28. izredna seja

Državni zbor

22. 11. 2019

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 28. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Dejan Židan, Jelka Godec, mag. Marko Koprivc, dr. Matej Tašner Vatovec, dr. Franc Trček od 12. ure dalje, Iva Dimic od 12. ure dalje, Felice Žiža, Ferenc Horvát od 18. ure dalje, mag. Matej Tonin od 16. ure dalje, Jernej Vrtovec od 16. ure dalje, Tadeja Šuštar od 17.30 dalje, Luka Mesec, Željko Cigler, Franc Jurša od 16. ure dalje, Samo Bevk od 16. ure dalje.

Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 28. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 15. novembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje naprav.

Glasujemo. Navzočih je 50 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.

(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z ZAŠČITO PITNE VODE NA OBMOČJU LJUBLJANSKEGA VODONOSNIKA.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja dr. Anžetu Logarju.

Izvolite.

Hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, poslanke in poslanci! Pozdrav ministru za okolje in prostor!

V razvitem svetu, pa tudi ne, tudi tam, kjer velja zdrava kmečka pamet, velja, da odplak ne pelješ nad zbirališčem svoje pitne vode oziroma da kanalizacije ne hraniš nad svojim lastnim vodnjakom. Vendar pa Mestna občina Ljubljana nad vodovarstvenim zajetjem Kleče, ki nudi vodo Ljubljanski kotlini, to je skoraj 300 tisoč prebivalkam in prebivalcem pa tudi obiskovalcem Ljubljane, gradi kanalizacijski vod centralne čistilne naprave. Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta; in sicer na vodovarstvenem območju od Broda do Ježice. Alpe Adria Green, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila prav Mestno občino Ljubljana, je pred časom pripravil precej obsežno analizo, v kateri med drugim piše, citiram: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabile njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Skrbi dejstvo, da Mestna občina Ljubljana gradi to kanalizacijo brez nekega jasnega načrta, po trasi, ki je že na videz, po ortofoto posnetkih popolnoma neprimerna, ne po najkrajši liniji, ampak preko meandrov, kar dodatno poveča nevarnost poškodb na omrežju; in da gradi na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je po mnenju strokovnjakov dobila s prevaro. Okoljevarstveniki opozarjajo, da gre za gradnjo objekta na aktivni geološki prelomnici, kjer so potresi stalnica v daljših časovnih razdobjih, kar potrjuje tudi geološko poročilo, ki je priloženo k temu projektu in ugotavlja, da trasa ni najbolj primerna za izgradnjo takšnega objekta. Strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so prav tako ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne nepropustnosti kanala za fekalije; in je zato pitna voda v prihodnje hudo ogrožena, če se bo ta projekt izpeljal do konca.

To posebej opozarjam v luči dejstva, da je bila 17. novembra 2016 v Državnem zboru izglasovana dopolnitev Ustave s 70.a členom, med predlagatelji je bil med drugimi tudi aktualni minister za okolje in prostor; kjer piše: »Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo.« Če se z onesnaženjem zaradi nespametnega projekta pitna voda onesnaži, se s tem krši 70.a člen Ustave. Pravica do čiste pitne vode je ustavna kategorija, vse aktivnosti v zvezi z njo torej presegajo namen, kapacitete ali pa pristojnosti Mestne občine Ljubljana oziroma lokalnih oblasti in so stvar širšega javnega pomena, torej tudi stvar Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije. Glede na navedeno prebivalce Mestne občine Ljubljana pa tudi vse tiste, ki v občini delajo ali pa so zgolj na obisku, upravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki povečuje nezaupanje v izgradnjo tega projekta in tudi v dobronamernost tega projekta. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki nasprotujejo kanalizacijskemu kanalu C0 prek vodovarstvenega območja, so v bistvu v tem pogledu zadnji branik ustavnega varovanja pravice do pitne vode. Praktično vsak postopek pri izvajanju tega projekta priča o tem, da so bile kršitve, da so določene institucije umanjkale, niso opravile svojega dela, ali pa so kršile svoje normativne podlage in dopustile in še dopuščajo, da se projekt izvaja naprej. Kot sem rekel, čeprav naj bi kanalizacija tekla čez vodno zajetje, ta projekt po mnenju Arsa, po mnenju Ministrstva za okolje in prostor v preteklosti ne potrebuje presoje vplivov na okolje. Razumi, kdor more.

