31. izredna seja

Državni zbor

13. 3. 2020

Transkript seje

Igor Zorčič

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 31. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je umrl gospod Ivan Verzolak, poslanec Državnega zbora v letih 1992 do 1996. Njegov spomin bomo počastili z minut molka.

/ minuta molka/

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Tina Heferle, Samo Bevk, Andreja Zabret, Franc Kramar, Brane Golubovič, Nina Maurovič.

Na sejo sem vabil predsednika vlade Janeza Ivana Janšo ter kandidatke in kandidate za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije k 1. točki dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 31. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 12. marca 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.

(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 31. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LISTE KANDIDATOV ZA MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 229. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Ivan Janša predlagal Državnemu zboru imenovanje ministric in ministrov Vlade Republike Slovenije. Listo kandidatov za ministre je predsedniku Državnega zbora predložil 6. marca 2020.

Predsednik Vlade Državnemu zboru tako predlaga, da imenuje Zvonka Černača za ministra brez resorja pristojnega za razvoj in EU kohezijsko politiko, Tomaža Gantarja za ministra za zdravje, Aleša Hojsa za ministra za notranje zadeve, dr. Heleno Jaklitsch za ministrico brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Boštjana Koritnika za ministra za javno upravo, mag. Lilijano Kozlovič za ministrico za pravosodje, Janeza Ciglerja Kralja za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Simono Kustec Lipicer za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Anžeta Logarja za ministra za zunanje zadeve, dr. Aleksandro Pivec za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zdravka Počivalška za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Vaska Simonitija za ministra za kulturo, mag. Andreja Širclja za ministra za finance, mag. Mateja Tonina za ministra za obrambo, mag. Andreja Vizjaka za ministra za okolje in prostor in Jerneja Vrtovca za ministra za infrastrukturo.

Besedo dajem predsedniku Vlade Janezu Ivanu Janši za dopolnilno obrazložitev predloga imenovanj.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor!

To ne bo običajna dodatna obrazložitev predloga ekipe, ki jo je predsednik Državnega zbora pravkar prebral in ki ste jo dodobra spoznavali zadnje štiri dni na hearingih oziroma na predstavitvah na matičnih delovnih telesih. Tudi žal ni časa za podrobnejšo predstavitev ukrepov, ki izhajajo iz naše koalicijske pogodbe in za katere sem vam takrat, ko ste odločali o mojem imenovanju, obljubil, da bo v naslednji fazi oblikovanja vlade oziroma potrditve vlade v Državnem zboru to podrobneje razloženo. Vsi skupaj se danes ukvarjamo z bistveno bolj urgentno zadevo, razglašena je bila epidemija in najbrž ni nikogar v tej dvorani, ki se ne bi strinjal s tem, da je temu treba posvetiti vse sile. Kljub temu pa ta visoki zbor ne bo prikrajšan za to razpravo, saj bo glede na situacijo, kakršna je, tudi glede na spremenjene makroekonomske napovedi, Vlada prisiljena v najkrajšem možnem času priti pred vas z rebalansom proračuna in takrat bo treba tudi podrobneje obrazložiti vse ukrepe in tudi naše cilje iz koalicijske pogodbe, pri katerih se bo zagotovo ponekod časovna dinamika morala prilagoditi razmeram, ki nastajajo in katerih nekih končnih posledic oziroma učinkov v tem trenutku še ni možno z gotovostjo oceniti. Ekipa, ki še čaka na vaše zaupanje in na vašo potrditev − zahvaljujem se vam tudi zato, da ste bili ekspeditivni pri teh hearingih, tako da se je lahko seja, ta seja, ki je bila sicer planirana za naslednji teden, zgodila že danes −, ekipa, ki še niti nima formalne potrditve, se v zadnjih nekaj dneh trudi, da pripravi za prvo sejo Vlade, ki se bo zgodila eno uro po tem glasovanju, če bo pozitivno, vse tiste ukrepe, ki jih je potrebno nemudoma storiti ali pa ki bi jih že zdavnaj morali storiti in ki lahko omogočijo, da širitev koronavirusa v Sloveniji upočasnimo. Zaustaviti ga ni več mogoče, tudi ni nobene druge evropske države ali katerekoli države, vsaj ne na zahodni polobli, kjer bi bilo to dejansko mogoče. Gre samo za bitko s časom in kapacitetami in to bitko je potrebno dobiti, kolikor je še možno. Zato, da se bo to zgodilo, je potrebna dosledna učinkovita ne samo dnevna, ampak urna koordinacija v Sloveniji, potrebno je to usklajevanje najprej s sosednjimi državami, kjer smo pogrnili na izpitu v zadnjih dneh, in tudi znotraj Evropske unije, kjer je bila reakcija pristojnih institucij, žal, podobna tisti v času migrantske krize 2015, se pravi, ko je bilo podcenjeno tisto, kar prihaja, in so bile tudi reakcije pozne, kaotične, neusklajene, predvsem pa brez nekega strateškega pristopa. Ta koordinacija na evropski ravni se zdaj izboljšuje in upajmo, da bo mogoče tudi znotraj tega zagotoviti določene ukrepe ali pa določeno solidarnost, ki jo v tem trenutku potrebujemo, pa tudi še nekatere druge države.

