Spoštovane kolegice in kolegi ter cenjeni gostje, najprej vas lepo pozdravljam.

S predsednikom Komisije za nadzor javnih financ sva se dogovorila, da bom današnjo skupno sejo vodila jaz.

Tako pričenjam z 12. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Matjaž Nemec nadomešča gospoda Jana Škoberneta, gospod Tomaž Lisec nadomešča gospoda Danijela Krivca.

Besedo dajem mag. Andreju Širclju, predsedniku Komisije za nadzor javnih financ.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Tudi jaz vas lepo pozdravljam in želim konstruktivno razpravo in uspešno delo in formalno pričenjam 24. sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so nekateri člani komisije zadržani in se zaradi tega seje ne morejo udeležiti. Vendar tukaj sodelujejo na seji Komisije za nadzor javnih financ nadomestni člani, in sicer gospod Matjaž Nemec namesto gospoda Jana Škoberneta, gospod Marko Ferluga namesto gospoda Tilna Božiča, mag. Bojan Krajnc namesto gospe Urške Ban, dr. Franc Trček namesto gospoda Luka Mesca in gospod Franc Breznik namesto gospoda Janeza Janše.

Spoštovana predsednica, izvolite besedo.

Hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Problematika delovanja in upravljanja s sredstvi, ki jih zberejo kolektivne avtorske organizacije. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red skupne seje, kot je bil določen s sklicem.

Tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA DELOVANJA IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI, KI JIH ZBEREJO KOLEKTIVNE AVTORSKE ORGANIZACIJE.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 10. 12. 2015 na Odbor za gospodarstvo in Komisijo za nadzor javnih financ naslovila predlog za obravnavo na skupni seji odborov za navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli: predlog Poslanske skupina Slovenske demokratske stranke za obravnavo na skupni seji odborov s predlogi sklepov. Dodatno ste prejeli gradivo tudi po e-pošti.

Na sejo so vabljeni: predlagatelj predloga Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo, dr. Vojko Toman, v.d. direktorja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Vesna Stankovič Juričič, bivša direktorica Urada za intelektualno lastnino, Luka Novak, bivši direktor Urada za intelektualno lastnino, dr. Jurij Žurej, bivši direktor Urada za intelektualno lastnino, dr. Biserka Strel, bivša direktorica Urada za intelektualno lastnino, Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije, SAZAS, ZAMPS, Združenje avtorjev Slovenije, Zavod IPF, SAZOR GIZ, Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, Zavod AJPA, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Sindikat glasbenikov Slovenije, Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev SUGU, Društvo za eno glasbo ENO, Združenje slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev, Združenje kabelskih operaterjev Slovenije ZKOS. Dodatno pa so bili na predlog predlagatelja vabljeni tudi: Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvo slovenskih režiserjev, Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Društvo filmskih producentov Slovenije, Združenje filmskih snemalcev Slovenije, Društvo slovenskega animiranega filma, Društvo oblikovalcev Slovenije, Združenje slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske, Društvo postprodukcijskih ustvarjalcev, Združenje fonomogramske industrije Slovenije, Združenje založnikov Slovenije, Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije, Sindikalna konferenca glasbenikov Glosa.

Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev predloga za obravnavo te točke?

Gospod Tomaž Lisec, izvolite, imate besedo.

Hvala, spoštovana predsednica, za dano besedo. Spoštovani gostje, na čelu s predstavniki pristojnih ministrstev, vseh ostalih organizacij in posameznikov in posameznic, lep pozdrav v mojem imenu.

Mislim, da je prav, da po letu 2007, ko smo dobili zadnji neko vsebinsko spremembo novele zakona o avtorski in sorodni pravici, da se tudi na takšnem srečanju, ne samo verjetno na kakšnem internem sestanku ali na ministrstvu ali na uradu vsi skupaj seznanimo kakšno je presečno stanje na področju kolektivnih organizacij, ampak da tudi pogledamo kakšne so rešitve za naprej. In jaz upam, da bo šla intenca te današnje seje ne v odkrivanje tople vode za nazaj, ampak odkrivanje rešitev za naprej.