V tem projektu se tudi ne spoštuje zasebne lastnine. Izvajalec del kot buldožer rovari po zasebnih zemljiščih, na katerih nima služnostne pravice, dela zunaj dovoljenja gradbenega dovoljenja, ki mu omejuje pas na šest metrov, prosto razpolaga s 16-metrskim prostorom, za sabo pušča mrtvico s kamni na rodovitnih kmetijskih zemljiščih. Tistim posameznikom, ki branijo svojo lastnino, pa s pomočjo sodstva grozi s 5 tisoč evrov odškodnine za vsak dan, ko želijo ohraniti lastno zemljišče.

Naj vam povem, kaj je v enem od poslanskih vprašanj odgovorilo Ministrstvo za okolje in prostor v zvezi s kanalom C0 in njegovo lokacijo, citiram: »Kljub temu pa lahko ocenimo, da izbrana trasa predstavlja potencialno nevarnost za vodni vir, saj poteka neposredno preko ožjega vodovarstvenega območja s strogim režimom varovanja 2A, dotika pa se tudi najstrožjega vodovarstvenega območja.« Uradno mnenje Ministrstva za okolje in prostor. Uradno mnenje Ministrstva za okolje prostor. Sprašujem se, zakaj do sedaj ni nič v zvezi s tem naredilo. Morda je čakalo na to sejo, morda je čakalo na iniciativo Državnega zbora, da sprejme ustrezne sklepe, na podlagi katerih ministrstvo potem lahko ukrepa. Po mojem mnenju bi sicer moralo in lahko ukrepalo že po lastni iniciativi, ampak kot poslanec, kot izvoljenec ljudstva želim narediti vse, kar je v moji in kar je v naši moči, da poskrbimo za ustrezno podlago za ukrepanje.

Zato predlagamo štiri sklepe, ki smo jih potrdili na odboru prejšnji teden. Moram priznati, da je bila zelo konstruktivna razprava, da so poslanci vseh poslanskih skupin razen Levice, ki so manjkali, ki so se opravičili, izpostavili prave dileme in prave teme. Upam, da bo ta duh prevladal tudi danes v tej dvorani in da bomo potrdili naslednje sklepe, in sicer: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije s pripravo ustreznih zakonskih podlag in podzakonskih predpisov za izvrševanje 70.a člena Ustave Republike Slovenije. Naprej; Državni zbor priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo pridobitve vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoji vplivov na okolje zadržal oziroma ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda od Ježice. Dalje; Državni zbor priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v primeru ugotovljenih morebitnih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov, sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da preveri pravilnost postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani minister; čas za besede in izmikanja je minil, sedaj je prišel čas za ukrepanje. Verjamem, da če bomo te sklepe potrdili in če jih bomo potrdili z veliko večino, bo Ministrstvo za okolje in prostor tudi ustrezno ukrepalo. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je 15. novembra 2019 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Edvardu Pauliču.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 22. nujni seji 15. 11. 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika, ki ga je Državnemu zboru v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V poslovniškem roku sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS k 1. in 2. členu. Med sejo sta bila vložena še amandmaja koalicijskih poslanskih skupin za novo 3. in 4. točko priporočila. Predstavnik Poslanske skupine SDS je v imenu predlagatelja podal dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila. V svojem izvajanju je podobno kot danes izpostavil več razlogov, iz katerih naj bi izhajala spornost gradnje kanalizacijskega voda preko vodovarstvenega zajetja Kleče, ki jo izvaja Mestna občina Ljubljana. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da amandmaja Poslanske skupine SDS ustrezno odpravljata pripombe, ki so jih imeli k predlogu priporočila. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor je izpostavil, da investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Po podatkih, ki izhajajo iz opravljenih nadzorov Inšpektorata za okolje in prostor investitor izvaja dela na območjih, kjer imajo pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Na območjih, kjer gradbenih dovoljenj še nima, pa se gradnja ne sme izvajati. Inšpektorat je v preteklosti izvedel tudi nekaj nadzorov same gradnje kanala, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projekti za izvedbo in izdanimi gradbenimi dovoljeni; ter nepravilnosti ni ugotovil.