V zadnjih tednih ste poslušali vsak dan, kako ima Slovenija pripravljen načrt za epidemijo, treba je samo razglasiti, potem vstopi v veljavo načrt in vse bo potekalo po tem načrtu. Slovenija ima državni načrt za epidemijo. Mislim, da je objavljen na spletnih straneh že od leta 2017. Ampak to je načrt za epidemijo gripe. Ta epidemija, ki je bila razglašena včeraj in še prej pandemija s strani Svetovne zdravstvene organizacije, pa seveda ni epidemija gripe. Določene posledice so podobne, ko gre za funkcioniranje družbe, tudi mnogi ukrepi so podobni oziroma enaki, niso pa v tem načrtu seveda vsi potrebni ukrepi, ki jih je potrebno izvajati in ki bi jih morali že izvajati za to, da bi bili tukaj učinkoviti. Zdaj smo pač v fazi, ko se dopolnjujejo tako načrti kot seveda tudi ukrepi, se pravi, se delata dve stvari naenkrat. To nikoli ni idealna situacija. Tudi nekateri ukrepi, ki so bili dogovorjeni, izvedeni oziroma formalno naročeni, se niso izvajali, še danes, mislim da, ni bilo zdravstvene kontrole na ljubljanskem letališču, na Letališču Jožeta Pučnika. Verjetno je to edino letališče v Evropi, ki je še brez tega. Kljub temu da so bili formalni sklepi sprejeti, smo pač v nekem specifičnem položaju, ko marsikatera linija ne deluje. Na mejah imamo gnečo s tovornim prometom. Morali bi vedeti, da je Srbija zaprla mejo, ker jo je potem tudi Hrvaška, bi morali pač tudi mi takrat reagirati. Jaz verjamem, da so mnogi, ki so za to zadolženi, poročali, samo koordinacija tukaj ni delovala. In danes se že cel dan ukvarjamo, imamo klice predsednikov vlad, od Romunije do Italije, kjer pač marsikaj, kar je bila Slovenija sicer, bom rekel, dolžna narediti, je bilo nujno narediti, pač ni bilo narejeno, tako da bi bilo selektivno. Treba pa je povedati, da tudi marsikdo drug v naši soseščini ni ravnal tako, da bi bilo varno do njega in do sosedov.

