Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 32. izredno sejo Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič Plemeniti, Nada Brinovšek, Rudi Medved, Andreja Zabret, Edvard Paulič, Brane Golubović, Ferenc Horvath do 17. ure, Franc Kramar, mag. Branislav Rajić, mag. Marko Koprivc, mag. Dejan Židan, Samo Bevk, mag. Bojana Muršič.

Na sejo sem vabil predstavnika Državne volilne komisije, kandidatke in kandidate za poslanke in poslance k 4. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Preden preidemo na določitev dnevnega reda, prosim, da v sklopu preventivnih ukrepov za preprečitev širitve novega koronavirusa predlagatelji ter poslanke in poslanci dopolnilne obrazložitve zadev, predstavitve poročil matičnih delovnih teles in stališč poslanskih skupin predstavite s svojih sedežev in ne izza govornice kot po navadi. Prosim tudi, da vsi, ki razpravljate, med razpravo sedite.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. izredne seje Državnega zbora. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda seje.

Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora dne 18. 3. 2020 Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 32. seje razširi s 3.A točko, to je s Predlogom zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 18. marca 2020.

Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagatelj zadeve? Ne. želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, preverite delovanje glasovalnih naprav.

Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Po dogovoru na Kolegiju predsednika Državnega zbora dne 18. 3. 2020 Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 32. izredne seje razširi s 3.B točko, to je s Predlogom zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 18. marca 2020.

Želi besedo predstavnica Vlade? Ugotavljam, da ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.

(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo torej o dnevnem redu v celoti.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.

(Za je glasovalo 69.) (proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 32. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o pravici nadomeščanja poslancev Državnega zbora, ki so bili imenovani za ministre, in Predlogov sklepov o pravici prevzema mandata poslancev namesto poslancev, ki jima je prenehal mandat.

Sklep Državne volilne komisije je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni.

Prehajamo na glasovanje o posameznih predlogih sklepov. Najprej glasujemo o predlogu sklepa iz poročila Mandatno-volilne komisije pod številko 1, in sicer o potrditvi mandatov poslancev, ki opravljajo funkcijo poslancev namesto poslancev, ki so bili imenovani za ministre.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Glasujemo še o predlogu sklepa iz poročila Mandatno-volilne komisije pod številko 2, in sicer o potrditvi mandatov poslancema za preostanek mandata.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.

(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslanske kolegice in kolege vabim, da se nam pridružijo in zasedejo svoja poslanska mesta ter jim želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljali delo poslank in poslancev. Čestitke! Dobrodošli!

/ aplavz/

Prehajamo na obravnavo Ugotovitve mirovanja mandata poslancu Žanu Mahniču zaradi imenovanja za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade. Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru predlaga, da se seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor ugotavlja, da je poslanec Žan Mahnič imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade, zato od današnjega dne ne more opravljati funkcije poslanca Državnega zbora dokler opravlja funkcijo državnega sekretarja.

Državno-volilna komisija je Državni zbor že obvestila, kateri kandidat bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestil navedenega poslanca. Na podlagi tega obvestila bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in zboru predlagala potrditev mandata poslancu, ki bo opravljal funkcijo namesto poslanca Žana Mahniča.

Državni zbor ugotavlja, da poslancu Žanu Mahniču prenehajo naslednje funkcije v delovnih telesih: predsednika in člana v Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, podpredsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, namestnika člana v Preiskovalni komisiji o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM, d. d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018.

Bivšemu kolegu poslancu se zahvaljujem za opravljeno poslansko delo in mu želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.

S tem prekinjam to točko, ki jo bomo obravnavali danes v nadaljevanju v okviru glasovanj.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade gospe Mateji Ribič.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes se obravnava dopolnjen Predlog zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Zakon je bil pripravljen z namenom ohranitve delovnih mest zaradi razmer na trgu dela, ki so in bodo nastale kot posledica izbruha virusa covid-19.

V delovnih razmerjih želimo zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Na drugi strani pa olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon je bil v zakonodajnem postopku dopolnjen in vsebuje tudi ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene.