Sam osebno se s problematiko, če želimo tako reči oziroma tematiko kolektivnih organizacij, zaradi takšnih in drugačnih funkcij oziroma položajev, ki sem jih opravljal, spremljam to delovanje že približno 15 let, 10 let sem v Državnem zboru, in poslušam s strani tako kolektivnih organizacij, pa tudi na drugi strani s strani avtorjev in na tretji strani s strani uporabnikov takšne in drugačne informacije, zato sem tudi ne prvo in verjetno tudi ne zadnje poslansko vprašanje naslovil na trenutnega ministra za gospodarstvo gospoda Počivalška, kjer me je zanimalo koliko so kolektivne organizacije zbrale v tem desetletju, koliko teh sredstev so razdelile avtorjem oziroma svojim članom in koliko nadzorov, kakšnih in od koga je bilo izvedeno nad kolektivnimi organizacijami, kot sem že rekel, vse to za obdobje zadnjih 10 let.

Glede na podatke, ki jih je minister dal, za kar se mu tudi zahvaljujem, je pač neizpodbitno dejstvo, da kolektivne organizacije približno razpolagajo vse skupaj z 20 milijoni evrov, predvsem gledamo od leta 2011, 2012 naprej, ko so tudi bile ustanovljene še 11. 12. naprej, ko so tudi bile ustanovljene neke, še dve dodatni kolektivni organizaciji. Je pa tudi dejstvo, da vsaj po podatkih, ki jih ministrstvo ima, kar mu seveda posredujejo kolektivne organizacije, da lahko tako, malo čez palec, glede na različne kolektivne organizacije, približno dve tretjini teh sredstev kolektivne organizacije naj bi razdelile med svoje člane oziroma med svoje uporabnike. Je pa dejstvo, da je tudi minister zapisal, da seveda je ključni organ, ki bdi nad delovanjem kolektivnih organizacij pač Urad za intelektualen lastnino, ki ima v skladu z zakonom določene pristojnosti. Je pa v tem poslanskem vprašanju minister seveda tudi sam rekel, da pa trenutno veljavni ZASP je potreben sprememb, kajti tako, recimo na enem primeru ne vsebuje natančnejše določbe o tem, kako in katere podatke mora kolektivna organizacija vključiti v letna poročila. Zato so, ne samo po našem mnenju, predvsem pa tudi po mnenju uporabnikov posamezne kolektivne organizacije različno prikazovale podatke o zbranih sredstev. Ene so upoštevale eno, eno drugo, ene niso podatki o realizaciji z DDV, nekatere so samo fakturirane zneske, nekatere samo plačane račune in tako naprej. Skratka prišlo je, vsaka kolektivna organizacija je imela v bistvu nek svoj, v skladu z internim aktom pravico do delovanja in razpolaganja s temi sredstvi. Ampak, če pogledamo presečno stanje danes, vidimo, da na žalost niti samo stanje v kolektivnih organizacijah ni optimalno, zato tudi sami podpiramo spremembo zakonodaje, da prihaja ne samo do trenj med posameznimi kolektivnimi organizacijami, ampak na drugi strani tudi z uporabniki, predvsem so tukaj glasni člani v trgovinski in pa obrtni zbornici. In pa vsaj v zadnjega pol leta, kar se bolj aktivno ukvarjam s to zadevo, moram reči, da tudi sami določeni člani kolektivnih organizacij niso zadovoljni s tem, kar jim kolektivna organizacija nudi. Določeni imajo probleme z izplačevanjem svojih nagrad oziroma svojega dela, določeni imajo probleme, ker imajo občutke, da njihovi organi od vodstva pa do skupščine ne deluje tako kot bi morala. Skratka več odprtih vprašanj, ampak po našem mnenju tudi to ima za posledico, da mi, kot zakonodajna veja oblasti predvsem pa urad, ki je po našem mnenju ključen organ, včasih ali premalo aktivno, zavestno ali nezavestno deluje v tej smeri, da se situacija na tem področju uredi. Vendar nepreglednost zbranih in razdeljenih avtorskih sredstev, ni edina težava. V javnosti se pojavljajo obtožbe v zelo visokih in nepreglednih zneskih, ki naj bi si jih v obliki sejnin in podobnih prejemkov delila vodstva kolektivnih organizacij. In tudi tukaj mislimo, da je treba v zakonodajnem postopku oziroma v vseh aktih pregledati tudi mednarodno primerjavo in na podlagi dobrih praks in dobrih izkušenj narediti podoben sistem.