Da zelo skrajšam vse skupaj. Pred nami je čas, ko bodo kritične predvsem tri točke. Prva je naša sposobnost, da, upajmo, za kratek čas spremenimo naše navade, da drastično spremenimo naše navade. Sami veste iz običajnega življenja, da je to najtežje, ko gre za spremembo navad za večjo skupino, v tem primer za narod, za državo, pravzaprav za celo Evropo, katere del smo, mi nismo ločeni od drugih z oceani, pa še tam virus pride čez. Skratka, sprememba navad je ključna v tem primeru. Ko gre za mlado generacijo, rečemo na tem mestu, vedno smo vas podili stran od telefonov in mobilnih naprav, ampak zdaj pa je čas za družabna omrežja, za druženja na internetu, za druženje na daljavo. To je bistveno bolj varno kot kakršnakoli oblika druženja v teh časih. Tudi škodljive posledice, čeprav tudi tukaj so, bodo bistveno manjše. Se pravi, od tega, kako bomo sposobni drastično spremeniti v prihodnjih dneh in tednih, upajmo, da ne za dalj časa, naše navade bo odvisno, kako uspešno bomo mi upočasnili širjenje virusa v Sloveniji. To bo odvisno tudi od tega, koliko bomo sposobni pokazati samoiniciativnost, od samoiniciativnosti v družini, v krajevni skupnosti, v občini, v podjetjih, povsod, kjer se je treba kakorkoli organizirati. Tukaj noben ukrep, ki se bo sprejemal, najbrž ne more biti hitrejši od tega, kar lahko mi sami naredimo. Ne čakati na to, da vam nekdo reče, zdaj pa morate to narediti, če so splošna vodila, v okviru katerih lahko sam vsak z zdravo pametjo presodi, kako v tej situaciji ravnati. Ne obremenjujmo tukaj že drastično preobremenjenega zdravstvenega sistema, ki ima težave s kapacitetami in tudi z organizacijo že v normalnem stanju in zdaj marsikje poka po šivih in v prihodnjih dneh bo to še bistveno huje. Se reorganizira, reorganizacija se je začela in upajmo, da bo dokončana pravočasno. Samoiniciativno vsakega med nami, predvsem pa odločevalcev na vseh nivojih, je najbolj ključna v naslednjih dneh in tednih.

Druga takšna točka je naša sposobnost oziroma sposobnost pristojnih v tem primeru, da povečamo kapacitete monitoringa, kapacitete, ki omogočajo testiranje, odkrivanje, lociranje širjenj, čeprav smo tukaj v veliki meri primerne čase zamudili, kljub temu pa je to še vedno edini način, da približno vemo, kako določati prioritete, da vemo, kam usmerjati resurse, in da ne preobremenimo sistema, ki je tukaj prvi v reakciji.

In tretja takšna kritična točka je glede na izkušnje iz drugih držav, še posebej sosednje države, oskrba težko obolelih, ki jih tukaj nekaj odstotkov v vsakem primeru je. Tudi mi že imamo nekatere v kritičnem stanju. Tukaj ne gre samo za to, da se zdravstveni sistem organizira v tej smeri, gre tudi za to, da so kapacitete za tiste, ki potrebujejo največjo skrb in teh je najmanj nekaj odstotkov, v Sloveniji zelo omejene, in da trenutno na trgu nekaterih sredstev enostavno ni ali pa so dobavni roki tako dolgi, da praktično nič ne pomagajo. Tudi s tega mesta apeliram na vse naše gospodarstvenike, ki imajo poslovne partnerje v tujini, na naše rojake po svetu, ki imajo kakršnekoli možnosti, da nam pri tem pomagajo. Ključni so tukaj ventilatorji oziroma respiratorji, naprave, ki omogočajo, da tistemu, ki ima velike težave pri dihanju zaradi te okužbe, dovajamo kisik in ga ohranjamo pri življenju. V sosednji državi spremljamo situacije, ko se morajo zdravniki odločati, komu potem rešujejo življenje, ker ga ne morejo vsem. Ne bom vas obremenjeval s številkami, so nizke. Recimo, v primerjavi z Združenimi državami, včasih tukaj slišimo velike kritike njihovega zdravstvenega sistema, imamo desetkrat manj teh naprav na glavo prebivalca.

Ekipa, o kateri boste danes odločali, brez da bi imela pooblastila, cel dan pripravlja ukrepe, o katerih bomo razpravljali na seji Vlade, ki se bo začela uro po končani seji, če boste ekipo potrdili. Naslednji teden, upajmo, da bodo razmere to omogočale, bo zagotovo tudi predlog za izredno sejo Državnega zbora za sprejetje nekaterih interventnih zakonov oziroma ukrepov, ki jih je predlagala že vlada, ki odhaja, in temu bo verjetno treba dodati še marsikaj, tudi preventivne ukrepe za to, da se ne zruši naš finančni in gospodarski sistem, še posebej ne njegovi vitalni deli, ki jih v tem trenutku najbolj potrebujemo. Toliko.

Opravičujem se, ker ni bilo možno izpolniti obljube iz prve faze potrjevanja te vlade, ampak dejansko je situacija takšna, da apeliram na to, da se ji vsi posvetimo. Nenazadnje ni samo Vlada tista, vsi v tej dvorani smo tisti, ki smo ne glede na politične razlike in običajne prepire – za vse to bo še čas v prihodnje – poklicani in odgovorni za to, da se v tej situaciji obnašamo tako, da bo cena te epidemije čim nižja. Hvala lepa.