V delu interventnih ukrepov povračil nadomestila plače uvaja zakon institut, ki je povezan z intervencijo države, in sicer institut delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo in povračilo celotnega nadomestila plače v primeru individualno odrejene karantene. Država bo na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih. Prvi primer, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Drugi primer, ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80 % osnovne za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 % nosijo delodajalci, preostalih 40 % pa država. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

V predlogu zakona so predpisani jasni pogoji, ki jih bodo morali delodajalci izpolnjevati, če bodo želeli uveljaviti povračilo nadomestila plače. Pravico do povračila nadomestila plače bo delodajalec uveljavljal z vlogo v elektronski ali pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Med ključnimi je pisna zaveza delodajalca, da ohrani delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo še vsaj šest mescev po začetku začasnega čakanja na delo. Poleg tega bo delodajalec moral predložiti še opis poslovnega položaja, na podlagi tega vpisa pa bo moral delodajalec izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem pri delodajalcu in se je odločil o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo bo moral delodajalec vključiti predstavnike delavcev oziroma se obrniti neposredno na delavce.

Izpostaviti moram tudi, da do delnega povračila nadomestila plače ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. Pravila so jasna in nad tem bomo tudi bdeli.

V dopolnjenem predlogu zakona pa je vključena tudi rešitev, ki se nanaša na samozaposlene. V zadnjih dneh smo namreč prejeli veliko predlogov in opozoril glede nujnosti sprejema ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic tudi za samozaposlene. Zavedamo se, da gospodarsko situacijo, ki je nastala zaradi izbruha koronavirusa poleg delodajalcev in zaposlenih občutijo tudi samozaposleni, ki imajo težavo s plačilom socialnih prispevkov, kamor spadajo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno starševsko … / izklop mikrofona/

Čas vam je potekel.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Vojku Staroviću.

Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljeni vsi!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve, invalide je na 37. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom za obravnavo po nujnem postopku, ki ga je Kolegij predsednika Državnega zbora tudi potrdil.

Odboru so bile ob predlogu zakona in mnenju Zakonodajno-pravne službe posredovane tudi številne pripombe in predlogi strokovne in zainteresirane javnosti, med njimi tudi konkretni predlogi za amandmaje odbora. Nekateri predlogi so bili povzeti v predlogih za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin, prav tako tudi v predlogih za amandmaje odbora Poslanske skupine Levice. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnik predlagatelja je predstavil vsebino interventnega zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je povedala, da ostajajo odprta nekatera vprašanja, med drugim tudi, kaj se šteje kot nadomestilo plače, karantena v času vložitve predloga zakona še ni bila odrejena, nekatere rešitve pa imajo različno stopnjo določenosti opredelitev, kar vpliva na njihovo jasnost in nedvoumnost. V razpravi so članice in člani odbora podprli ukrepe Vlade, saj se zavedajo, da moramo ukrepati takoj. Hitri in usklajeni ukrepi so nujni, zato je tudi opozicija poudarila, da bo podprla predlagane zakonske predloge. Posledice koronavirusa se močno odražajo tudi v gospodarski aktivnosti Slovenije, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih se bo hkrati zmanjšala potreba po delavcih, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, s katerimi se bo olajšal položaj gospodarstva in obenem zaščitil položaj zaposlenih.

Poudarjeno je bilo, da je treba zaščititi delavce, ne samo kapitala, še posebej pa je bila izpostavljena skrb za samozaposlene in reševanje problematike študentov in študentskih domov. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu je poudaril, da je to eden izmed treh interventnih zakonov, saj je treba takoj poskrbeti, da delavna mesta ne bodo utrpela prevelike škode, do določenih posledic pa bo vseeno prišlo. Pripravljajo se tudi drugi ukrepi in rešitve, s katerim bi podjetjem kompenzirali izpad prihodkov, ter ukrepi za zagon gospodarstva po zdravstveni krizi.

Glede na veliko predlogov različnih deležnikov, ki jih je treba še proučiti in morebiti vključiti v predlog zakona, je odbor s sprejetjem amandmajev pustil nekatere člene odprte, ki jih bodo po potrebi do izredne seje Državnega zbora še dopolnili. Predloge so namreč posredovali različni zavodi in organizacije, ki so v zelo različnih položajih, kar se tiče financiranja, delovanja na trgu in tako dalje. Zato je treba preveriti, kaj sploh spada v vsebino predlaganega zakona in v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije in svoj amandma in sprejel tudi vse člene. Pripravljen je dopolnjeni predlog zakona. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Desus, zanjo Jurij Lep.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavnica Vlade!

