani, še enkrat vas vljudno pozdravljam.

S tem prehajamo na določitev dnevnega reda 13. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 8. novembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 13. seje Državnega zbora določen.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 58 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za predstavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo skupaj na razpolago pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili minister za kulturo mag. Zoran Poznič, minister, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospod Peter Jožef Česnik, minister za finance dr. Andrej Bertoncelj, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo od 18. ure dalje in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, Vlada prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.

Prvo vprašanje bo postavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.

Hvala lepa.

V Sloveniji zelo mačehovsko oziroma čudno obravnavamo lastne državljane, medtem ko smo do tujcev zelo zelo dobrohotni. Če vzamemo število vzdrževanih družinskih članov v Sloveniji, vidimo, da je od leta 2009 število zahtevkov za obrazce za vzdrževane družinske člane padalo. Po letu 2015 pa zopet narašča. Tako je bilo lansko leto vloženih 4 tisoč 106 obrazcev, letos je skorajda toliko še dodatnih.

Mene zanima:

Kaj se bo storilo v zvezi s temi zadevami?

Če bo Cantarutti pripeljal 3 tisoč Filipincev v Slovenijo, ali bomo še za njih skrbeli?

Že tako ali tako skrbimo za razne predstavnike, za katere bi človek rekel, da ne vem, kako jih naša ministrstva uvrščajo, ko so že leta 2009 napisali v tej razpredelnici, da obstoja Republika Severna Makedonija, pa vendar je Republika Severna Makedonija šele od letošnjega leta. Ampak tukaj v razpredelnicah je zapisano, da je že v letu 2009, v letu 2010 in tako naprej. Hecno je to vse skupaj, kako se naši državni organi ukvarjajo s tem.

Poleg tega imamo tukaj eno državo Bonaire, Sint Eustatius in Saba in leta je bilo 1912 pet otrok od tam, leta 2016 so bili štirje in potem kar na lepem leta 2018 jih je pa že devet. Kaj se gremo tukaj? Za slovenske državljane ne skrbimo, za otroke ne vem od kod pa skrbimo. To je v bistvu mačehovsko delovanje in skrb. Če pogledamo, koliko je bilo takšnih otrok, stalno in začasno naseljenih v Sloveniji, pridemo do številke 23 tisoč 410. To so otroci, ki so jih pripeljali ali pa jih niso pripeljali, ampak so pa na spiskih in za te otroke v Sloveniji porabimo oziroma za njihove dodatke dobimo približno 24 milijonov evrov. To ni malo. Okoli dva milijona evrov na mesec je to. Če pa pogledamo še prejemnike socialnih transferjev na splošno, pa vidimo, da gre mesečno za tujce okoli 8,3 milijona evrov. Skupaj znese okoli 100 milijonov evrov na leto.

Sprašujem, gospod predsednik:

Kaj mislite narediti na tem področju?

Ali mislite te zadeve urediti tako, kot je treba, v korist slovenskih ljudi, slovenskih državljanov, ali mislite še naprej »futrati« tujce?

Hvala, gospod poslanec, za vaše vprašanje.

Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša. Izvolite.

Hvala za vprašanje.

Pričakovano vprašanje glede na to, da ste Slovenska nacionalna stranka in ste že leta 1992 prišli v parlament s podobnimi stališči, tako da vam čestitam za konsistentnost.

Kar se pa tiče vašega vprašanja, pa bi porabila kar nekaj ur, da bi se prebila čez celo materijo, ki ste jo vi navedli. To, da ste omenili gospoda Cantaruttija in 3 tisoč Filipincev, to je najlažje tako povedati pa potem na okrog deliti in je za vas kot opozicijsko stranko zadeva zaključena. Vendar gre tukaj za vendarle nekoliko kompleksnejšo problematiko. Dejstvo je, da ima Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v načrtu tudi ukrepe za lažje pridobivanje delovnih dovoljenj oziroma hitrejše za tiste, ki bi želeli tukaj delati, ker to potrebujejo podjetja. Vemo, da obstaja ta problem v nekaterih podjetjih, kajti delovne sile primanjkuje. Tam, kjer ni domače delovne sile, zagotovo je treba upoštevati tudi to in iti tudi po tej poti.

Mogoče nekaj podatkov o veljavnih dovoljenjih za prebivanje. Na dan 31. 10. 2019 je imelo v Republiki Sloveniji 86 tisoč 710 državljanov tretjih držav veljavno dovoljenje za stalno prebivanje ter 76 tisoč 639 državljanov tretjih držav veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. To je skupaj 163 tisoč 349. Med veljavnimi dovoljenji za začasno prebivanje je največ veljavnih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Sledijo pa veljavna dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in študija. Največ veljavnih dovoljenj za prebivanje imajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova in Srbije. Na dan 31. 10. 2019 je imelo v Republiki Sloveniji 12 tisoč 130 državljanov držav članic evropskega gospodarskega prostora veljavno potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in 16 tisoč 145 državljanov držav članic evropskega gospodarskega prostora veljavno potrdilo o prijavi prebivanja. Torej skupaj 28 tisoč 275. Zagotovo, kot pravite, prihaja tudi do kakšnih zlorab. Tudi to je dejstvo. Tako kot je pri vsaki zadevi. Vendar se s tem tudi spopadamo že kar nekaj časa. Ne bi pa označil tega tako, kot ste vi označili, se pravi, vi ste rekli, da »futramo tujce, domačim pa ne damo«. To so nekoliko deplasirani izrazi. Pomanjkanje delovne sile je in tam, kjer ni dovolj delovne sile, je zagotovo treba pridobiti tudi ljudi iz tujine. To ni naša posebnost, to je še kje v Evropski uniji enako.