Poudaril je, da je ministrstvo po opozorilih na sume o nepravilnosti pri izvedbi projekta nemudoma naročilo revizijo vseh postopkov. Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabe prakse v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole, zato je minister že izdal navodila, kako prakse izboljšati. Izvajata se pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Prav tako je bila naročena recenzija tehničnih rešitev projekta, razpis pa bo zaradi slabega odziva in neprimernosti ponudb treba ponoviti. Predstavnik Alpe Adria Green ter predstavnika krajanov so se v svoji predstavitvi stališč navezali na razpravo predlagatelja in izrazili nasprotovanje gradnje kanalizacijskega kanala preko vodovarstvenega območja. V razpravi je bila izražena enotna podpora poslank in poslancev k predlogu priporočila, saj je skrb za pitno vodo prioriteta, zato je treba pri tem projektu storiti vse, da se prepreči ogrožanje vodovarstvenega območja od Broda do Ježice. Glede na številne očitke o različnih nepravilnostih pri postopkih je nujno, da državne inštitucije v skladu s svojimi pristojnostmi te postopke revidirajo in ob ugotovitvi morebitnih napak poiščejo ustrezne rešitve glede nadaljnje izvedbe. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti ter vprašanje pravilnosti postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor. Po razpravi je odbor sprejel amandmaje Poslanske skupine SDS k 1. in 2. točki ter amandmaja koalicijskih poslanskih skupin za novi točki 3 in 4 priporočila. Nato je glasoval še o vseh delih predloga priporočila skupaj in jih sprejel.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.

Izvolite.

Simon Zajc

Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!

Ohranjanje in varovanje nacionalnih bogastev in virov, največja možna zaščita vodnih virov, skrb za javni interes in skupno dobro so ključna načela, vgrajena v delovanje Vlade ter v delovanje Ministrstva za okolje in prostor. Z zapisom pravice do pitne vode v slovensko ustavo v letu 2016 je bila ta pravica v naši državi zaščitena na najvišji ravni. V že veljavni zakonodaji s področja varovanja okolja in voda pa so že določeni ukrepi in postopki, ki zagotavljajo, da načrtovani posegi ne bi niti začasno niti trajno vplivali na poslabšanje vodnega režima ali stanja voda. Kadar se načrtuje takšne posege, je treba v skladu z Zakonom o vodah predhodno pridobiti vodno soglasje ali mnenje, ki ga po natančni proučitvi projekta izda Direkcija Republike Slovenije za vode. Za vodna telesa, ki so namenjena za javno oskrbo s pitno vodo, se zaradi zaščite pred onesnaženjem, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino, z uredbo Vlade določi vodovarstveno območje, na katerem se omeji ali tudi prepove dejavnosti, ki bi lahko količinsko ali kakovostno ogrozile stanje vodnih virov. Na teh območjih se lahko tudi zaveže lastnike zemljišč, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.