Še več, po trditvah velikega števila avtorjev je poseben problem tudi delitev sredstev med samimi avtorji. Tako so sami avtorji, s katerimi sem se srečeval v teh preteklih pol leta rekli, da imajo občutek, da so sicer na trgu, ampak da je od posameznikov, predvsem od posameznih vodstev kolektivnih organizacij in pa posameznih radijskih urednikov, da imajo neko skepso ali so določeni privilegirani, določeni pa deprivilegirani. Tako naj bi avtorji, katerih pesmi se predvaja manj prispevali svoje honorarje v skupni sklad, iz katerega pa imajo občutek, da se potem večja količina tega denarja nakaže samo določenim avtorjem. To posledično vodi tudi v zmanjšanje števila avtorjem. Če samo vidimo pri zadnji razpravi pri Zakonu o medijih, imamo v Poslanski skupini SDS občutek, da nikakor nimamo nekega skupnega političnega interesa, da zaščitimo slovensko glasbo, kar pa mislim, da bi morale biti tako ZASP, kot Zakon o medijih ključna nosilca tega.

Kot sem že rekel poseben problem je tudi, da imajo predvsem po mnenju avtorjev, radijski uredniki in lastniki vso možnost vplivanja na število predvajanja določene skladbe, kar seveda: po mnenju določenih avtorjev hote ali ne hote vpliva na možnost njihovih posnetkov in tudi do manipulacij. Poleg navedenega transparentno javna delovanja kolektivnih organizacij, na tem področju je problematično zaradi različnih notranjih aktov. Kot vemo vsaka kolektivna organizacija ima neko svojo pravno obliko, kar onemogoča vsaj po mnenju avtorjev, pa tudi uporabnikom, vsem članom enakopravni status in sodelovanje pri opravljanju kolektivnih organizacij. Tukaj v poslanski skupini predvsem pogrešamo nadzor v zadnjih letih in na žalost je ključni problem na temu področju, da slovenska javnost iz medijev izve določene podatke glede delovanja kolektivnih organizacij in po našem mnenju niti ti podatki, ki pricurljajo v javnost niso realna slika, kar se na področju opravljanja s kolektivnimi organizacijami dogaja.

Skratka v javni razpravi so trenutno dva zakona, en osnutek zakona, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini SDS, ki ima določene cilje glede večje transparentnosti, večjega nadzora nad kolektivnimi organizacijami, večjo vlogo avtorjev in pa seveda na drugi strani naš predlog, ki je enotna položnica, kar je po našem mnenju hočemo nočemo prisililo kolektivne organizacije, da se ne pogovarjajo o preteklosti, ampak se pogovarjajo o prihodnosti in se pogovarjajo o skupnem delovanju. Na drugi strani pa bi ta enotna položnica vsaj po našem mnenju prinesla večji honorar avtorjem in pa manjše stroške za uporabnike.

Skratka seja po našem mnenju, kot sem na začetku rekel priložnost, da posamezne kolektivne organizacije zgladijo nerešena vprašanja za nazaj, ampak v Poslanski skupini SDS pričakujemo, da bo razprava prišla predvsem o tem, kakšno naj bi bilo stanje v kolektivnih organizacijah, stanje v sodelovanju kolektivnih organizacij in pa uporabnikov in pa avtorjev od zdaj naprej, da ne bi današnja seja zvodenela v nekem prepirljivem slogu kdo je kaj naredil, kdo je kaj naredil. Glede na to da imamo tokrat tako predstavnike ministrstev, kot izvršilne veje oblasti, ki skupaj z uradom naj pripravijo zakon v skladu z našim sklepom, imamo tukaj nas poslance, ki bomo odločali o teh zakonodajnih spremembah in pa seveda je prav, da se poslanci in pa preko naše današnje skupne seje tudi javnost seznani z realnim stanjem na področju kolektivnih organizacij. Zato tudi predlagamo sklep o katerim bi potem razpravljali. To pa je, da tako odbor, kot pa tudi komisija pozivata Ministrstvo za gospodarstvo, da nemudoma enotno uredi področje delovanja kolektivnih organizacij in razdeljevanja zbranih sredstev na avtorja na način, da bodo zagotovljena transparentnost, nadzor, pravičnost, razdeljevanje teh sredstev in pa seveda na drugi strani, da se še naprej spodbuja slovenska kultura in pa ustvarjalnost. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala predlagatelju za uvodne besede. Besedo bi pa sedaj predala predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretarki mag. Margareti Guček Zakošek. Izvolite imate besedo.