Igor Zorčič

Hvala.

V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora so se kandidatke in kandidati predstavili pristojnim delovnim telesom ter odgovarjali na vprašanja članic in članov odborov ter komisije.

Poročila pristojnih delovnih teles z mnenji o predstavitvah predlaganih kandidatk in kandidatov ste prejeli in so objavljena na e-klopi.

V skladu z dogovorom na 60. seji Kolegija predsednika Državnega zbora 12. marca 2020 njihova predstavitev na seji zbora ne bo opravljena.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, zanjo mag. Andrej Rajh.

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!

Razmere, s katerimi se trenutno sooča svet in ki so v veliki meri zajele tudi Slovenijo, niso zanemarljive. Zahtevajo krizno upravljanje, hitro odzivanje, iskanje pravih rešitev. Aktualne razmere so pravzaprav prvi test, ki bo pokazal, kako uigrana in učinkovita je nova vladna ekipa. Jasno je, da časa za uvajanje ni in da mora vlada z delom začeti takoj. V SAB verjamemo, da bo Slovenija nastale razmere obvladala, vsi skupaj pa moramo za zaščito in varnost naših državljanov pokazati konstruktivno in državotvorno držo.

V SAB smo ostali zvesti našim volivcem in vrednotam, ki jih zagovarjamo. Vlade Janeza Janše tako ne bomo podprli.

Kljub temu smo kot opozicija ponudili konstruktivno držo − z novo vlado smo pripravljeni aktivno in konstruktivno sodelovati, seveda pod pogojem, da se bo vodilna stranka in njen predsednik odpovedala nekaterim spornim politikam in dejanjem, ki smo jim bili priča v preteklosti. Kaj s tem mislimo, smo podrobno obrazložili ob imenovanju predsednika Vlade, zato se danes nebi ponavljal.

Vsekakor si želimo, da se pod novo vlado ne bomo odpovedali nekaterim temeljnim vrednotam naše socialne države, to so močno in kakovostno javno šolstvo, vsem dostopno in učinkovito javno zdravstvo, višje pokojnine in dostojna starost ter spoštovanje demokracije in človekovih pravic. S tega vidika so naša pričakovanja in zahteve visoke in tukaj bomo nepopustljivi.

Vsebinske prioritete te vlade so jasne in se jim nebi mogla izogniti nobena vlada. Nanašajo se zlasti na področje zdravstva, dolgotrajne oskrbe, dostopnih kreditov in stanovanj, izboljšanju življenjskega standarda starejših.

Zakon, ki bi dokončno uredil področje dolgotrajne oskrbe, osebne asistence in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, je eden tistih, ki ga predolgo čakamo. Več kot 15 let. Z njim bi povečali ponudbo in dostopnost domov za ostarele ter vzpostavili alternativne sisteme dolgotrajne oskrbe, kot so stanovanjske skupnosti za starejše. V SAB si želimo, da bi vsak upokojenec s svojo pokojnino lahko plačal oskrbnino v domu in mirno preživel jesen svojega življenja. Tako bi razbremenili tudi sedanjo in prihodnjo delovno aktivno generacijo. Nedopustno je, da Slovenija celovitega sistema dolgotrajne oskrbe nima urejenega. Storitve dolgotrajne oskrbe, prejemki in financiranje so zajeti v strukturah zdravstvenega varstva, socialnem in starševskem varstvu, pokojninah in invalidninah. Vsako od teh oblik pa pokriva posebna zakonodaja. Storitve dolgotrajne oskrbe so tako zagotovljene v obliki različnih javnih ugodnosti.

Kar zadeva širše področje zdravstva, je zdravstvena blagajna v zadnjih letih prejela močne denarne injekcije, a učinka ni bilo. Zgornja meja za to blagajno se je v zadnjih 10 letih dvignila z 1,5 milijarde evrov, bolniki pa kljub temu prepogosto ne prejmejo oskrbe, kot jo nujno potrebujejo in zaslužijo. Bolniki morajo biti središče zdravstvene oskrbe. Državljani, ki vestno vplačujejo v zdravstveno blagajno, upravičeno pričakujejo, da se bodo razpoložljivi viri za zdravje razporedili na način, s katerim bodo v zdravstvu zagotovljene kar največja kakovost, učinkovitost in odgovornost. Naraščajoče potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, na drugi strani pa težave v sistemu in slabo upravljanje zdravstvenih zavodov so dejavniki, ki se seštevajo. Vsota tega seštevka pa se pokaže v dolgih čakalnih vrstah, ki obolelemu preprečujejo, da bi prišel na preiskavo in zdravljenje takrat, ko to potrebuje.