Projekt, ki je sprožil današnjo razpravo v Državnem zboru, je projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Projekt se že izvaja. Priprava in usklajevanje projekta med tremi občinami, Ljubljano, Medvodami in Vodicami, Ministrstvom za okolje in prostor kot posredniškim organom, SVRK kot organom upravljanja in komisijo Jaspers je potekalo v letu 2015 in v letu 2016. Vlogo za sofinanciranje sta potrdila Ministrstvo za okolje in prostor ter SVRK, neodvisni strokovni pregled vloge. preden je bila posredovana na Evropsko komisijo, je opravila tudi komisija Jaspers. Evropska komisija je na podlagi pregleda vloge ter zahtevanih dodatnih pojasnil v avgustu leta 2017 potrdila projekt z izdajo izvedbenega sklepa o odobritvi finančnega prispevka za velik projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Ministrstvo za okolje in prostor je potem novembra 2017 izdalo sklep o sofinanciranju projekta. Občine so oktobra 2017 posredovale investicijski program in sklepe o potrditvi le-tega. V proračunu je bil nato odprt načrt razvojnih programov, projekt je bil vnesen v informacijski sistem e-MA. Projekt je razdeljen v tri dele in je v različnih fazah izvajanja. Pogodbe z izvajalci za prvi in drugi del projekta so podpisane, kontrola postopkov javnega naročanja je bila izvedena, pogodbe o sofinanciranju za prvi in drugi del projekta so tudi podpisane. Gradnja za prvi del projekta poteka, za drugi del je v izdelavi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobljeno je delno gradbeno dovoljenje in potekajo pripravljalna dela. Pričela se je tudi gradnja na posameznih delih tretjega dela projekta. Del projekta poteka preko ljubljanskega vodonosnika, kjer je določeno vodovarstveno območje in vodovarstveni režimi z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. V zvezi z gradnjo cevovodov za odpadno vodo uredba določa pogoje gradnje na območju predvidenega odvodnega kanala C0. Gradnja cevovodov za odpadno vodo je na vodovarstvenih območjih 2A, 2B, 3A in 3B dovoljena, če so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter je izdano vodno soglasje; pri čemer pa mora biti cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje; pred uporabo preverjena vodotesnost interne kanalizacije s standardiziranimi postopki; in za javno kanalizacijsko omrežje – pred uporabo preverjena vodotesnost v skladu s standardiziranimi postopki.

Direkcija Republike Slovenije za vode je v letu 2018 izdala vodno soglasje ter mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. Vodno soglasje in mnenje sta pravnomočni. Gradnja cevovoda pa je dopustna šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Eden od ključnih materialnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi, kar se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja načeloma izkazuje kot lastninska ali služnostna pravica. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, Mestna občina Ljubljana kot investitor še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Po podatkih, ki izhajajo iz upravnih nadzorov Inšpektorata za okolje in prostor, investitor izvaja dela na območjih, kjer ima pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Investitor del ne more in ne sme izvajati na delih, kjer gradbenih dovoljenj še nima pridobljenih. Inšpektorat za okolje in prostor je izvedel že več nadzorov gradnje povezovalnega kanala C0, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projekti za izvedbo in izdanimi gradbenimi dovoljenji. Nepravilnosti ni ugotovil. Od skupno šestih nadzorov so bili štirje inšpekcijski postopki že ustavljeni, dva še potekata. Vlada se zaveda pomembnosti obravnavane problematike z vidika stvarnopravnih razmerij glede posameznih zemljišč, po katerih ali ob katerih je določena trasa kanalizacijskega kanala, ter tudi vprašanje javnega interesa z vidika presoje vplivov na okolje.