Hvala spoštovana predsednica odbora za gospodarstvo. Spoštovani predsednik komisije, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi vabljeni, vidim, da nas je danes na to jutro veliko skupaj, kar pomeni, da je tema izredno zanimiva.

Uvodoma, se v bistvu želimo zahvaliti ali pa mogoče celo izraziti neko podporo sklicu te seje, saj je za nas, tudi kot za ministrstvo ta tematika izrednega pomena. Vprašanja o katerih bomo govorili danes, je že kot je gospod poslanec Lisec povedal, je na mizi že več kot desetletje in kolikor je meni osebno znano nobena politika, ni uspela združiti moči tako daleč, da bi uspela pripraviti nov zakon, govorim sedaj o Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, ki bi hkrati urejeval seveda področja delovanja kolektivnih organizacij in pa še drugo področje, ki je veliko bolj pomembno. To je področje avtorskega prava. Zato smo danes v neki situaciji, kjer predvsem na tem drugem področju izredno zaostajamo avtorju so hendikepirani in zato ne morejo tudi normalno delovati v tej moderni dobi. Zato smo se na ministrstvu odločili, v bistvu že spomladi lani, da se lotimo stvari malce drugače, zato smo 6. poglavje ZASPA izvzeli in pripravili zakon o kolektivnem opravljanju avtorske in sorodnih pravic, z namenom, da najprej uredimo upravljanje kolektivnih pravic in potem, za tem seveda tudi same avtorske pravice in avtorsko pravo. Kajti to da je avtorsko pravo talec dejansko upravljanja kolektivnih organizacij je skratka nesprejemljivo. In zavedamo se pomena avtorske pravice, njenega učinkovitega upravljanja in predpogoj za ustvarjalni in kulturni razvoj posameznika in družbe je ravno to. Zato, želim poudariti, da s tem ko Poslanska skupina SDS predlaga sprejem sklepa, ki bi MGRT v bistvu naložil, da enotno uredi področje delovanja kolektivnih organizacij in razdeljevanja avtorskih honorarjev, na način, da bo zagotovljena preglednost, pravičnost, spodbujanje slovenske kulture in ustvarjalnosti, lahko rečem da danes, tako kot je že poslanec rekel, lahko resnično govorimo o prihodnosti in vam predstavimo nekatere izmed rešitev, ki so v bistvu v zakonu tudi že pripravljene.

Zdaj zakon, je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja. Zato pa, o stvareh, ki bom govorila naj se ve, da se med resorji še usklajujemo, načeloma imamo odprta vprašanja, še z nekaterimi, v bistvu enim ministrstvom in seveda s službo z vlade z zakonodajo, kjer na koncu usklajujemo. Rada bi pa povedala, da smo pripravo tega zakona tudi začeli na en tako bolj transparenti dialoški način, in sicer 15. julija, smo obvestili vse kolektivne organizacije, vse uporabnike in uporabnike v smislu njihovih reprezentativnih organizacij in pa avtorje, da se bo pripravljal ta zakon. Že v naprej smo napovedali tudi termine, kako, v katerih so potekali sestanki in vedno so bili povabljeni vsi deležniki. Izrecno smo želeli združiti skupine skupaj in videti njihova mnenja v skupnem dialogu, ne v posamičnem. Tako se je v bistvu po javni obravnavi, ki smo jo po določenih sestankih, smo zakon predstavili javnosti, obravnavali v javnosti, in sicer od 19. 9. in 18. 11. smo na mizi imeli štirideset pripomb, kar je izredno veliko. Po tem smo zopet začeli usklajevanja z vsemi deležniki, kjer izrecno poudarjam, da smo jih povabili skupaj na sestanke, ravno zato, ker smo želeli, da se oni sami poenotijo o načinu o katerem naj bi bile kolektivne organizacije od sedaj naprej upravljane. Se pravi kot sem rekla, zakon je trenutno v medresorskem usklajevanju in želimo si, da bi februarja prišel tudi v Državni zbor. Zdaj če je to nemudoma, potem je to v redu, če je to kaj izven nemudoma, potem lahko odbor to korigira v skladbo.