Za SAB je bistveno, da se nedopustne čakalne dobe čimprej skrajšajo in da denar sledi pacientu in se ne meče v jamo brez dna. Zato neke vrste interventnemu zakonu, ki bi za določeno obdobje in pod jasnimi pogoji omogočil aktivacijo vseh obstoječih zdravstvenih zmogljivostih za skrajševanje čakalnih vrst, ne bomo a priori nasprotovali. A kot rečeno, bomo aktivna in konstruktivna opozicija, ki bo nastajajoče spremembe budno spremljala in opozarjala na poteze, ki bi lahko ogrozile obstoj javnega zdravstva.

Prepričani smo, da javno zdravstvo ni edino, ki ga čakajo korenite spremembe, ko bo vajeti prevzela nova koalicija. Reforme se obetajo tudi na področju šolstva. V SAB se zavzemamo za močno in kakovostno javno šolstvo, ki sledi sodobnim pedagoškim prijemom in hitremu razvoju družbe. Nasprotujemo vsem ukrepom, ki bi dolgoročno oslabili javno šolstvo in ga postavili v slabši položaj in pripeljali do dveh vrst šol − tistih za bogate in tistih za revne. Ohranitev kakovostnega in za vse dostopnega javnega šolstva je ene glavnih prioritet Stranke SAB, od katere ne bomo odstopili.

Za Stranko SAB politike, ki delujejo proti upokojencem, spomnim se na ZUJF v drugi Janševi vladi, ki je znižal pokojnine, in pod vprašaj postavlja javno zdravstvo, javno šolstvo, vrednote NOB, človekove pravice, niso sprejemljive. Tudi iz teh razlogov v Poslanski skupini SAB nove vlade ne bomo podprli. Pri tem ponovno obžalujem, da še pred reševanjem ključnih odprtih izzivov vladno ekipo konec januarja razpustil njen kapetan Marjan Šarec, in to potem, ko je bil sprejet najobsežnejši dvoletni proračun v zgodovini naše države in so bili pripravljeni nekateri najpomembnejši zakoni v korist ljudi. Naj dodam, da smo kljub temu, da smo bili manjšinska vlada, imeli potencial, da naredimo, kar smo si zadali. Skupaj z glasovi Levice bi namreč imeli 52 glasov, prav toliko kot nova koalicija.

Za konec pa nikakor ne gre spregledati izjave poslanca SDS, zdaj kandidata za ministra za finance, ki si jo velja dobro zapomniti. Mag. Andrej Šircelj je na zaslišanju pred odborom Državnega zbora dejal, da je temeljni cilj opozicije rušiti vlado. Ob tej izjavi smo bili zgroženi, saj jasno priča, s kakšnim namenom je stranka SDS delovala kot največja opozicijska stranka, da ne omenjam nestrpno in velikokrat izključujočo politiko SDS, ki je preko družbenih omrežij in sebi naklonjenih medijev nemalokrat širila nestrpnost, lažne novice in teorije zarot. Pa še bi lahko našteval. Ko je postalo jasno, da boste prevzeli oblast, pa so se vaši zakonski predlogi kar naenkrat izkazali za populistične in neustrezne. Začeli ste jih umikati in kar naenkrat na nekaterih področjih zavzeli drugačno stališče. Še en dokaz, da je v opoziciji lahko biti populist, nekaj drugega pa je odgovorno voditi vlado in upoštevati interese vseh družbenih skupin.

Za razliko od Stranke SDS v SAB nove vlade torej ne nameravamo rušiti, ampak bomo podprli vse njene državotvorne ukrepe, ki bodo v skladu z vrednotami, ki jih zastopamo, in obljubami, ki smo jih dali volivcem. Želimo si, da nova vlada preseže škodljive delitve med ljudmi, in to ne samo ta trenutek, ko nas je vse skupaj zadel nov in nepoznan virus. Pričakujemo, da se boste v celoti izogibali izpodbijanju verodostojni državnih inštitucij, sovraženemu govoru in osebnim diskreditacijam posameznikov ter delovali na podlagi sprejemanja kompromisov, vključevanja in sodelovanja, predvsem pa za dobro vseh državljank in državljanov. To ste ob imenovanju novega mandatarja tudi večkrat zagotovili.

