Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 27. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospod Janez Janša, gospod Samo Bevk od 15. ure dalje, gospa Iva Dimic, gospod Jernej Vrtovec, gospod Jožef Horvat od 16. ure dalje, mag. Matej Tonin od 16. ure dalje, gospa Tadeja Šuštar od 16. ure dalje, mag. Dejan Kaloh, dr. Franc Trček od 14.30 ure dalje, mag. Branislav Rajić do 20.30 ure, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, gospa Anja Bah Žibert, gospa Eva Irgl in dr. Matej Tašner Vatovec od 15. ure dalje. Na sejo so vabljeni tudi predstavniki Vlade in vse prisotne še enkrat prijazno pozdravljam!

S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslani prehajamo na določitev dnevnega reda / oglašanje iz dvorane/, najlepša hvala. S tem prehajamo na določitev dnevnega reda 27. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torej 8. oktobra 2019 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prosim preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 27. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI Z MNENJEM RAČUNSKEGA SODIŠČA, DA VLADA OZIROMA PRISTOJNI MINISTRSTVI NISO BILI USPEŠNI PRI ZAGOTAVLJANJU DOSTOPNOSTI IN DOSEGLJIVOSTI STORITEV SOCIALNEGA VARSTVA IN DA SO ZA PROJEKTE, KI NAJ BI ZGOLJ POKAZALI, ALI SO PREDVIDENE REŠITVE V ZVEZI Z DOLGOTRAJNO OSKRBO USTREZNE ALI NE, NAMENILI NESORAZMERNO VELIKO SREDSTEV.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom priporočila, je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila, dajem besedo predstavnici predlagatelja, mag. Karmen Furman.

Gospa poslanka, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Stanje socialne oskrbe v naši državi je kritično. Tako kažejo ugotovitve v mesecu septembru objavljenega revizijskega poročila Računskega sodišča. Dejstvo je, da se slovensko prebivalstvo zelo hitro stara. Danes je v Sloveniji vsak peti prebivalec starejši od 65 let in s tem potencialni uporabnik storitev socialnega varstva. Ob dinamiki kot jo imamo, bo leta 2030 delež starejših od 65 let predstavljal že četrtino slovenskega prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. In postali bomo peta država z najstarejšim prebivalstvom na svetu.