Pomembno pa je, da je naš glavni cilj zakona večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in večja vključenost imetnikov pravic v sprejemanju ključnih odločitev kolektivnih organizacij. Osrednje mesto sedaj imetniku, aktivno sodeluje pri upravljanju svoje pravice, določa način delitve honorarja s pomočjo tega, da se v bistvu skupščina s statutom določa kako to deluje in pa seveda tudi neke druge zadeve. Glede na to, da je poslanec sam omenil, da ne gremo v preteklost, da gremo v prihodnost, bi jaz vseeno želela danes izkoristiti priložnost in neke te osnovne zadeve ravno z vprašanji katere ste odprli izpostaviti na kakšen način so rešene.

Glede članstva, končno se ureja pravica imetnikov pravic, da postane član kolektivne organizacije in tudi na kakšen način, izrecno v zakonu in pravila članstva, bodo morala temeljiti na objektivnih preglednih in nediskriminatornih pravilih določenih v statutu. Jasno se določa tudi upravljavska struktura kolektivne organizacije. To se pravi vsaka kolektivna organizacija po predlogu zakona naj bi imela skupščino nadzorni odbor in poslovodstvo. Določa se način sklica skupščine, pri čemer poudarjam, da se daje pravica manjšini imetnikom pravic, za sklic skupščine, kar je izrednega pomena. Določajo se pristojnosti tudi nadzornega odbora in poslovodstva bolj natančno in sicer tudi odškodninske, ter tudi izrecno v zakonu je napisano, nujnost razkritja nasprotja interesov. Glede avtorskih honorarjev, o katerih težava je bila omenjena. Določa se način delitve avtorskih honorarjev, lahko se delijo v skladu na skupščini sprejetimi pravili v statutu glede delitve, se pravi avtorji sami na skupščini določajo na kakšen način se honorarji delijo. Zbrani avtorski honorarji se lahko porabijo zgolj za stroške poslovanja in za odbitke za namenske sklade, ki se po statutu lahko oblikujejo, v kolikor se avtorji strinjajo, da se v okviru organizacije, takšen je zdaj predlog, smo še v usklajevanju, tako da jaz govorimo o predlogu. Zakonom najvišji odstotek stroškov poslovanja sicer v tem predlogu trenutnem ni določen, kajti na ministrstvu menimo, da avtorji sami v kolektivni organizaciji s statutom lahko določijo ta najvišji strošek. Tam, kjer zaupajo svojo pravico. Stroški poslovanja morajo biti razumni, utemeljeni in dokumentirani, predvsem pa povezani samo z upravljanjem kolektivne organizacije.

Na novo se določa pravica imetnikov do vpogleda dokumentacije v podatke kolektivne organizacije. To je bilo v bistvu skupno mnenje vseh in če, čisto v zadnji fazi, če bo kolektivna organizacija vpogled zavrnila, bo imetnik pravic lahko zahteval vpogled na sodišču. Kolektivna organizacija se obvezuje k temeljitemu obveščanju imetnikov in sicer objav določenih ključnih dokumentov na sami spletni strani. Glede objave podatkov in letnih poročil, bi rada omenila naslednje: omenjene so bile različne pravne statusne oblike in pa različni statusi kolektivnih organizacij. Vemo, da imamo zavode, mogoče tudi kakšno društvo. Ta zakon se dviguje nad, se pravi določa standardno obliko letnega poročila. In to je tisto, kar pač je gospod poslanec omenil. Se pravi gre za sestavo, določeno sestavo, na koncu tudi sprejem, revizijo in objavo letnih poročil vseh kolektivnih organizacij ne glede na pravno obliko. S tem je bilo v preteklosti kot že rečeno veliko težave, sedaj se ta zakon dvigne nad status. Letno poročilo mora sprejeti skupščina, najkasneje v osmih mesecih po koncu poslovnega leta in se predloži AJPES. Vsebuje pa glavne računovodske izkaze, prilogo računovodskim izkazom, poročilo o namenskih skladih, poročilo o izvedenih aktivnostih in tako naprej. Skratka, oblika poročila je v zakonu določena. Letno poročilo mora biti tudi revidirano, pri čemer poudarjam, da je zdaj zakon pač predvideva, da člani, ki dosegajo 5 % vseh glasovalnih pravic se daje jim tudi pravica do posebne revizije. Mogoče še zelo pomembna točka. Transparentno zakon tudi ureja poslovanje kolektivk z zunanjimi izvajalci. In sicer, če kolektivna organizacija nanj prinese upravljanje administrativno tehničnih nalog, zunanji izvajalec bo lahko le gospodarska družba, ki bo pod nadzorom kolektivne organizacije in pogodba bo stopila v veljavo šele s potrditvijo na skupščini kolektivne organizacije. Zdaj bolj natančno se določa tudi nadzor in ukrepi nadzornega organa, kasneje bom tudi prosila, da seveda direktor Urada za intelektualno lastnino gospod v.d. gospod Vojko Toman poda določene obrazložitve, kar se tiče nadzorov. Zdaj, kar je tudi težava, zakon sedaj drugače določa nekoliko stvari okoli sveta avtorskega prava, vemo, da imamo trenutno situacijo, ko je svet odstopil, pa ga nimamo. Zdaj v tem zakonu pač svet ne more odstopiti, dokler ni novega, to je ena razlika. V bistvu tudi odločanje o vprašanjih je časovno omejeno. V devetih mesecih pač svet mora odločiti o določenem vprašanju.

