Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 30. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Jelka Godec, gospod Tomaž Lisec, dr. Franc Trček in gospod Primož Siter.

Na sejo sem povabil predstavnike Državnega sveta ter predstavnike Vlade.

Vse prisotne vljudno pozdravljam!

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 30. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 29. novembra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prosim, preverite delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče.

(Za je glasovalo 84.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 30. izredne seje zbora določen.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021.

Državni svet je na 8. izredni seji 28. novembra 2019 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021.

S tem predajam besedo za dodatno obrazložitev predstavniku Državnega sveta gospodu Milanu Ozimiču.

Izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovani poslanke in poslanci, lep pozdrav na današnji seji!

Državni svet je predlog odložilnega veta na zakon o izvrševanju proračunov sprejel na podlagi opozoril, ki so bila dana že v času procedure nastajanja državnega proračuna za leti 2020 in 2021 ter obeh zakonov o izvrševanju proračunov, s temeljno ugotovitvijo, ki se vleče že kar nekaj let, da je povprečnina, tako kot je določena v ZIPRS, prenizka in ne zagotavlja primernega financiranja občin, ne zagotavlja finančnega pokritja zakonskih nalog, ki jih morajo izvrševati občine. S takšnim stanjem pa seveda občine najedajo lastno razvojno substanco, torej tista sredstva, ki jih občine imajo kot namenska sredstva za reševanje določenih problemov, problematike, razvoja, vzdrževanja in tistih razvojnih naložb, ki so njihova prioriteta in tudi osnovno poslanstvo, da jih rešujejo. Kljub vsem tem opozorilom se nič ni spremenilo. Proračun je bil tako sprejet in tudi posledično oba ZIPRS-a, ki to problematično stanje ohranjata, ki se ga še naprej nadaljuje in se ne rešuje problema, ki je evidentno izpostavljen. Ni to ugotovitev Državnega sveta, to je ugotovitev praktično vseh 212 občin, ker nobena od teh ni nasprotovala ali imela kakšnega drugega predloga; vse so v podobnem položaju. V nekoliko boljšem položaju je Mestna občina Ljubljana, ker ima poleg rednega financiranja še dodatno financiranje kot glavno mesto po posebnem zakonu.

Jaz vam ne bom prebiral teh argumentov, ki so v vetu izpostavljeni, to ste dobili. Ampak bom opozoril samo na nekatere tiste posledice, ki so stvar takšnega odnosa države do občin. Proračun kot dokument je nek najširši konsenz, naj bi to predstavljal. in Do do njega naj bi prišli po neki drugačni poti, ne pa s strani pozicije močnejšega, kot je to v primeru občin v nasprotju z državo. Občine tu nimajo nobenih možnosti, da v svojih realnih zahtevah uspejo, ker se je pač vlada odločila, da to ni problem, da to ni razvojna prioriteta; in ravna tako, kot pač ravna. Ne samo ta, že kar nekaj naslednjih. Za občine pa to pomeni, da so tamkajšnji občani na nek način, zdaj je popularna beseda, drugorazredni. Pa dejansko so. Občina je zadolžena za razvoj na svojem območju. Ta razvoj pa se odraža predvsem v neki infrastrukturi, komunalni ali družbeni. Neki družbeni standard objektov, ki služijo občanu v njegovem vsakodnevnem bivanju in jih potrebuje in ga sam ne more reševati. To pomeni primanjkljaj na vrtcih, primanjkljaj na šolah, primanjkljaj na komunalni infrastrukturi. Za občana je tista cesta tako pomembna kot državna naložba v avtocesto ali pa železniško infrastrukturo; celo bolj. Občina mora za občana skrbeti tako rekoč od zibeli do groba. In če mora za to, da lahko funkcionira, namenjati lastna sredstva za tisto, kar bi morala država pokriti, potem je to seveda primanjkljaj in drugorazrednost. Ta problem je ponavljajoč, kar naprej se to poudarja, se ne razume, zaradi tega so si ta veta sledila že kar nekaj let.

Spoštovani svetnik, prekoračili ste dovoljeni čas. Prosim, da zaključite.

In zato Državni svet tudi ponovno opozarja na ta problem in seveda pričakuje, da bodo pa enkrat odločevalci, to ste vi, poslanci, le uvideli, da je to problem, ki ga je treba rešiti. Matični odbor je …

Gospod svetnik, drugo opozorilo, prekoračili ste svoj čas za 50 sekund. Hvala.

S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.

Predajam besedo predsedniku odbora gospodu Robertu Polnarju.

Izvolite, 5 minut imate na razpolago.

Ali dvomite v mene, gospod predsednik?

Nikoli, gospod poslanec.