Glede na sistem socialne oskrbe, ki ga trenutno imamo, na takšno stanje nismo niti malo pripravljeni. Kako nedelujoč je pravzaprav v tem trenutku naš državni aparat, kaže očitek Računskega sodišča, da naša država v zadnjih desetih letih sploh nima podatkov o tem, koliko je tistih, ki pomoč potrebujejo, pa je ne prejemajo, niti kakšno obliko pomoči potrebujejo. Glede na večletno opozarjanje različnih institucij je revizija sodišča zgolj dokaz več, da sistem socialnega varstva v naši državi sploh ne deluje. V Slovenski demokratski stranki zato želimo jasne odgovore Vlade in pristojnih ministrstev na vprašanja, kakšne ukrepe ste, če sploh kakšne, v zadnjih 10 letih za izboljšanje stanja slovenskih starostnikov sprejeli, kakšne ukrepe ste sprejeli za zagotovitev lažje in boljše dostopnosti do storitev socialnega varstva vsem tistim, ki pomoč potrebujejo. Želim odgovor, zakaj Vlada vse do danes kljub večletnim obljubam ni uredila sistema dolgotrajne oskrbe in zakaj sta pristojni ministrstvi za različne študije in projekte za testiranje novega zakona, ki ga pa Vlada vse do danes sploh še ni predložila v javno obravnavo, namenili kar 74 in pol milijona evrov. Gre za ugotovitev Računskega sodišča o namenu porabe javnega davkoplačevalskega denarja. Zato je prav, da se o njihovi namenski in smotrni porabi seznanijo tudi naši državljani, ter v kolikor je potrebno, da se zoper odgovorne osebe sprožijo ustrezni postopki za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti. Revizija sodišča sporoča, da danes na področju sistema storitev socialnega varstva vlada popoln kaos. Obstoječi sistem v prav ničemer ne funkcionira. Kljub vse večjemu povpraševanju po prostih mestih v domovih za starejše, Vlada pomanjkanje razpoložljivih kapacitet rešuje s podeljevanjem koncesij, pri čemer so storitve koncesionarjev v povprečju za približno 28 % dražje od storitev v javnih domovih. Vse od leta 2007 država ni zgradila niti enega javnega doma za starejše. Domovi so zato že več let polno zasedeni, iskanje prazne postelje pa je postalo praktično misija nemogoče. Zgovoren je podatek Skupnosti socialnih zavodov, da je bilo na dan 19. september 2019 za sprejem v domove za starejše aktualnih kar 11 tisoč 446 prošenj. Tudi v tem trenutku v celotni državi ni mogoče dobiti nobene proste postelje. Pravzaprav je vsem domovom za starejše v Sloveniji skupno predvsem dvoje, in sicer 100-odstotna zasedenost ter čakalna doba najmanj 3 mesecev. V kakšni stiski se znajdejo starostniki in njihovi svojci, ko ne zmorejo več skrbeti zase in potrebujejo stalno nego, pa zanje prostora v nobenem domu ni mogoče najti, si niti ne znamo in ne zmoremo predstavljati. V obdobju revidiranja je število prošenj za sprejem v domove vseskozi naraščalo, a kljub temu Vlada že več let zaporedoma v državnem proračunu za gradnjo domov namenja zgolj simbolične zneske. Tudi v proračunu za leto 2020 le 5 milijonov evrov. Slednje zadošča za približno tri četrtine povprečnega slovenskega doma za starejše. In namesto, da bi Vlada denar vlagala v izgradnjo potrebnih domov in druge oblike socialnega varstva, po katerih povpraševanje dejansko obstaja, Vlada milijone namenja za drage in povsem neuporabne študije, ki so brez vsebine in ciljev, ki naj bi jih z njimi dosegli. Z denarjem za študije in pilotne projekte bi lahko zgradili tudi do 10 domov za starejše. Dejstvo je, da se obstoječi sistem socialne oskrbe sesuva pred našimi očmi, a pristojni ministrstvi se na trenutne potrebe in še na manj pričakovane potrebe po oskrbi naših državljanov niti ne odzivata. Čeprav je povpraševanje po domski oskrbi napram skupnosti med starostniki vsaj 3-krat večje, se je Vlada odločila za spodbujanje skupnostne oskrbe, predvsem v obliki pomoči na domu, a je pa pri tem finančno breme za izvajanje te oblike pomoči preložila na občine. Slaba kadrovska politika, nepravično oblikovanje cen in neenaka obravnava uporabnikov povzroča, da postaja tudi obstoječi sistem domske oziroma institucionalne oskrbe, ki je pa še vedno sicer najpogostejša oblika socialnega varstva, skorajda nevzdržen. Čeprav so položnice stanovalcev visoke, so plače zaposlenih, še posebej glede na naravo njihovega dela, precej skromne. Zaradi preslabo plačanih in preobremenjenih oskrbovalcev, uporabniki v domovih ne prejemajo ustrezne socialne oskrbe, včasih niti osnovne oskrbe. Na to dejstvo že več let zaporedoma, žal neuspešno, opozarja tudi Varuh človekovih pravic. V posameznih primerih so bile kršene celo človekove pravice in poteptano dostojanstvo ljudi v domovih, a napredka s strani ministrstva, da bi se normativi prilagodili sedanjim razmeram ter potrebam stanovalcev, še ni bilo. Kakšna je realna kadrovska podhranjenost oskrbovalcev zgovorno pove izračun sodišča, na podlagi katerega mora en oskrbovalec v 8-urnem delavniku poskrbeti za 51 stanovalcev.