V SAB nove vlade kot opozicijska stranka in glede na vse povedano ne bomo podprli, a novi koalicij želimo veliko uspehov in strpnosti. Vsem nam pa veliko potrpljenja, solidarnosti in poguma v boju s koronavirusom. Hvala lepa.

Igor Zorčič

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Franc Jurša.

Franc Jurša

Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade, kolegicam in kolegom ter vsem ostalim v dvorani!

Lahko bi rekli, da se včasih številke in datumi poigrajo z nami. Bil je 13., ko smo dobili 13. vlado, danes je ponovno 13., ko bomo izvolili že 14. vlado Republike Slovenije. Nadejamo se, da bo tokrat 13. le prinesla srečo, modrost in stabilno na političnem in družbenem področju. Če smo pred 18 meseci poudarjali pomembnost sodelovanja, še posebej, ker je prvič v zgodovini Slovenija imela manjšinsko vlado, tokrat poudarjamo pomembnost čim prejšnjih odzivov in tehtnih odločitev. Slednje so še posebej pomembne v luči zadnjih razmer na zdravstvenem področju. Slovenija se kot mnoge druge države sveta sooča s prisotnostjo novega virusa. Odzivnost in sprejemanje ključnih ukrepov na tem področju je v tem trenutku prioritetna naloga za Slovenijo, njene organe. Niti ne želimo pomisliti na to, v kakšni situaciji bi se državljanke in državljani znašli, če bi v teh dneh začeli z novo volilno kampanjo, ki bi ponujala take in drugačne predvolilne bombončke. Poigravaje z mislijo na predčasne volitve z željo kaznovanja svojih partnerjev se je v tem trenutku, ko je pomembno, da organi oblasti in pristojne institucije sprejmejo ustrezne odločitve za zagotovitev zdravja in ustrezne obravnave obolelih, še enkrat več izkazalo za nezrelo. Kot trdni koalicijski partner smo se v 13. vladi trudili svoje delo opraviti korektno, povezovalno, strokovno in smo predvsem bdeli nad realizacijo zastavljenih ciljev koalicijskega sporazuma, še posebej na nam pomembnih področjih, kot so pravice za starejše in socialne šibkejše skupine.

Naša programska izhodišča in smernice so bile tudi v takratnih pogajanjih jasna. Za nas je izrednega pomena, da bodo v novi vladi potrebe in pravice starejše generacije dobro zastopane. Vsebina nove koalicijske pogodbe tako vsebuje zaveze, da se minimalna pokojnina za polno pokojninsko dobo približa pragu revščine, da se uredijo vdovske in kmečke pokojnine, da se zviša odmerni odstotek na 63,5 %. Želimo doseči to v štirih, ne v šestih letih. Prav tako je pomembna odprava nastalih krivic zaradi neusklajevanja pokojnin v preteklosti. Na izgradnjo prepotrebnih domov za starejše in zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe smo opozarjali že vrsto let, tako je tudi tokrat. Prav tako se že vrsto let zavzemamo za ustanovitev demografskega sklada, vendar smo bili v zadnjih dveh vladah, kljub danim obljubam, preslišani. To je zaveza naše generacije mlajši generaciji. Velik korak bomo storili tudi z ustanovitvijo vladnega urada za demografijo. Vemo, kakšne rezultate imamo na tem področju oziroma da se nam družba stara. Na področju zdravstva se bomo še naprej trudili za zagotavljanje vsem dostopnega in kvalitetnega javnega zdravstva. Verjamemo, da bodo tokrat zapisane obljube tudi realizirane.

