Dobro jutro, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje. Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za obrambo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, zaenkrat se je opravičil mag. Matej Tonin, na seji pa kot nadomestni poslanec namesto poslanca mag. Aleksandra Kavčiča sodeluje gospod Ivan Škodnik.

S sklicem, dne 16. novembra ste prejeli dnevni red. Včeraj, 18. novembra sem vam posredoval predlog za razširitev dnevnega reda s točko: Informacija ministrice za obrambo Andreje Katič, o zasedanju obrambnih ministrov Evropske unije, ki je bilo 17. novembra 2015 v Bruslju. Dobro bi bilo, da s strani ministrice slišimo, kaj so se tam na nek način dogovorili, da slišimo kako je z aktivacijo tega 42. člena, da damo ministrici tudi možnost, da sama pove, kako je tam zadeva potekala, seveda v okviru tega glede na to, da je seja odprta za javnost, to kar javnost tudi lahko sliši.

Želijo svoja stališča o temu predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Če ne, potem prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

S tem je določen dnevni red 19. seje Odbora za obrambo, kot je bil predlagan s sklicem in izglasovano širitvijo pod 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE PREDLOG ODGOVORA NA VLOGO ZA ODLOČITEV O SPORU ZOPER SKLEPA DRŽAVNEGA ZBORA O ZAVRNITVI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O DOPOLNITVI ZAKONA O OBRAMBI.

Kot gradivo k navedeni točki ste prejeli vlogo za odločitev o sporu zoper sklepa Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi. Zaprosilo za odgovor vlade v zvezi z dopisom Ustavnega sodišča o vlogi za odločitev o sporu zoper sklepa Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi. Zaprosilo za pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe v zvezi z dopisom Ustavnega sodišča o vlogi za odločitev o sporu zoper sklepa Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi. Mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa delovno gradivo predloga odgovora odbora s te prejeli na mizo.

K tej točki sem vabil Vlado, gospod Andrejo Katič, ministrico za obrambo, generalmajorja dr. Andreja Ostermana, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, Zakonodajno-pravno službo, Urad predsednika republike in Kabinet predsednika Vlade.

Odbor za obrambo je matično delovno telo za obravnavo navedenega vprašanja in ga bo obravnaval ob smiselni uporabi 280. člena Poslovnika Državnega zbora.

Državni zbor je na 22. izredni seji, 21. oktobra 2015, sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi. Dne 28. oktobra 2015 je bilo vloženo obvestilo o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi. Predsednik Državnega zbora je določil, da je prvi dan roka za zbiranje podpisov volivcev. Rok naj bi pričel teči 2. novembra 2015, in se zaključil 6. decembra 2015.

3. novembra 2015 so poslanke in poslanci Državnega zbora na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije in 19. člena Zakona o poslancih ter 112. in 169.a člena Poslovnika Državnega zbora odboru predložili predlog sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi.

Državni zbor je sklep o zavrnitvi razpisanega zakonodajnega referenduma sprejel na seji, 4. novembra 2015.

11. novembra je Martina Dervarič, na podlagi drugega stavka, drugega odstavka, drugega razdelka ustavnega zakona o spremembah, 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije sprožila spor o dopustnosti razpisa referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi.

Ustavno sodišče je s svojim dopisom pozvalo Državni izbor Republike Slovenije da se v roku desetih dni izjasni o vlogi za odločitev o sporu zoper sklepa Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi. Ta dopis Ustavnega sodišča smo prejeli 13. novembra.

16. novembra sem z dopisom pozval Vlado in Ministrstvo za obrambo, da do pričetka današnje seje odbora posredujeta mnenje iz vsebinskega vidika. Prav tako sem 16. novembra zaprosil Zakonodajno-pravno službo, da do pričetka seje Odbora za obrambo pripravi pisno mnenje s procesnega vidika. Obe mnenji ste članice in člani sprejeli. Ob smiselni uporabi 268. člena Poslovnika Državnega zbora bo odbor pripravil odgovor in ga posredoval predsedniku Državnega zbora, ki ga bo nato posredoval Ustavnemu sodišču. Predlog odgovora Odbora za obrambo ste prejeli kot delovno gradivo za današnje odločanje. Glede na to, da ste ga prejeli danes, da ste ga prejeli sedaj na seji, ker so roki izjemno kratki, pred obravnavo predloga predlagam, da si vzamemo petnajst minut pavze, da si ta dokument v miru preberete. Ura je 7.40, tako da sejo nadaljujemo ob 7.55.