Kljub opozorilom socialne inšpekcije v letih 2014, 2015 in 2016, standardi za vrsto oskrbe tudi do danes niso natančno določeni, s tem pa veljavna ureditev povzroča neenako obravnavo med uporabniki institucionalne oskrbe, saj so lahko uporabniki ne glede na enake potrebe, razvrščeni v različne kategorije oskrbe in prejemajo različen obseg storitev. Standarde, ki bi takšne anomalije odpravili, so že pred leti sicer pripravili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, a jih na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vse do danes še niso uspeli javno objaviti. V okviru obstoječega sistema cen domske oskrbe, revizija pritrjuje spoznanju, da je veljaven sistem oblikovanja cen, ki ga je sicer s pravilnikom določilo ministrstvo, nepravičen. Glede na sistem, kot ga imamo, uporabniki plačujejo tudi stroške, ki se ne nanašajo na njihovo kategorijo oskrbe in standard bivanja. Po vrhu se nenehno dražijo tudi oskrbnine v domovih, predvsem na račun prenizkih cen zdravstvenih storitev, ki bi jih po zakonu sicer morala plačati zdravstvena zavarovalnica, pa jih ne oziroma vsaj ne v zadostni višini. Tako že vse od leta 2017, plačila zdravstvene zavarovalnice ne zadoščajo niti za pokritje plač delavcev v zdravstveni negi in na koncu seveda ti stroški neupravičeno bremenijo oskrbovalce in njihove svojce.

Več kot očitno torej je, da sistem socialne oskrbe v naši državi ne deluje. Takšne so tudi ugotovitve revizije Računskega sodišča. Država je starostnike in njihove svojce prepustila samim sebi in njihovim finančnim zmožnostim. Stiske starostnikov, ki bi pomoč potrebovali, pa se zato iz leta v leto povečujejo. Vlada in pristojni ministrstvi v desetih letih, ki jih je revizija zajela, niso sprejeli prav nobenega ukrepa za izboljšanje stanja in dosegljivosti storitev socialne oskrbe tistim, ki torej pomoč potrebujejo. Nobenega ukrepa, da bi odpravili pomanjkljivosti, ki so bile že več let znane in ugotovljene že v prvi reviziji Računskega sodišča ali na kateri je že več let opozarjal Varuh človekovih pravic, Skupnost socialnih zavodov in socialna inšpekcija. Sta pa ministrstvi 74 in pol milijonov evrov namenili za pripravo študij in izvedbo projektov, s katerimi obstoječih problemov na področju socialne oskrbe sploh ne rešujeta.

Ustanovljeni imamo Direktorat za dolgotrajno oskrbo z dvanajstimi zaposlenimi, pa vendar ministrstvi trošita javni denar za drage študije, ki po ugotovitvah Računskega sodišča niti ne bodo pripomogle k boljši dostopnosti in dosegljivosti socialnih storitev tistim, ki jih potrebujejo. Sicer pa za vzpostavitev učinkovitega sistema socialnega varstva, dragih študij, od katerih bi imeli korist zgolj posamezniki, sploh ne potrebujemo. Potrebujemo konkretne rešitve, sprejem sistemskega zakona, z odzivi na obstoječe potrebe, ki bodo koristile našim starostnikom.

Časovnica Ministrstva za zdravje za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo to področje sistemsko uredil, je jasna in znana. Žal tudi pod sedanjo Vlado krepko zamuja. Na včerajšnjem odboru smo sicer dobili zagotovili državnega sekretarja na zdravstvu, da bo zakon v prihodnjem letu tudi sprejet, a številke v proračunu kažejo drugače. Sicer pa je ob predstavitvi proračunov za prihodnji dve leti, predsednik Vlade med drugim dejal, naj govorijo številke. In tako nam je Vlada v prihodnjem letu v proračunu namenila 5 milijonov za investicije vrtcev, 5 milijonov za investicije v domove za starejše, 4 milijone za izvajanje storitev pomoči na domu, 74,5 milijona evrov za študije in projekte, ki ne bodo rešili ničesar. Spoštovani, včerajšnjo izglasovanje predlaganih priporočil Slovenske demokratske stranke na matičnem odboru daje jasen signal Vladi, da je vendarle potrebno upoštevati ugotovitve Računskega sodišča. S priporočili želimo, da se ugotovi kdo je odgovoren za zamujanje rokov pri vseh predvidenih projektih, kdo je odgovore za nesmotrno predvideno porabo 74 milijonov in pol javnega denarja in kakšni so v resnici cilji namena uporabe teh sredstev. Naj tudi danes spregovorijo številke in predvsem naj vas pri odločanju vodi razum. Hvala lepa.