Preizkušnja, ki nas čaka v naslednjem mesecu ali dveh, mogoče celo nekoliko dlje, je zahtevna za vse nas, naše družine, lokalno okolje in prav za vsa družbena področja. V vseh porah našega osebnega in družbenega življenja se v zadnjih dveh tednih iz dneva v dan zastavlja vprašanje, kako ohraniti in vzdrževati vse to v čim bolj stabilnem stanju. Gre za velik izziv, ki ga ne smemo podcenjevati. Gre za izziv z velikimi črkami, ki ga je treba reševati z najboljšimi možnimi organizacijskimi metodami in ustreznimi finančnimi prijemi. Številne države in finančne organizacije doživljajo resen padec gospodarske dinamike, popravljajo se napovedi o gospodarski rasti za leto 2020, posledično tudi za naslednja leta. Globalno gospodarstvo je že in bo še nekaj časa deležno vsesplošnih negativnih posledic. Slovenija pri tem seveda ni izjema. Natančne razsežnosti posledic na gospodarskem področju so vnaprej težko predvidljive, zato je ključnega pomena, kako se soočiti z dejstvi, ki so pričakovana posledica izrednih razmer v tem trenutku, in kako se nanje kar najbolje pripraviti. Slovenska podjetja že resno občutijo posledice spremenjenih pogojev na globalnem trgu, saj ne dobivajo naročenega blaga in surovin, ustavilo se je povpraševanje, gospodarska menjava ne cveti več. V veliko naših podjetjih se delodajalci krepko soočajo s pomanjkanjem delovne sile, v nekaterih delovnih sredinah zaradi neizbežnih situacij v vzgojno- izobraževalnem sistemu, drugod se soočajo z bolniškimi odsotnostmi , izolacijami in odrejenimi karantenami. Zaprtje vrat lokalov, ki so posledica vladnih odredb, je za gospodarske družbe, podjetja in obrtnike hud udarec. Lastnike upravičeno skrbi za likvidnost podjetij, skrbi jih kako preživeti to krizno obdobje. Misliti morajo tudi na svoje zaposlene ljudi in njihovo preživetje. Mnogi delodajalci so se že samoorganizirali in prilagodili, kolikor je pač možno in dopustno ter skladno z obstoječo zakonodajo, kar je seveda pohvalno. Slednja ponuja sicer kar nekaj možnosti prilagoditev. Da pa bi premostili najhujše, se aktivno vključuje tudi država z interventnimi ukrepi. Ključni prvi ukrepi, ki bodo omilili trenutni položaj delodajalcev, so namenjeni sofinanciranju povračila nadomestila plač zaradi odsotnosti z dela, ki so neposredna ali posredna posledica v tem trenutku našega najhujšega sovražnika koronavirusa. Na predlog Gospodarske zbornice se podaljšuje referenčno obdobje dovoljenih ur kvot pri neenakomerno razporejenem delovnem času in začasni prerazporeditvi delovnega časa. Samostojnim podjetnikom brez delavcev in vsem samozaposlenim se daje možnost odloga plačila prispevkov, nastalih v zadnjih treh mesecih do 31. 3. 2022 leta. Prepričan pa sem, da bomo kmalu odločali tudi o možnosti odpisa dela prispevkov za samostojne podjetnike in samozaposlene.

Poslanci iz vrst Desusa smo prepričani, da so pripravljene zakonske rešitve primerne, premišljene in v dani situaciji najboljše, zato bomo ukrepe, ki so pripravljeni in namenjeni finančni pomoči podjetjem, samozaposlenim in samostojnim podjetnikom, seveda podprli. Menimo in priporočamo, da delovni procesi, kjer je možno, potekajo dalje tudi v prihodnje. Pri tem je nujno, da se odvijajo varno in skladno s priporočili o varovanju posameznikovega zdravja ter da se maksimalno upoštevajo vsa priporočila za preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb.

Ukrepi so bili usklajevani tudi s socialnimi partnerji. Opozorila in predlogi tako delodajalcev kot predstavnikov delavcev so na mestu in so dobrodošli.

Posebej izpostavljamo nujnost, da vsi deležnik ponujene pomoči to koristijo pošteno. Izkoriščanje trenutnih razmer in zakonodaje ne bo koristilo nikomur. Dejstvo, ki se ga moramo vsi zavedati, je, da so to prve rešitve, ki so začele gasiti požar. Dodatno bo treba sprejeti še kakšen sveženj ukrepov, ki bodo v pomoč tako gospodarstvu kot samim zaposlenim in njihovim družinam. Res je, da takratne razmere niso enake tistim, s katerim smo se pred desetletjem gospodarske krize že soočali. In takrat smo se jim razmeroma dobro zoperstavili. Zato je treba verjeti in zaupati , da najbolj odgovorni v tej državi delajo vse, da se bomo tudi tokrat izognili črnemu scenariju.