Spoštovane kolegice in kolegi.

Predlagam, da nadaljujemo prekinjeno sejo Odbora za obrambo in preidemo na razpravo v predlogu. Najprej pa bi dal besedo predstavnici Vlade, ministrici za obrambo, mag. Andreji Katič, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik odbora, članica in člani odbora, vsi ostali prisotni.

Mnenje Vlade v zvezi z vlogo za odločitev spora zoper sklep Državnega zbora v zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi sledim mnenju, ki ga je Vlada že podala v zvezi s samim predlogom sklepa Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu. Vlada Republike Slovenije meni, da obravnavani sklep Državnega zbora o zavrniti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona obrambi utemeljen, saj bi se z uveljavitvijo zakona omogočilo, da Vlada Republike Slovenije ob nadaljevanju in v primeru morebitnega zaostrovanja migrantske problematike predlaga Državnemu zboru, da se angažira Slovenska vojska z novimi pooblastili kot jih predvideva novela zakona in se s tem zagotovi učinkovit izvajanje ukrepov za obvladanje varnostne situacije, ki jo povzroča migrantska kriza. S tem se bo zagotovilo tudi povečana operativna sposobnost ter učinkovitost delovanja Slovenske vojske pri čemer bo Slovenska vojska naloge še v naprej izvajala skupaj s policijo in na podlagi usklajenih načrtov. Po oceni Vlade Republike Slovenije gre torej v tem primeru nesporno z zakoni iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije kjer pa referenduma o uveljavitvi zakona ni dopustno razpisati. Naj navedem samo nekaj ključnih vsebinskih razlogov zakaj novela Zakona o obrambi potrebna. Dejstvo je, da se naša država, Republika Slovenija od 17. 10. 2015 srečuje z obsežno migrantsko problematiko zaradi množičnega vstopanja migrantov v državo. Za vladovanje nastale varnostne situacije je potrebno zagotoviti prvič vključevanje vseh delov sistema nacionalne varnosti, drugič vseh njihovih zmogljivosti saj ob tem obdobju v Republiko Slovenije vstopilo že več kot 200.000 migrantov. Tretjič pri tem ne gre samo za humanitarni vidik kot ga navaja predlagateljica temveč tudi, četrtič za izjemno zahtevno varnostno situacijo predvsem na območjih kjer v državo vstopajo, se gibljejo in izstopajo migranti. Varnostna situacija kar navajam kot peti razlog pa bi se v primeru omejitve sprejemanja migrantov s strani ciljnih držav lahko še izjemno zaostrila.

Vlada angažiranja razpoložljivih sil izvaja postopoma ter sprejema nujne ukrepe za zagotavljanje varnosti države. Ob tem je treba načrtovati tudi ukrepe za primer, če bi prišlo do omejitve sprejemanja migrantov s strani držav, ki so njihov končni cilj. Novela Zakona o obrambi Republike Slovenije pomeni nujni sistemski ukrep s katerim bo omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih situacij povezanih z varovanjem državne meje kot je trenutna migrantska kriza katere cilj je, da se v izjemnih primerih omogoči širše angažiranje, poveča operativna sposobnost in učinkovitost Slovenske vojske pri sodelovanju s policijo, pri izvajanju nalog varovanja državne meje. V novelo je vgrajenih več omejitev, ki preprečujejo zlorabo te rešitve kar je bilo tudi že večkrat predstavljeno.

Verjetno ni potrebno posebej predstavljati situacije v državah iz katere prihajajo begunci in migranti. Z obsežnimi migracijami, gibanji se bomo soočali tudi v prihodnosti, žal ne le v bližnji prihodnosti. Vlada kot je bilo že povedano je zato pripravila vrsto ukrepov. Zagotovo bi si vsi želeli, da jih ne bi bilo potrebno uporabiti ne letos, ne prihodnje leto, ne v letih, ki so pred nami. Govorimo torej v sistemskem ukrepu s katerim bo omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih situacij povezanih z varovanjem državne meje. V sodelovanju s policijo z omejitvami, ki preprečujejo zlorabo tega ukrepa. Hvala.