Hvala, gospa poslanka za vašo dopolnilno obrazložitev. Pristojno matično delovno telo je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in s tem predajam besedo predsedniku odbora gospodu Vojku Staroviću. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 30. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predmetni predlog priporočila, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavniki Ministrstva za zdravje, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavniki Računskega sodišča, varuh človekovih pravic, nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja ministrica za zdravje, ter predstavnika skupnosti socialnih zavodov in inštituta za socialno delo. K predlogu priporočila so bili vloženi amandmaji poslanske skupine SDS in poslanske skupine Levica, ki jih je odbor sprejel, razen amandmaja poslanske skupine Levica za novo četrto točko priporočila. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podala mag. Karmen Furman, predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na kratko prestavila mnenje in v zvezi z amandmajem k 1. točki predlagala manjši popravek. K besedi so se prijavili vsi vabljeni tako bivši ministrici pristojnih ministrstev kot predstavnik Računskega sodišča, varuh človekovih pravic in predstavili svoja stališča v zvezi z obravnavano tematiko. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enaka možnosti je povedala, da se zavedajo izzivov in težav, ki so nastali zaradi več kot desetletnega obdobja nezadostnega ukrepanja države. Revizija Računskega sodišča in tudi odzivi s terena jih zavezujejo k ukrepanju na področju oskrbi za starejše. Poudarila je, da so napačne navedbe, da je Vlada za projekte, ki naj bi zgolj pokazali ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijonov evrov. Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje je v povezavi z mnenjem Računskega sodišča prav tako podal nekatera pojasnila. Ne glede na mnenje Računskega sodišča ne moremo trditi, da se v Sloveniji ne zagotavlja pravice oziroma storitve s področja dolgotrajne oskrbe, saj se te zagotavljajo v obliki denarnih prejemkov, socialno-varstvenih storitev na domu in deloma tudi v obliki storitev zdravstvene nege v institucijah in na domu. V dolgi razpravi so razpravljavci pozdravili vsebinsko razpravo o tej problematiki. Poudarjeno je bilo, da je treba zaradi nejasnosti javnosti povedati, da 74 milijonov ni bilo porabljeno za raziskave kot je bilo razumeti iz revizijskega poročila Računskega sodišča, ampak gre le za namenjena sredstva iz evropskih virov za konkretne projekte, ki še niso porabljena. Razpravljavci so menili, da nujno potrebujemo kakovostno javno mrežo domov za starejše občane, ki bodo nudili skrb za njih. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kaj je s črpanjem evropskih sredstev. Pred nami je nova evropska perspektiva, kjer bi se lahko izpogajali za namensko porabo. Izpostavljeno je bilo tudi mnenje, da je v preteklosti bilo tudi že dovolj in da sta obe nekdanji ministrici izpostavili, da je bil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi že praktično pripravljen. Zato ne razumejo, zakaj je treba spet sestavljati nove in nove delovne skupine. Zavedamo se, da smo starajoča družba in težave so dejstvo, s katerim se srečujemo vse razvite države. Poudarjeno je bilo, da je treba sistem skrbi za starejše in pomoči potrebne, nadgraditi in izboljšati, kar lahko učinkovito zagotovijo z oblikovanjem novega stebra socialne varnosti v obliki dolgotrajne oskrbe.

Odbor je glasoval o točkah predloga priporočila ter jih sprejel. Pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga priporočila, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog priporočila je pravno tehnično urejen, zato so amandmaji sprejete nove točke ustrezno preštevilčene.

Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovani poslanec, dvignili ste roko za postopkovni predlog.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Vsekakor predsedujoči, ob vsem spoštovanju, da se nekje tu zadaj nekaj dela. Žal te vibracije in te flekse, ki jih slišimo tu, težko tudi slišimo tiste, ki so tam, ki kaj povejo. Zato prosim, da zagotovite neko normalno stanje, da lahko poslušamo.

Hvala lepa. Mene moti osebno, če pa koga ne, pa je drug problem. Hvala.

Dovolite, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Predlog je seveda utemeljen, ali želite, da odredim 15 minut odmora, da obvestimo službe, ki obnavljajo malo dvorano, da naj prenehajo s hrupom ali dovolite, da nadaljujemo in jih istočasno službe obvestijo? Hvala.

Torej hvala za pobudo. Bomo takoj obvestili delavce v mali dvorani, da naj… / oglašanje iz dvorane/ smo že, beremo vaše misli. Najlepša hvala. In s tem nadaljujemo današnjo izredno sejo. 15 minut imate na razpolago predstavniki Vlade. Več vas je napisanih. Kdo želi spregovoriti?

Državni sekretar, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Zavedamo se izzivov in težav, ki so nastali zaradi več kot desetletnega obdobja nezadostnega ukrepanja države. Revizija Računskega sodišča v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018 in tudi odzivi iz terena, nas zavezujejo k ukrepanju na področju skrbi za starejše.