Zdaj mogoče samo še nekaj besed okoli splošnega upravljanja, to ni bilo izpostavljeno, pa vendarle obstoječi predlog enako kot po veljavni ureditvi za najbolj množične primere uporabe avtorskih del po usklajevanju z avtorji in kolektivkami, za razliko od tistega, kar je bilo v javni obravnavani določeno, še naprej imamo določeno obvezno kolektivno upravljanje,: s tem da po usklajevanju obstoječi sistem enega ohranja, tudi eno dovoljenje eni kolektivni organizaciji. Se pravi v zakon, ki je bil v javni obravnavi v tem delu je bil malce drugačen, kot naš predlog, je odpravljal monopol. Predlog pa tudi določa dve izjemi. Tudi o tem smo v Državnem zboru velikokrat poslušali. In sicer gre za to da imetnik pravice, avtorske pravice izjemoma lahko uveljavlja individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje pravico in sicer, kadar živa izvedba ne odrskega glasbenega in pisanega dela, če je glavni izvajalec krat imetnik pravic na vseh delih, ki so bila izvajana na določeni prireditvi in pa lahko se imetnik odloči, da v bistvu za javno predvajanje fonograma in se odpove materialnim pravicam na prireditvah. To kar smo mi takrat poslušali, da je težava. Seveda kadar je lastnik vseh pravic.

Glede vseh ostalih vprašanj, kot sem že rekla bom prosila tudi urad, da poda komentarje, prav tako je še Ministrstvo za kulturo, mislim da tukaj. Rada bi pa rekla, da predstavljene rešitve so nas da le po resnično skoraj eno letnem delu ministrstva. V veselje mi je slišati, da načeloma poslanci široko podpirajo vsaj smer teh rešitev, saj detajlno se boste seznanili z zakonom in potem tudi imeli možnost korekcije in zato tudi apeliram, da resnično tokrat uspemo vsi skupaj, da ta zakon pride v Državni zbor in da se v najširšem možnem kompromisu za vse, za avtorje v prvi vrsti, za kolektivne in za uporabnike tudi sprejme. S tem bomo rešili težavo, samega prava, avtorskega prava, ki je pa nujno potrebno temeljite prenove. Hvala. Seveda smo pa na voljo za vprašanja, tudi kasneje s sodelavci.

Hvala državni sekretarki za njeno uvodno predstavitev. Obveščam vas, da po pooblastilu gospa Maruša Škopac nadomešča gospoda Ivana Škodnika, gospod Sašo Tabaković nadomešča gospoda Danila Antona Ranca in gospa Irena Kotnik nadomešča gospoda Franca Laja. Želi besedo še predstavnik Ministrstva za kulturo? Izvolite.