Hvala ministrici.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Andreji Kurent, izvolite.

Dobro jutro, hvala za besedo.

Kot ste povedali že prej Zakonodajno-pravna služba je bila zaprošena za pregled te vloge s procesnega vidika. Ugotavljamo pa, da je v tej vlogi so le zadeve vsebinske in ne proceduralne narave. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa prehajamo na razpravo o predlogu odgovora. Tako, da se pripravite k razpravi prvi pa se je prijavil, dr. Milan Brglez.

Ja, hvala lepa.

Vsekakor v tej razpravi sodelujem v bistvu kot predsednik Državnega zbora oziroma sem zainteresiran in Državni zbor je tisti, ki je stranka v postopku pred ustavnim sodiščem. To je najpomembnejša zadeva, ki jo je treba nekako izpostaviti. Bi se pa hotel ob tem najprej zahvaliti vsem službam Državnega zbora in svojim sodelavcem za pravočasno in strokovno pripravo odgovora, nalogo za odločitev spora zoper sklepov zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi, ki je v gradivu, ki ga da / nerazumljivo/. In to predvsem zaradi tega, ker to mnenje oziroma ta odgovor odgovarja tudi na vprašanja, ki jih pobudnik referenduma torej radio študent odpira v vlogi za odločitev o sporu zoper sklep Državnega zbora za obnovitev razpisa zakonodajnega referenduma in jih samo mnenje Vlade ne naslavlja. Še zlasti ključna zadeva zato, da je ta zadeva pravilno prestavljena pred ustavno sodišče, je dejstvo, da se pobudnik ne sklicuje na ustrezen način na 124. člen ustave, ker ne upošteva razumevanja, ki je nekako pri nas tudi bilo potrjeno v Državnem zboru z resolucijo strategije nacionalne varnosti Republike Slovenije. Sam ukrep kot takšen, ki ga je Državni zbor sprejel gotovo nesorazmeren in hkrati tudi ni v nasprotju s tretjim odstavkom 124. člena ustave, ki govori o tem, da pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture / nerazumljivo/ ne nasilja. Vsekakor tisto kar sem rekel mislim, da je to gradivo, ki je pripravljeno ustrezno in, da lahko Državni zbor to gradivo posreduje naprej in bi seveda prosil tudi odbor, da temu ustrezno postopa. Hvala.

Hvala, gospod predsednik Državnega zbora.

Želi še kdo razpravljati o temu predlogu o besedilu. Če ne potem zaključujem razpravo in pa prehajamo na odločanje predloga odgovora. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Odbor Državnega zbora za obrambo je na današnji seji sprejel odgovor v zvezi z vlogo Martine Dervarič za odločitev spora zoper sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi. Navedeni odgovor bom posredoval predsedniku Državnega zbora. Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez bo odgovor odbora na podlagi 268. člena poslovnika Državnega zbora posredoval Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Sedaj pa prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA MINISTRICE ZA OBRAMBO ANDREJE KATIČ O ZASEDANJU OBRAMBNIH MINISTROV EVROPSKE UNIJE, KI JE BILO V TOREK 17. NOVEMBRA 2015 V BRUSLJU. Za uvod dajem besedo ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič. Izvolite.

Hvala.