Ministrstvo za okolje in prostor se je takoj, ko je bilo opozorjeno na sum o nepravilnosti pri izvedbi projekta kanala C0, odzvalo in pristopilo k aktivnostim, s katerimi nameravamo raziskati celoten proces dogajanja. Ugotoviti je treba, ali je v postopkih umeščanja v prostor in izdelave dokumentacije prišlo do takšnih nepravilnosti, katerih posledica bi dejansko lahko povzročila ogrožanje vodonosnika Ljubljanskega polja in pitne vode prebivalcem Ljubljane. Naročil sem revizijo postopkov, ki jih je vodilo ministrstvo, recenzijo tehničnih rešitev projekta, pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in sum slabih praks v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole; zato sem že izdal navodila organom v sestavi, da se te prakse izboljšajo in kako naj jih izboljšajo. Zaradi skrbi za vodonosnik je ministrstvo izvedlo javno naročilo za recenzijo tehničnih rešitev kanala C0. Razpis žal ni bil uspešen zaradi slabega odziva ter neprimernosti prispelih ponudb, zato ga bomo ponovili. Pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb pa že potekata. Na podlagi ugotovitev bodo sprejete odločitve, ki bodo odgovorne in zakonite. Ocenjujemo, da je nekaj časa še na razpolago, saj se dela na celotni trasi ne izvajajo, ker investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Skrb za okolje in skrb za vodne vire pitne vode je ključno vodilo Ministrstva za okolje in prostor. Delati po pravilih, ki jih določajo zakoni, pa prav tako. Ta pravila morajo veljati za vse. In če se bodo izkazale nepravilnosti v delu ministrstva, občin ali drugih organov v preteklosti, se bomo do vseh opredeljevali po popolnoma enakih standardih. Sočasno se zavedamo tudi odgovornosti do proračunskih sredstev, saj so v projekt investirana pomembna evropska in državna finančna sredstva. Trudili se bomo zaščititi tudi ta sredstva. A še enkrat poudarjam, da v skladu z vsemi predpisi, z vsemi standardi in dobro prakso naše ministrstvo dejansko že izvaja vse sklepe, ki jih je prejšnji petek sprejel Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje in ki so predlagani v sprejetje na današnji seji Državnega zbora. Bo pa, če bodo sklepi sprejeti na današnji seji Državnega zbora, to pomembna podpora Vladi in ministrstvu pri izpeljavi vseh aktivnosti, katerih namen je natančna preveritev že izvedenih postopkov in ugotovitev dejanskega stanja. Z vso skrbnostjo pa se spremljajo tudi postopki, ki so v tem trenutku še v teku, ker, kot sem že povedal, investitor za celotno traso še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj. Delo na Ministrstvu za okolje in prostor poteka proaktivno. Vsem občinam in investitorjem je na voljo tudi naša strokovna pomoč in podpora. Vse naše aktivnosti so usmerjene v zaščito vode in odpravo dvomov. Posebno skrb vlagamo v to, da se v postopkih in odločitvah ne bi storile napake, ki bi kljub dobremu namenu lahko zaradi naglice ali pa pravne oziroma postopkovne nepravilnosti potem imele negativne učinke. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Perič.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, minister, državni sekretar, lep pozdrav vsem!

Voda je nujna za življenje vsakega živega bitja in neprecenljiva dobrina, ki mora biti zagotovljena vsem. V Sloveniji je pravica do pitne vode od leta 2016, ko smo poslanci soglasno oziroma brez glasu proti potrdili dopolnitev Ustave, človekova pravica, ki je zaščitena na najvišji pravni ravni. V SMC tudi danes menimo, da je vpis pravice do pitne vode v Ustavo izjemnega pomena za našo državo. Ugotavljamo pa, da se danes na podlagi tega dopolnila Ustave na dnevni red Državnega zbora vedno pogosteje uvrščajo tudi zadeve iz pristojnosti lokalnih skupnosti. Danes bomo tako razpravljali o zaščiti pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika. Konkretno gre za projekt gradnje kanalizacijskega voda, investitor katerega je Mestna občina Ljubljana. Nemara se zato zastavlja vprašanje, ali to vprašanje sploh sodi v pristojnost Državnega zbora. V SMC se nam zdi pomembno, da o tej zadevi razpravljamo predvsem z vidika pitne vode kot ustavno varovane pravice. Ne glede na to, da so priporočila lokalno obarvana, pa je čista pitna voda brez barve, vonja in okusa. Na matičnem odboru smo tudi poslanci dokazali, da v primeru, ko govorimo o zaščiti pitne vode, barva naših političnih nazorov v resnici ni pomembna. V zvezi s projektom gradnje kanalizacijskega kanala C0 se vrstijo številna opozorila lokalnih prebivalcev in okoljevarstvenih organizacij, da je bilo samo načrtovanje projekta neustrezno, njegova izvedba pa izjemno problematična.