Lep pozdrav. Zelo na kratko. Ministrstvo za kulturo podpira takšen izvzem urejanja kolektivnih organizacij iz ZASPA. Saj tudi mi menimo enako, kot na MGRT-ju, da se bo samo tako lahko avtorsko pravo razvijalo tudi na dolgi rok in neodvisno. Glede na to, da njegov razvoj stoji že 15 ali 20 let, tako, kot je že kolegica iz ministrstva povedala, sicer se še usklajujemo pri nekaterih zadevah, tudi z ministrstvom, bi pa rad samo to poudaril, da Ministrstvo za kulturo ob tej priliki še vedno poudarja, da bi bilo morda pametno tudi razmislek o tem, da bi se morda prenesel, preneslo to področje na Ministrstvo za kulturo, in sicer čisto iz tega vidika, ker mi je v pristojnosti, ko je sedaj na MGR-tju v smislu med Scilo in Karibdo. Zastopata tako eno in drugo stran. Mi pa načeloma želimo tudi razumeti kulturnike, ker pogosto se kulturniki tudi malo pozabijo iz takšnih debat. Samo toliko iz moje strani. Hvala lepa.

Hvala tudi za vašo uvodno predstavitev oziroma mnenje. Želi besedo tudi v.d. direktorja Urada za intelektualno lastnino, gospod Vojko Toman. Izvolite, imate besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik, poslanci, poslanke, spoštovani vsi ostali. Lepo pozdravljeni tudi v imenu urada. Dovolite, samo da še predstavim dve sodelavki, ki sta z menoj in sicer gospa Mojca Pečar in gospa Petra Boškin, ki pokrivata v največji meri, ravno to področje.

V zvezi s problematiko delovanja in upravljanja s sredstvi, ki jih zberejo kolektivne organizacije, glede na gradivo, v veliki meri je bilo že odgovorjeno na samo vprašanje poslanca s strani ministra gospoda Zdravka Počivalška. V nadaljevanje je pa bilo izpostavljeno nekaj problemov oziroma vprašanj. Generalno se seveda na uradu strinjamo s tem, predvsem v smislu nepreglednosti, zbranih sredstev oziroma razdeljenega avtorskega honorarja in da to ni edina težava, skratka, da težav je relativno dosti. Seveda pa tudi obtožbe recimo zelo visokih in nepreglednih zneskih vodstev kolektivnih organizacij in tako naprej. V zvezi s tem bi želel poudariti, da Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino deluje skladno z zakonodajo, to pomeni, z zakoni in krovni zakon oziroma osnovni zakon je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Dejstvo je, da v določenih delih lahko rečemo, da ni dovolj natančno oziroma ne vsebuje dovolj jasnih določb obveznosti kolektivnih organizacij in je to posledično omejitev tudi za urad v smislu opravljanja kakovostnega nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij. Zato se tudi mi zavzemamo, recimo, da kolektivne organizacije natančno obrazložijo in razčlenijo vse zneske stroškov poslovanja. Tudi sami se zavzemamo, da bi bila preglednost večja, to pomeni, preglednost prejemkov tako vodstev kot nadzornih odborov, v smislu vseh prejemkov, ki jih dobivajo, kar bi gotovo pripomoglo k preglednosti njihovega delovanja. Omenjen je še problem delitve sredstev med avtorji. Tudi tu je treba povedati, da podobno kot prej Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah nima natančnih določb o pravilih delitve. Je pa dejstvo, da konkretno na navedbe, ki so v tej obrazložitvi k tej točki, mi nimamo konkretnih podatkov, ki bi kazali na to, da se dejansko trenutno tako dela v kakšni kolektivni organizaciji.

Skratka, na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino si vedno prizadevamo za večjo transparentnost, za bolj učinkovito in uspešno delovanje kolektivnih organizacij. Zato seveda podpiramo tudi vsak predlog v to smer, vse napore, ki se tu vlagajo. Bi pa pri tem kljub vsemu poudaril, da naš interes je, da se poveča preglednost, učinkovitost, uspešnost delovanja kolektivnih organizacij in to pri njihovi osnovni nalogi, to je uspešno zbiranje avtorskih honorarjev in nadomestil ter njihova delitev med imetnike pravic, seveda v skladu s sprejetimi pravili, ki onemogočajo neko arbitrarnost. Mogoče toliko za uvod, če bodo pa kakršnakoli druga vprašanja, bomo z veseljem poskusili odgovoriti nanje. Hvala lepa.