Spoštovani, se pravi v torek 17. novembra je potekalo zasedanje sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministra za obrambo, ki sem se ga udeležila in vas želim zato seznaniti z najaktualnejšimi temami, ki smo jih obravnavali. V osnovi je bilo sicer zasedanje namenjeno novim pobudam na področju obrambe kar je sestavni del delovnega programa Evropske komisije za leto 2016, operacija in skupne varnostne in obrambne politike ter zasedanju usmerjevalnega odbora evropske obrambne agencije. V uvodu zasedanja FAC pa smo bili ministri za obrambo s strani francoskega obrambnega ministra seznanjeni, da želi Francija po grozovitih terorističnih napadih v Parizu zaprositi za pomoč in podporo v skladu s členom 42. točke sedme Lizbonske pogodbe, ki določa, da morajo v primeru oboroženega napada na ozemlje države članice druge države članice v skladu z 51. členom ustanovne listine OZN zagotoviti pomoč in podporo. Poudarjeno je bilo 42. člen točka 7 ne zahteva formalne odločitve s strani držav članic, sklepov sveta ali formalnih odločitev za uveljavitev. Prav tako ne predvideva misije ali operacije skupne varnostne in obrambne politike. Gre za poziv k bilateralni pomoči pri čemer lahko Evropska unija pomaga in koordinira. Ker je to prvi takšen primer je visoka predstavnica Mogherini pravno službo Sveta Evropske unije zaprosila tudi za oceno implikacij za pripravo oceno implikacij. Francija je izpostavila pomen politične solidarnosti na evropski ravni, v možnih oblikah konkretnega sodelovanja pa se želi pogovarjati z državami članicami EU na bilateralni ravni. Slovenija je tako kot vse druge države članice izrazila sočutje, ostro obsodila teroristična dejanja in izkazala solidarnost s Francijo v tem težkem trenutku saj se tudi sami, ko se soočamo z izjemnimi migrantskimi pritiski zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. V pogovori s francosko stranjo s katero ima Slovenija strateško partnerstvo bomo ocenili možne oblike sodelovanja, podpor ali pomoči skladno z našimi zmožnostmi. Ministrstvo za obrambo za enkrat uradno še ni prejelo prošnjo Francije za tovrstno pomoč. Če se na kratko dotaknem še vseh ostalih tem, ki sem jih uvodoma omenila naj v zvezi z novimi pobudami na področju obrambe, ki je sestavni del delovnega programa Evropske komisije za 2016 kot sem povedala izpostavim, da je bil glavni poudarek na izgradnji zmogljivosti v podporo varnosti in razvoja na katerem je bil prisoten tudi generalni sekretar Nato Stoltenberg. Predstavljen je bil napredek na tem področju in sicer po objavi skupnega poročila okrepitvi zmogljivosti, podporo varnosti in razvoja usposabljanja partnerja za preprečevanje in obvladanje kriz. V okviru zasedanja so bile obravnavane tudi operacije emisije skupne varnostne in obrambne politike, osredotočili smo se predvsem na operacijo EUF OR Mediteran, Sofija in misija / nerazumljivo/ ERCA v povezavi z operacijo v EUF OF Sofija je razprava tekla v njenem prihodnjem razvoju, v širšem političnem okviru varnostnih opcij za Libijo, sama sem poudarila, da smo bili, da smo zadovoljni z rezultati operacije Sofija, ki rešuje številna življenja in se bori proti tihotapcem z ljudmi tudi z sodelovanjem naše večnamenske ladje Triglav. Verjamemo, da sta okrepljena sodelovanje in dialog v regiji ključna za nadaljnji uspeh operacije, kljub uspešnosti operacije Sofija obstoječe splošno stanje povezano z migracijami dokazuje, da je treba naslavljati vzroke migracij v državah izvora in ne zgolj preprečevati nelegalne migracije. Ponovno sem pozvala k skupni evropski rešitvi. S to krizo se ne more in ne sme ukvarjati vsaka članica sama in edina učinkovita rešitev je združitvi skupnih naporov vseh 28. članic EU. Potrebujemo torej kolektivno rešitev. Po zasedanju FAC je potekalo tudi redno zasedanje usmerjevalnega odbora evropske obrambne politike v sestavi obrambnih ministrov. Osrednja tema je bil proračun za leto 2016, bil je pripravljen tako, da bi se povišal za 10 % vendar zaradi nesoglasja ene države članice ni bil potem sprejet. Obravnaval je bil triletni programski okvir reda katerega sestavlja letni načrt dela, triletni finančni okvir in triletni delovni plan, ki se bo seveda glede na ne sprejem povišanja proračuna tudi še spremenil. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala, ministrici za informacijo.

Sedaj pa odpiram razpravo. Kot prvi se je k razpravi prijavil, kolega Franc Breznik. Izvoli.