Na zaslišanju ministrskih kandidatov in kandidatk smo slišali njihove ideje in strokovne poglede za delo izvršilnega aparata v prihodnje. Podpora pristojnih odborov Državnega zbora, še posebej kandidatoma stranke Desus dr. Aleksandri Pivec in Tomažu Gantarju, je bila podana. Veseli nas, da sta kandidat člane matičnih delovnih teles prepričala s svojo strokovnostjo in ustreznimi kompetencami. Dr. Aleksandra Pivec je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uspešno vodila že v tem mandatu in s svojo energijo in pristopi na terenu izrazila neizmerno spoštovanje kmetijskega resorja in posameznikov, ki so pomemben del slovenskega kmetijstva. Tomaž Gantar je funkcijo ministra za zdravje že opravljal, tako da bo gotovo v tej situaciji, s katero se v zadnjih dneh soočamo, znal s svojimi bogatimi zdravniškimi izkušnjami odgovorno poskrbeti za ukrepe, ki bodo prvotno usmerjeni v skrb za vse državljanke in državljane. Izzivov novi vladi v tem relativno kratkem obdobju ne bo zmanjkalo. So tako pomembni, da ministrska mesta zasedajo posamezniki, ki bodo resorje, na katere bodo imenovani, uspešno in strokovno vodili.

V poslanski skupini Desus verjamemo v znanje in izkušnje ministrske ekipe, ki je danes pred nami, zato jo bomo tudi soglasno podprli. Želimo vam uspešno delo. Srečno Slovenija!

Igor Zorčič

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti.

Zmago Jelinčič Plemeniti

Lep dober večer!

Vlada prevzema oblast v času izrednih razmer in mislim, da je to dobro, ker je dobro izbrana. To je prepričanje Slovenske nacionalne stranke in za tem bom tudi stali. Dejstvo je, da so me in tudi naša dva poslanca so predstavitve ministrov prepričali. Koncizno, eksaktno, točno, z jasno zastavljenimi cilji. Tako vlado rabimo in tako vlado, upam, bomo dobili danes.

Slovenska nacionalna stranka bo podpirala čisto vse predloge, ki bodo usmerjeni v dobrobit države in državljanov. Konec koncev so usmeritve sedanje vlade v mnogočem podobne ali skorajda enake usmeritvam Slovenske nacionalne stranke, tako da lahko samo podpremo to, kar so povedali. Vendar to ne pomeni, da ne bomo pri kakšnih zadevah kritični. Bomo kritični, bomo opozarjali, bomo pošiljali poslanska vprašanja, pobude in še kaj podobnega. Tako da tiho zagotovo ne bomo in ne bomo se dali utišati, ker se nikoli nismo dali utišati. Tudi zdaj se ne bomo. Ampak mislim, da bo šlo bolj za sodelovanje, kot pa za karkoli drugega.

Pri novi vladi smo prepričani, da gre za željo po ureditvi razmer v naši domovini. Dela bo ogromno. Mislim, da gre za željo po razčiščenju afer, ki jih je v Sloveniji ogromno, in to ne samo v zadnjem mandatu, ampak še v mandatih prej. Konec koncev veliko je bilo prikritega, pometanega pod preprogo. To je treba pojasniti. To je treba pojasniti, da bo lahko Slovenija šla naprej, da nam ne bodo viseli okoli vratu vedno neki mlinski kamni z raznimi milijardami iranskega denarja, s filanjem nenasitne luknje pri bankah, s filanjem nenasitnih lukenj pri kakšnih preprodajalcih medicinske opreme in podobno. Zagotovo je pri tej vladi opazna tudi želja po procesiranju krivcev za izginjanje denarja, za preplačane zadeve, za preplačane nakupe. Konec koncev že samo če pogledamo policijski helikopter, vidimo, da je razlika nekaj milijonov evrov, ki smo jih plačali več, kot je cena helikopterja na spletni strani firme, ki te helikopterje proizvaja. Zagotovo bo treba pregledati tudi vsa preplačevanja naročil in mislim, da ministru za zdravje ne bo zmanjkalo dela. Konec koncev, težko mu bo, kajti obletavali ga bodo vsi mogoči prekupčevalci, ga izsiljevali, pritiskali nanj, vendar sem prepričan, da bo imel absolutno zaslombo pri sedanji vladi. Takrat, ko je bil minister, te zaslombe ni imel. Zdaj upam in mislim, prepričan sem, da bo to podporo imel in bo lahko delal tisto, za kar bo kot minister postavljen.