Tudi v SMC se sprašujemo, kako je možno, da lahko nekdo gradi kanalizacijo nad vodonosnikom, ob tem da presoja vplivov na okolje nikoli ni bila sploh izvedena. Vsakemu je lahko jasno, da tukaj nekaj smrdi. Zato smo seveda veseli, da je aktualno vodstvo Ministrstva za okolje in prostor že pristopilo k razjasnitvi vseh odprtih vprašanj glede tega. Sama postopkovna revizija je že zaključena in je pokazala na sum nepravilnosti pri odločitvah ter na slabe prakse v postopkih. Ministrstvo je zato naročilo tudi pregled postopkov umeščanja v prostor ter pravni pregled zakonitosti izdanih odločb. Žal pa je bil javni razpis za recenzijo tehničnih rešitev projekta neuspešen in ga bo moralo ministrstvo ponoviti. Kot vidimo, je Ministrstvo za okolje in prostor že naredilo konkretne korake v smeri razjasnitve vseh okoliščin glede gradnje kanalizacije C0. Na matičnem odboru je SMC predlagana priporočila tudi podprl. Še več, koalicijske poslanske skupine smo predlagale dve dodatni priporočili, saj ocenjujemo, da je projekt problematičen z več vidikov in da mora za morebitne nepravilnosti tudi nekdo odgovarjati. Poslanci SMC bomo predlagana priporočila tudi tokrat podprli. Prepričani smo, da bodo Ministrstvu za okolje in prostor dala še dodaten zagon, da brez kakršnihkoli dvomov ugotovi, ali je prihajalo do nepravilnosti pri načrtovanju in pri sami izvedbi projekta gradnje kanalizacije.

Varna oskrba s pitno vodo je izjemnega pomena in naloga vsake lokalne skupnosti je, da vsak vir pitne vode zavaruje pred onesnaženjem. Ne pozabimo, preventiva je boljša kot kurativa in v tem primeru to še kako drži. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Levica nam bo predstavila Nataša Sukič.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Kolegice in kolegi!

Gradnja kanalizacijskega kanala poteka preko vodonosnika, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje naše največje mesto Ljubljana. Kot je to v velikih infrastrukturnih projektih že običaj, smo tudi v tem primeru postavljeni pred politiko izvršenih dejstev. Predlagane rešitve se preučijo površno, slabo, podobno je z alternativnimi rešitvami, če se te sploh kdaj preučijo. O primernosti rešitev pa se sprašujemo šele, ko je gradnja že v teku, ko bagri in valjarji že meljejo. Pa poglejmo. Gradnja kanalizacijskega voda C0 je razbita na več delov in za vsakega med njimi je treba pridobiti posebno gradbeno dovoljenje. Gradnja je že v teku na delih, kjer je dovoljenje pridobljeno, medtem ko se na drugih delih čaka in sploh ni jasno, ali bo za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebna presoja vplivov na okolje. Na enem delu je bilo gradbeno dovoljenje izdano za nezahteven objekt, ki presoje ne potrebuje; kasneje je bilo spremenjeno v zahteven objekt, presoje pa še zmeraj ni. Z gradnjo na delih, kjer projekt že poteka, se ustvarja pritisk na odločevalce v ostalih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, češ ne boste sedaj ustavili projekta, ko je že skoraj vse narejeno; ali ne boste sedaj ustavili gradnje, ko pa je bilo iz državnega proračuna za dele izplačanih že skoraj 14 milijonov evrov; ne boste sedaj ustavili gradnje, ko so že odobrena evropska sredstva. Tako to gre, tipičen primer politike izvršenih dejstev, ne le v tem primeru.