To rad slišim.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 28. nujni seji na današnji dan kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 13. seji 22. novembra letos. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Državnega sveta, Ministrstva za finance, Ministrstva za javno upravo in Zakonodajno-pravne službe. Uvodoma je poročevalec Državnega sveta v imenu predlagatelja obrazložil zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje. Poudaril je, da so razlogi za zahtevo podobni kot v preteklosti, in sicer prenizka višina povprečnine ter posledično neustrezno in nezadostno financiranje občin. Minister za finance je predstavil pisno mnenje Vlade ter pri tem podal podrobna pojasnila, vezana na izračun in določitev višine povprečnine, zlasti z vidika metodologij za izračun. Poudaril je, da bodo občine v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov sredstev več kot v letu 2019 in da je v zaključni fazi priprav tudi zakon, ki bo občinam znižal stroške za dodatnih več kot 30 milijonov evrov. Poudaril je, da Vlada meni, da je zahteva Državnega sveta neutemeljena, in da Državnemu zboru predlaga, da zakon v ponovnem odločanju sprejme. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe v dopolnilni obrazložitvi mnenja pojasnila, da se navedbe Državnega sveta o zahtevi za ponovno odločanje nanašajo na vprašanja, ki so povezana s presojo primernosti zakonske ureditve, ki so vsebinske narave oziroma izhajajo iz materije Zakona o financiranju občin. Zato se do omenjene zahteve Zakonodajno-pravna služba ni opredelila.

V razpravi so nekateri članice in člani odbora izrazili strinjanje z mnenjem Državnega sveta ter so menili, da je višina povprečnine prenizka in s tem financiranje občin nezadostno in neustrezno, saj ne zagotavlja niti kritja stroškov zakonsko določenih nalog in obveznosti občin. V tem pogledu je bilo opozorjeno, da je vsakršna sprememba metodologije izračunov nesmiselna oziroma krivična, če se ne poveča celoten obseg sredstev, namenjen financiranju občin. Izražena je bila tudi zaskrbljenost glede prelivanja sredstev od manj razvitih in manjših občin na podeželju k bolj razvitim mestnim občinam. Nasprotno so nekateri drugi razpravljavci poudarili, da je višina povprečnine za leti 2020 in 2021, upoštevaje dane razmere in vzdržnost javnih financ, ustrezna; in pri tem poudarili, da je znesek povprečnine v primerjavi s preteklimi leti najvišji, zato v tem pogledu ni nobenega razloga za nezadovoljstvo občin. V nadaljevanju je državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo podal dodatna pojasnila ter pri tem poudaril, da z zvišanjem povprečnine največ pridobijo tiste občine, ki imajo sredstev že sedaj dovolj, zato bo predvsem potrebna sprememba metodologije, ki bo upoštevala specifične lastnosti posameznih občin. Po opravljeni razpravi je Odbor za finance glasoval o naslednjem mnenju: Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 je ustrezen. Odbor mnenja ni sprejel z 9 glasovi za in 6 glasovi proti, pri čemer je treba poudariti, da je bila potrebna večina vseh članic in članov Odbora za finance, se pravi 10 od 19. Se pravi, odbor mnenja z 9 glasovi za in 6 glasovi proti ni sprejel. Hvala lepa.

Gospod predsednik, dokazali ste, da se lahko na vas zanesemo, za kar se zahvaljujem.

Spoštovane, spoštovani, predajam besedo predstavniku Vlade, gospodu ministru.

Izvolite, gospod minister.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Državni svet Republike Slovenije je izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor Republike Slovenije pred razglasitvijo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 o njem še enkrat odločati. V povezavi z določitvijo povprečnine ponovno pojasnjujemo, da se postopek za njeno določitev prične z izračunom povprečnih stroškov za financiranje obveznih občinskih nalog zadnjih štirih let. Izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog pripravi Ministrstvo za finance na podlagi 12. člena Zakona o financiranju občin, Uredbe o metodologiji za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog in Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin. Pri določitvi povprečnine so bile upoštevane tudi določbe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do2022, ki določa višine izdatkov blaga in javnega financiranja v obsegu tako, da so skladne s fiskalnim pravilom. Navedeno pomeni, da bi morali v primeru povišanja povprečnine za naslednji dve leti predhodno zvišati tudi izdatke iz 4. člena navedenega odloka, ki so določeni za lokalne enote sektorja država, in bi s tem tvegali neskladnost s fiskalnimi pravili. Z obsegom sredstev za financiranje občin za leto 2020 in 2021 se je poskušalo kar najbolj približati občinskim pričakovanjem in izenačiti povprečnino z izračunanimi povprečnimi stroški ob hkratnem upoštevanju vseh ostalih potreb, tudi drugih proračunskih uporabnikov, za katere mora državni proračun prav tako zagotoviti sredstva. Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več sredstev kot v letu 2019. V zaključni fazi pa je tudi zakon o razbremenitvah občin, ki bo občinam znižal stroške za dodatnih več kot 30 milijonov evrov. Hkrati pa se z višino povprečnine, kot je določena v zadevnem zakonu, ohranja skladnost s proračunom države in fiskalnimi dokumenti. Ob tem naj omenimo, da proračuni občin v desetih mesecih leta 2019 izkazujejo več kot 100 milijonov evrov presežka; ob letošnji povprečnini 573,5 evra torej denarja ne primanjkuje. Pojasnjujemo tudi, da bi morebiten nesprejem ZIPRS 2021 v ponovnem odločanju pomenil, da proračuna države za naslednji dve leti nista sprejeta. V takšnem primeru bi do priprave novega proračun države izvrševali začasno.

Vlada zato meni, da je zahteva Državnega sveta Republike Slovenije, da mora Državni zbor Republike Slovenije ponovno odločati o Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, neutemeljena. Na podlagi vseh navedenih dejstvih zato Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 ponovno sprejme.