Poročilo vsebuje vrsto ugotovitev, katerega skupna značilnost je, da Vlada temu področju ni namenjala ustrezne pozornosti. Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo se izboljšanja položaja lotili takoj in prave aktivnosti že izvajamo. Tako smo skladno tudi z zahtevami revizijskega poročila, že imenovali delovne skupine, ki bodo kot to nalaga Računsko sodišče, preučile ustreznosti obstoječe pravne ureditve in pripravile usmeritve za nadaljnje ukrepe. Vse z namenom izboljšanja obstoječega stanja na predmetnem področju. Prav tako skupaj z Ministrstvom za zdravje sodelujemo pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki po navedbah ministrstva ostaja med prioritetami. Z ministrstvom se hkrati usklajujemo o dodatnih kapacitetah, ki jih moramo zagotoviti v domovih za starejše. Računsko sodišče je Ministrstvu za delo naložilo, da v roku 90 dni predloži odzivno poročilo z izkazom popravljalnih ukrepov. Seveda vsega kar ni bilo narejeno v več kot desetih letih, ne moremo urediti čez noč, smo pa zavezani, da pripravimo rešitve za obstoječe težave in izzive dolgožive družbe. Kot smo omenili v nekaj razpravah, ki so ta teden potekale v Državnem zboru, prihaja do različnih in mestoma napačnih interpretacij in gradnje novih kapacitet v domovih za starejše. Zato poudarjamo, da so sredstva iz aktualnega operativnega program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, namenjena za razvoj skupnostnih oblik storitev, gradnjo različnih namestitvenih enot za izvedbo deinstitucionalizacije in za modernizacijo mobilnih enot za podporo programov, ki so namenjeni osebam, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč in oskrbo, in ne za procese institucionalizacije v okviru dolgotrajne oskrbe, četudi to ne pomeni, da na tem področju glede na potrebe ne potrebujemo dodatnih kapacitet. Potrebno pa je - in k temu smo zavezani – pripraviti skupek komplementarnih ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe. Če poudarimo ukrepe za krepitev storitev v skupnosti prav na področju prehoda iz institucionalnih na skupnostne storitve, v tem letu pripravljamo pomembne premike, ki jih bomo v prihodnje tudi finančno podprli. Tako sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, domovi za ostarele, Ministrstvom za zdravje, da bi ukrepe izvedli v čim krajšem času. Na tej točki velja izpostaviti tudi napačne navedbe, da je Vlada za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov. Želim poudariti, da sredstva še niso porabljena. Poudarjamo pa tudi, da projekti, ki so navedeni v revizijskem poročilu Računskega sodišča, niso namenjeni samo preizkusu ustreznosti rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, temveč zlasti zagotavljanju storitev za uporabnike in pogojev za izvajanje le teh, kar pomeni pretežno investicijo v infrastrukturo. Tako bi rad izpostavil projekte, ki že potekajo. Projekt transformacije posebnega socialno-varstvenega doma Zavoda na Krasu in Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črne na Koroškem. V okviru projektov bomo financirali načrtovanje in izvedbo organizacijskih sprememb ter uvedbo novega načina delovanja v omenjenih zavodih. Skupaj bo v ta namen zagotovljenih dodatnih 140 novih mest. V letošnjem in prihodnjem letu bo s pomočjo sofinanciranja Ministrstva za delo zagotovljenih 80 dodatnih mest v obstoječih domovih za ostarele, predvsem za osebe z demenco. Prav tako pa bo v naslednjih letih na osnovi javnega razpisa za podelitev koncesij predvidoma zagotovljenih v domovih preko 600 dodatnih postelj. Ne nazadnje načrtujemo tudi projekt sofinanciranja infrastrukture skupnostnih storitev, s katerim želimo zagotoviti izboljšano ponudbo storitev za starejše in njihove svojce. Cilj je, da bi imeli starejši možnost izbire in da se ustvarijo pogoji, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju, zato pripravljamo ukrep, na podlagi katerega bomo zagotovili dodatne kapacitete za dnevno varstvo starejših in za njihove začasne namestitve. V okviru projekta je tako predvidena zagotovitev 30 dodatnih enot. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si v okviru priprave programskih dokumentov prizadeva, da bodo v prihodnjem programskem obdobju 2021-2027 na voljo še dodatna sredstva za vlaganje v različne oblike oskrbe, za vzpostavitev in modernizacijo socialne infrastrukture tudi na področju demence. Vlada Republike Slovenije se zaveda, da je treba sistem skrbi za starejše in pomoči potrebnim potrebno nadgraditi in izboljšati, kar lahko učinkovito zagotovimo le z oblikovanjem novega stebra socialne varnosti v obliki dolgotrajne oskrbe. Ne glede na vse navedeno pa je naša naloga, da pripravimo vse potrebno, da izboljšamo obstoječi sistem v najkrajšem možnem času. Verjamemo, da bomo s temeljitim pogledom in pripravljenimi izboljšavami tudi s pomočjo ostalih deležnikov, ki sodelujejo v sistemu socialnega varstva, trenutni sistem izboljšali.

Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar.

Prijavil se je tudi gospod državni sekretar z Ministrstva za zdravje.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane poslanke, poslanci in vsi sodelujoči, pozdravljeni na današnji 27. izredni seji Državnega zbora tudi s strani našega ministrstva, Ministrstva za zdravje.