Ta folklora se je udomačila ob pravzaprav vseh večjih infrastrukturnih projektih, od gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj do vlaganj v drugi blok nuklearke, od gradnje avtocest do drugega tira. Je pa tokrat nekaj vendarle drugače. Kanalizacijski vod se gradi čez najstrožje vodovarstveno območje in prav mogoče je, da bi s tem lahko bila ogrožena nemotena preskrba glavnega mesta s pitno vodo. Vod prečka vodonosnik, to je podvodni tok Save s pritoki, ki predstavljajo zalogo pitne vode izjemne kakovosti, ki je praviloma ni treba čistiti in je izjemnega pomena za celotno ljubljansko urbano regijo. Zaradi prečkanja vodonosnika se uporabljajo nadstandardni materiali in tehnologija, ki povečuje stroške gradnje. A kljub temu ni mogoče v celoti odpraviti tveganja za dolgotrajno onesnaženje vodonosnika v primeru naravnih in drugih nesreč ali morebitnih napak pri sami izvedbi gradnje. Zaradi številnih pritožb in pomislekov sta bili sproženi dve recenziji projekta, in sicer revizija sklepa Arso, skladno s katerim ni bilo treba izvesti presoje na okolje, in recenzija projektne dokumentacije za gradnjo kanala C0. Absurdno je, da se je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo za recenzijo projektne dokumentacije kot dodaten previdnostni ukrep šele potem, ko so se gradbena dela za izgradnjo tega kanalizacijskega voda že pričela. Odločitev o recenziji dokumentacije sicer lahko pozdravimo, a v zvezi s to recenzijo se takoj pojavi več vprašanj. Kako to, da MOP z vsemi agencijami in direkcijami vred, od Agencije za okolje do Direkcije za vode, te recenzije ni sposoben sam izvesti? Ne samo to, v več kot pol leta od sprejetja odločitve o recenziji niso bili sposobni najti privatnika, ki bi to storil namesto njih; in stroji nemoteno meljejo naprej. In meandrasti kanalizacijski vod preko najstrožjega vodovarstvenega območja se gradi naprej. In kaj bo, ko bo recenzija končno pripravljena? Bodo kakšni učinki te recenzije v primeru, če bi se ugotovilo, da je gradnja tega kanalizacijskega voda dejansko potencialno škodljiva?! Se bo do sedaj zgrajene objekte morda porušilo?! Bo kdorkoli odgovarjal za to, da so se zapravljali milijoni za nekaj, kar bi se na koncu utegnilo izkazati za ogrožajoče za vodonosnik?! Vprašanja so retorična in odgovore nanje lahko predvidimo na podlagi dogajanj v zvezi z največjimi infrastrukturnimi projekti v preteklosti. Zaskrbljeni nad gradnjo omenjenega kanalizacijskega voda smo v Levici na ministra za okolje in prostor naslovili pisno poslansko vprašanje, v katerem smo vprašali: Ali je bila v fazi priprave projekta oziroma pozneje preverjena tudi možnost povečanja zmogljivosti čistilne naprave na Brodu oziroma izgradnja nove na isti ali bližnji lokaciji, s čimer bi odpadla potreba po gradnji kanala čez vodonosnik? Tudi o tej možnosti se je govorilo. V opcijski analizi študije izvedljivosti, ki so jo pripravili upravičenci projekta – Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Vodice –, so bile za prvi del projekta nadgradnje sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana obravnavane štiri variante. Tri od teh so vključevale tudi rekonstrukcijo in povečanje čistilne naprave ČN Brod. Obravnavane variante so bile primerjane glede na finančna merila, okoljska merila in merila z vidika podnebnih sprememb. Po vseh teh merilih je bila gradnja kanalizacijskega voda čez najstrožje vodovarstveno območje ugodnejša od alternativ. Razumi, če moreš. Čeprav ne razpolagamo s točnimi podatki, pa s finančnega vidika lahko upravičeno podvomimo, da je zapiranje ene čistilne naprave in gradnja dolgega kanalizacijskega voda do druge finančno bolj smotrna odločitev. Kaj pa okoljska merila? Zanimivo. V bistvu je to isto ministrstvo, ki brani izbor variante, ki predvideva odvajanje fekalnih vod preko vodnega zajetja, naročilo revizijo projektne dokumentacije tega projekta. Kar se tiče podnebnih sprememb, pa se postavlja vprašanje, kako ima zapiranje obstoječih čistilnih naprav in gradnja novih kanalizacijskih vodov manjši ogljični odtis od nadgrajenih starih naprav. Kup novih vprašanj torej, ki naravnost kličejo po nadaljnjih revizijah. Na projektu mrgoli nejasnosti in dvomljivih rešitev. Od tega, da je nadgradnja obstoječe čistilne naprave okoljsko manj smotrna od odvajanja fekalnih vod preko vodovarstvenega območja; do tega, da se gradi meandrasti vod namesto voda, ki bi šel v ravni črti po najkrajši poti od točke A do točke B z največjim možnim naklonom, s čimer bi se možnost onesnaženja vsaj zmanjšala, če ne že povsem preprečila. Kljub nedorečenostim, kljub vsem tem nejasnostim pa je ena stvar vendarle kristalno jasna. Vse dokler se vse to ne razčisti, je treba nadaljevanje gradnje kanalizacijskega voda čez najstrožje vodovarstveno območje ustaviti; ne na posameznem delu, ampak v celoti. Javni interes zaščite čiste pitne vode je enostavno prevelik. In le če se izkaže, ko se izkaže, da zares ni nobenih, ampak zares nobenih možnosti, da bi lahko fekalne vode iz te kanalizacije onesnažile vodovodno zajetje, se z gradnjo lahko nadaljuje, šele takrat.