V tem času je problematika koronavirus in danes se vidi, kako neumno so prejšnje vlade počele s slovenskim gospodarstvom in so uničile našo samozadostnost. Cuker fabrika je šla k hudiču, Tosama ne dela več mask, če samo malo tako povem, kmetijstvo je žalostno, 40, 50 %, mogoče, se prekrivamo, ostalo moramo izvažati neke s kemijskimi preparati nafilane paprike, solato in vse mogoče. Na kmetijstvu je tudi živinoreja na psu, da ne govorim o prašičjereji, ki je praktično nimamo več. Nekdo je kriv za to. In to bo treba pripeljati na plano. Vprašati tiste, ki so krivi za to, zakaj niso česa naredili oziroma zakaj so kakšno zadevo naredili drugače, kot bi jo morali narediti. Verjetno ne zastonj. Človek pač tako razmišlja in mislim, da tudi marsikdo med ljudstvom celo govori, kaj je kje kaj šlo v kakšne žepe in tako naprej. Kar nekaj resorjev je takih, ki bodo vpleteni v vse te raziskave, in seveda bodo morali delati iz roko v roki. Jaz sem prepričan, da se to bo zgodilo.

Kar se tiče pa koronavirusa, pa je tako. Panika ni potrebna. Ne rabimo panike, lahko mirno, zlagoma delamo tako, kot nam narekujejo zdravstvene ustanove. Držimo se tistega, kar je predpisano, to pomeni, da ne bomo hodili na razna združenja in tja, kjer je več kot sto ljudi. Na ta način bomo tudi videli, da po cestah ne bo moglo biti nobenih demonstracij, ker tam je po navadi več kot sto ljudi. To se pravi, če že bodo šli, se bodo okužili in bodo potem pristali kje drugje. Še enkrat, ob virusu brez panike. Razkužujte se od zunaj in od znotraj, seksajte pa od zadaj.

Igor Zorčič

Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, Felice Žiža.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo! Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi! Egregio Presidente della Camera di Stato, grazie per la parola. Tisztet Hölgyeim és Uraim!

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti podpira listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije.

Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti zaradi svojega poslanstva ne more vabiti sestavni del vladne koalicije, vendar je dobro sodelovanje z Vlado nujno za zagotavljanje in uresničevanje varstva avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in njunih pripadnikov v Republiki Sloveniji. Od nove vlade zato pričakujemo aktivno vlogo pri odpravi razkoraka med določbami ustave, osamosvojitvenih aktov, odločb Ustavnega sodišča, splošno veljavnih načel mednarodnega prava, ratificiranih multilateralnih in bilateralnih mednarodnih pogodb ter zakonskih aktov o varstvu avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njihovega uresničevanje v praksi, tudi pri razvoju omenjenih avtohtonih narodnih skupnosti na območjih, nakaterih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost. Sem sodijo ukrepi za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in njunih pripadnikov v tej specifičnosti narodnostno mešanega območja. Javna raba italijanskega in madžarskega jezika na omenjenih območjih sodi med temeljne manjšinske pravice, zato pričakujemo dosledno uresničevanje ustavnih in zakonskih določb s tega področja ter nadgradnjo dvojezičnega poslovanja državne in občinskih uprav, pravosodja, ostalega javnega sektorja, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava na območju občin, v katerih živita omenjeni narodni skupnosti. Z javno rabo italijanskega in madžarskega jezika na omenjenih območjih so povezani razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema, informiranja in medijskih dejavnostih, kulturnih dejavnostih in znanstvenega raziskovanja v maternem jeziku. Ustvarjanje sistema gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti s skrbjo za njune kadre je zelo pomembno za njun obstoj in razvoj in za razvoj občin in regij, v katerih obe skupnosti živita, ter za njuno čezmejno sodelovanje z matičnima državama in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v Italiji in na Madžarskem. Poleg tega pričakujeva razvoj omenjenih regij, kamor sodita tudi kmetijstvo in tradicionalni način morskega ribolova.

Nova vlada je postavljena pred zahtevne čase zaradi bližnjega predsedovanja Slovenije v Svetu Evropske unije ter tudi zaradi že večkrat omenjenega koronavirusa, zaradi brexita, ohlajanja gospodarstva pomembnih slovenskih zunanjetrgovinskih partneric in morebitnega novega vala množičnih migracij. V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti smo pripravljeni aktivno sodelovati tako pri omenjenem predsedovanju kot pri vseh dobrih projektih in zakonskih aktih. Vladi želimo veliko sreče in uspešnega dela ter dobrega in koordiniranega sodelovanja tudi z našo poslansko skupino in z avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnostjo. Hvala.