V povezavi z mnenjem Računskega sodišča, da Vlada oziroma pristojni ministrstvi niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva in da niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno, Ministrstvo za zdravje podaja sledeče pojasnilo. Slovenija spada med hitro starajoče se družbe. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb, starejših od 65 let. Projekcije za leto 2050 napovedujejo, da bo delež populacije, starejših od 65 let, narasel na 30 %, pri čemer bo delež starejših od 80 let iz 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. Prav starejši od 80 let so najpogosteje uporabniki storitev socialnega varstva, zdravstvenih storitev in tudi storitev, ki spadajo v segment dolgotrajne oskrbe. Družbena odgovornost do te skupine v zadnjih desetletjih se kaže v tem, da imamo v Sloveniji več predpisov, ki urejajo v zadnjih desetletjih se kaže v tem, da imamo v Sloveniji več predpisov, ki urejajo področje skrbi za to populacijo: Zakon o zdravstvenem varstvu in varstvenem zavarovanju, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o socialnem vključevanju invalidov, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če naštejem le nekatere. Ker v Sloveniji nimamo enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe se soočamo z razdrobljenostjo in neenakostjo dostopa do storitev, ki spadajo tudi na področju dolgotrajne oskrbe. Pomembno bolj imamo razvito institucionalno oskrbo kakor oskrbo v skupnosti. Nikakor ne moremo trditi, da v Sloveniji za starejše, ki potrebujejo pomoč ni poskrbljeno, saj se pravice zagotavljajo tako v obliki denarnih prejemkov kakor neposrednih storitev. Potrebujemo novo sistemsko ureditev na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo predstavljal nov steber socialne varnosti in omogočal dostop do integriranih storitev torej storitev, ki predstavljajo preplet zdravstva in socialnega varstva in odgovarjajo na potrebe opravičencev v okolju, kjer le-ti storitve želijo koristiti. Ključno pri načrtovanju bodočnih rešitev je, da odgovarjajo na potrebe državljanov, so dostopni in dosegljive ter, da bodo državljani, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase imeli možnost izbire med različnimi oblikami storitev in pravic, ki bodo v večji meri financirane iz javnih virov. Ministrstvo za zdravje v obstoječi ureditvi ni pristojno za načrtovanje oziroma izvajanje storitev socialnega varstva, kakor tudi ne za javno mrežo izvajalcev institucionalnih in skupnostih socialno varstvenih storitev. Lahko pa socialni zavodi v javni mreži med katere se uvrščajo tudi domovi za starejše na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti za svoje oskrbovance kot del osnovne zdravstvene dejavnosti izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo v tem delu je pristojno naše ministrstvo.

V javno omrežje izvajalcev so vključeni tako javni zavodi kakor koncesionarji, ki zdravstvene storitve starejšim zagotavljajo pod enakimi pogoji in so podvrženi enakim ukrepov nadzora za področje izvajanje zdravstvene dejavnosti. Razlike, ki se v cenah domov za starejše pojavlja je razlika v cenah storitev in socialne oskrbe. Ministrstvo za zdravje se zelo dobro zaveda vloge in pomena, ki jo imajo socialni zavodi zlasti v domovih za starejše v sistemu zdravstva, socialnega varstva in bodoče dolgotrajne oskrbe. Kot že predhodno povedano razdrobljenost trenutne ureditve na področju pravic oseb, ki ne morejo samostojno poskrbeti zase rast javnih in zasebnih virov za področje dolgotrajne oskrbe in spekter nezadovoljenih potreb kličejo po sistemu novega sistemskega zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo za zdravje je s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 14. 12. 2016 prevzelo naloge priprave Predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. Enotna sistemska ureditev se pripravlja res že desetletje. Nam je to obdobje dalo veliko podlag, priporočil, predlogov različnih načinov, možnosti urejanja. Vse te podlage torej tudi vloženo delo vseh resornih ministrstev in drugih deležnikov so pri pripravi predloga sistemske rešitve upoštevane. Prav tako pripravljeni predlogi sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe temeljijo na zelo konkretnih podatkih in usmeritvah, če naštejem le nekatere: obstoječi nacionalni in mednarodni podatki, raziskave s področja nezadovoljenih potreb, pričakovani demografski trendi, ugotovljene neenakosti in podobno. Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resorji nadaljuje potrebne aktivnosti priprave predloga zakona z ciljem slediti zavezam koalicijskega sporazuma. Predlogi sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri povezav in nadgraditev obstoječih ureditev, kajti marsikaj imamo v Sloveniji tudi dobrega. Gremo tudi v smeri, da predloge rešitev sledijo tudi mednarodni definiciji dolgotrajne oskrbe, ki je v skladu z mednarodno definicijo sistema zdravstvenih računov, definirana kot niz storitev oziroma pravic, ki jih potrebujejo osebe, ki so, zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb invalidnosti, pomanjkanje izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Če smem izpostaviti le nekatere ključne predloge nove sistemske ureditve bi poudaril zlasti: vzpostavitev enotne vstopne točke, uvedbe enotne ocenjevalne lestvice, zagotovitev nabora storitev, podpora izvajalcem neformalne oskrbe, učinkovita omrežja izvajalca, učinkovit javni nadzor, zagotovitev višjega deleža javnih sredstev. Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resorji nadaljuje potrebne aktivnosti priprave predloga zakona z ciljem slediti zavezam koalicijskega sporazuma. V skladu z normativnim delovnim programom Vlade Republike Slovenije za leto 2019 se kot skrajni rok za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi določa april 2020. Za predlagane rešitve na področju dolgotrajne oskrbe so izračunane finančne posledice, dejstvo pa je, da bo končna ocena finančnih posledic, predlog zakona in določen način financiranja, znan šele po dokončni medresorski uskladitvi. V integralnem proračunu področje dolgotrajne oskrbe nima svoje proračunske postavke. Vzpostavitev novega stebra socialne varnosti za dolgotrajno oskrbo je nov ukrep, ki še ni upoštevan v proračunskih dokumentih. Njegovo financiranje bo potrebno urediti skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, kar dolgotrajna oskrba definitivno je in ob upoštevanju fiskalnega pravila.