Zato bomo v Levici predlog priporočila, da se gradnja spornega vodovoda do pridobitve vse zahtevane dokumentacije zadrži, podprli. Menimo, da gre za dobro priporočilo, ki bi moralo, če bo upoštevano, imeti neposredne materialne učinke. Prav tako bomo podprli priporočilo, da naj Ministrstvo za okolje in prostor v primeru ugotovljenih morebitnih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov, sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti. Prav tako bomo podprli priporočilo, da Ministrstvo za okolje in prostor preveri pravilnost postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor. Tudi ti priporočili sta jasni in konkretni ter imata neposredne materialne učinke, če bosta upoštevani. Lahko bi podprli tudi del priporočila, ki se nanaša na priporočilo Vladi, da zaščiti vse vire pitne vode. Lahko, če to ne bi bilo vezano na to, da mora Vlada zagotoviti spoštovanje, citiram, »ustavne in neodtujljive zasebne lastnine«. Predlog tega priporočila ne bi imel nobenih materialnih učinkov, ker si vlada to pač interpretira po svoje in bo tako ali tako trdila, da to že dela. V luči tega je to priporočilo brezpredmetno. Drugič. Zasebna lastnina, dasiravno je »sveta krava« našega ustavnega reda, ima svoje omejitve celo po Ustavi. Ob njenem pridobivanju in uživanju mora biti namreč zagotovljena njena okoljska, socialna in ekološka funkcija. In ja, v imenu javnega interesa lahko država zasebnega lastnika tudi razlasti. V priporočilu tukaj umanjkajo materialni učinki, ohranjeni so samo še ideološki učinki fetišiziranja zasebne lastnine, ki je v kapitalističnem gospodarstvu temelj izkoriščanja človeka po človeku. Bistveno je, da se gradnja kanalizacije čez najstrožje vodovarstveno območje zaustavi, dokler se onkraj vsakega dvoma ne razčisti, da projekt, tako kot je zasnovan, ne bo nikoli mogel ogroziti enega največjih in najpomembnejših virov pitne vode v državi. Bistveno je, da če so ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, odgovorne osebe za to tudi kazensko odgovarjajo. Tuljenje po zaščiti zasebne lastnine pa je zgolj nepotrebno ideologiziranje, ki v ničemer ne pripomore k razčiščevanju celotne zadeve, kvečjemu po nepotrebnem odvrača pogled od bistvenega. Hvala lepa.