Toliko bi vam odgovoril na to vprašanje, da vaše navedbe, da bo prišlo 3 tisoč Filipincev in da jih gospod Cantarutti že pelje, ne držijo. Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik Vlade.

Gospod poslanec, imate možnost zahtevati dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Hvala.

No, glede Filipincev, ki jih namerava gospod Cantarutti pripeljati, mislim, da mi imamo celo vrsto Filipincev na zavodih za delo. Tam je kakšnih sto tisoč prijavljenih. Tako da lahko tam Filipince vzamemo.

Glede zlorab je pa treba povedati, da so na ministrstvu čudne zadeve. Tukaj imate navedeno, da je iz neznane države tisoč 236 otrok in iz še enkrat neznane države dodatnih 17. Potem ne vem, od kdaj je palestinsko zasedeno ozemlje država. Potem imamo tukaj otroke iz ex Čehoslovaške. Čehoslovaške ni več od leta 1992. To se pravi, da ta otrok bi moral biti star več kot 26 let, da bi lahko bil še otrok. Vse to je navedeno v uradnih dokumentih, ki jih dajejo iz rok ministrstva. Res pa je, da tukaj gre tudi za upravne enote, ki ne delajo svojega dela. Mislim, da bi morali marsikaj »popucati«. Konec koncev če vzamemo samo Slovensko Bistrico, v Slovenski Bistrici so ljudje poročeni z Rusinjami, pa morajo vsake dva meseca dobiti en dodaten papir, pa potrdilo o znanju slovenskega jezika. Medtem ko Kosovarji, ki jih je tam vsak dan več, ne rabijo ničesar. V nekaj dneh dobijo vse dokumente in papirje in ljudje tam govorijo, da se v Slovenski Bistrici za denar dobi prav vse.

Kdaj boste »porihtali« te upravne enote, ki jih je 58 in jih vezali nazaj na občine, kar bi bilo dosti bolj smiselno?

Kako lahko centri za socialno delo enostavno dajejo štemplje za vse skupaj?

Kdo pa je tukaj kriv? Ali je župan kriv na določenih mestih ali je upravna enota ali je mestni svet?

Kaj delata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve?

Saj niti ne kontrolirata, ali so ti otroci iz teh držav upravičeni do kakršnegakoli dodatka oziroma plačila.

Hvala, gospod poslanec.

Gospod predsednik Vlade, ali želite odgovoriti?

Izvolite.

Hvala za vaše mnenje.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: To pa je eden najkrajših odgovorov v zgodovini tega parlamenta.

Gospod poslanec, imate postopkovni predlog.

Izvolite.

Hvala za mnenje, vidim, da gospod premier ni seznanjen s to problematiko in verjetno mu ministrstva to prikrivajo, zagotovo pa to prikrivajo tudi ministrstvom določene upravne enote. Morda bi bilo res treba prevetriti vse te inštitucije, pregledati, kaj kdo dela. Mislim, da bi lahko tudi Ministrstvo za notranje zadeve pa Ministrstvo za javno upravo preverila, kdo dobiva določene denarje in kam se steka ta denar, kako se pridobivajo papirji, kdo jih dobi, kdo jih ne dobi in kako hitro jih kdo dobi, medtem ko jih nekdo drugi ne dobi. Recimo, če govorimo o Kosovarjih, ti zelo hitri dobijo dovoljenje, da pripeljejo sem družino. Medtem ko tisti, ki pa pridejo delat sem in se tukaj poročijo, pa imajo probleme. Verjetno so problemi zaradi tega, ker določeni ljudje, ki se držijo zakona, nočejo podkupovati uslužbencev. Morda je to največji problem.

Mislim, da bi bilo smiselno, da se to odpre v eni širši razpravi, da se te zadeve odprejo, pokažejo se vsi podatki, da se prinese na mizo vse, kar je in kaj ni, da se morda tudi povpraša po teh upravnih enotah in se potem o tem razpravlja. Če ne bomo tega naredili, denarja zmanjkuje, in kar na lepem 100 milijonov tukaj, 25 milijonov tam, to je denar, ki ga mečemo skozi okno in ne poberemo tistega, kar bi lahko od Evrope, ampak raje damo to na ramena naših državljanov. Skratka ni dobro, kar se dogaja.

Gospod premier, mislim, da vas čaka veliko dela na tem področju. V zvezi s tem tudi predlagam, da opravimo razpravo o tej tematiki v Državnem zboru. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

O vašem postopkovnem predlogu bomo glasovali v četrtek v sklopu glasovanj.

Sedaj pa imate besedo gospa Suzana Lep Šimenko. Izvolite.