Pri pripravi predlogov sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, je Ministrstvo za zdravje že upoštevalo mnenja in priporočila Računskega sodišča, kakor tudi preliminarne ugotovitve pilotnih projektov, katerih izvajanje na področju dolgotrajne oskrbe koordinira Ministrstvo za zdravje.

Zaključno bi želeli podati še razlago glede mnenja Računskega sodišča, da je za projekte, ki bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenili kar 74,5 milijona evrov. Ta je po oceni Računskega sodišča nesorazmeren strošek, v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih kapacitet. Na Ministrstvu za zdravje, je z omenjenim sklepom Vlade Republike Slovenije bil izvršen tudi prenos nekaterih projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi evropske kohezijske politike in operativnega programa za obdobje 2014-2020 iz Ministrstva za delo. Ministrstvo za zdravje je z omenjenim sklepom prevzelo projekte v skupni vrednosti 20 milijonov, 676 tisoč 900 evrov. Konec leta 2017, je prišlo do spremembe operativnega programa in Ministrstvo za zdravje je skladno s priporočili Sveta Evropske unije, da mora Slovenija okrepiti skupnostne oblike storitev in omogočiti prehod iz institucionalnih oblik v skupnostne, dodatno prejelo 3 milijone evrov. Skupno Ministrstvo za zdravje razpolaga s 23 milijoni 667 tisoč 900 evri sredstev, namenjenim projektnim aktivnostim.

Kot prvi, se je začel v letu 2017 izvajati projekt Model dolgotrajne oskrbe v skupnosti, za katerega je zagotovljenih 4 milijone 403 tisoč evrov. Projekt se bo izvajal do konca leta 2022. Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega Zakona o dolgotrajni oskrbi, v teku od leta 2018, javni razpis je bil objavljen aprila 2018, izvajanje storitev pa bo trajalo do konca junija 2020. Skupna vrednost projekta je 6 milijonov 100 tisoč. Projekt prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnosti storitev in programa za starejše, pričetek aktivnosti na terenu v letu 2020. Javni razpis za projekt, za katerega je namenjenih 13 milijonov 173 tisoč 900 evrov je bil objavljen junija 2019 in sredstva se še niso pričela črpati.

Vsak projekt ima v javnem razpisu jasno definirane kazalnike spremljanja, njegovo izvajanje je pa podvrženo ne samo kontroli samih izvajalcev projektnih aktivnosti, kontroli ministrstev, ne nazadnje tudi kontroli javnosti, pač pa tudi kontroli Službe Vlade Republike za razvoj in kohezijsko politiko, Uradu za nadzor proračuna Evropske komisije, če naštejemo le ključne.

Zaključno poudarjamo, da Ministrstvo za zdravje v revidiranem obdobju projektnih sredstev za študije na področju dolgotrajne oskrbe, ni namenjalo.

Hvala lepa za besedo.