Ta seja Državnega zbora in verjetno še kakšna v naslednjih tednih bodo namenjene temu, da se naše življenje v danih razmerah čim bolj normalizira. Na nas samih pa je, da si s svojim odgovornim ravnanjem to tudi omogočimo. Hvala.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina SNS, zanjo kolega Dušan Šiško.

Hvala, predsedujoči.

V Slovenski nacionalni strani smo obljubili, da bomo konstruktivna opozicija. To bomo pokazali že danes na prvi seji. Zato se bomo odpovedali vsem stališčem in tudi razpravam v zvezi z današnjimi zakoni in predlogi.

Razloga sta dva. Prvič, vse predloge zakonov podpiramo in bomo tudi glasovali za njih. Drugič, časa za debato ni, treba je ukrepati. Ljudi je treba pomiriti in jim ponuditi hitre rešitve. Ta vlada se je ekspresno hitro lotila ukrepanja, čeprav je bila v zelo nezavidljivem položaju. Hvala lepa za pozornost.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina SDS, zanjo mag. Karmen Furman.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani vsi navzoči!

Izbruh koronavirusa v naši državi je žal ohromil tudi slovensko gospodarstvo. Vlada Republike Slovenije je zato v parlamentarni postopek vložila zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki ga danes obravnavamo po nujnem postopku.

S tem zakonom je pripravljen nabor ukrepov, s katerimi se rešujejo težave slovenskih podjetij in samozaposlenih, ki se že srečujejo z negativnimi učinki izbruha virusa. Gre za prve, najnujnejše ukrepe na področju delovnopravne zakonodaje, ki bodo olajšali trenuten položaj samostojnih podjetnikov, gospodarskih družb in obenem zaščitili položaj zaposlenih. Predlagani ukrepi ne posegajo v obstoječo sistemsko ureditev delovnopravne zakonodaje, temveč jo v danih okoliščinah zgolj začasno dopolnjujejo.

Z vloženim predlogom zakona se zato teži k ohranitvi delovnih mest oziroma za zaposlitev v podjetjih, ki se zaradi izbruha virusa soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja. Prav tako pa se z zakonom poskušajo ublažiti učinki posledic zaradi morebitne odrejene karantene delavcev.

Za doseganje teh dveh ciljev predlog zakona določa pomoč države, saj bo država na podlagi tega zakona pomagala delodajalcem z delnim povračilom izplačanih nadomestil plače v primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja, ki je posledica izbruha virusa, ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih bo zato lahko napotil na začasno čakanje na delo. Pri tem je pomembno, da v tem primeru delavcem delovno razmerje ne bo prenehalo, ohranile se bodo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Za čas čakanja na delo bodo ti delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače, kar pa bo v višini 40 % tega izplačila krila država, delodajalec pa 60 %. Predlog zakona ureja tudi izplačilo nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu. Tudi v tem primeru je delavec upravičen do 80 % nadomestila plače, pri čemer izplačila nadomestila plače v celoti, torej v 100 % nosi država. Za vse te naštete ukrepe, ki bodo delodajalcem nudili pomoč, so na drugi strani tudi jasno določene zakonske varovalke, ki pa so bile s strani predstavnice Vlade danes že predhodno predstavljene.

A dejstvo je, da predlog zakona ne prinaša rešitve samo za podjetnike in njihove zaposlene, ampak tudi za vse oblike samozaposlenih, za katere je v zakonu predviden odlog plačila prispevkov za naslednje 3 mesece. Odlog plačila bo upravičencem pripadal že po samem zakonu, pri čemer bo moral upravičenec vrednost odloženih prispevkov brez zamudnih obresti poravnati v naslednjih dveh letih.

Spoštovani! Glede na dano situacijo, ki jo v državi trenutno imamo, gre za prvi paket vladnih ukrepov s področja dela, v nadaljevanju seje pa bomo obravnavali še interventne ukrepe na področju kmetijstva in pravosodja. Glede na dejstvo, kako se zadeve spreminjajo iz dneva v dan, je velika verjetnost, da bomo morali v naslednjih dneh obravnavati nadaljnje ukrepe, s katerimi se bodo blažile finančne posledice epidemije. A žal smo trenutno v takšni situaciji, ko mora biti prva prioriteta vlade poraba javnega denarja za reševanje človeških življenj in zagotavljanje zdravljenja vseh obolelih.

Ker so predlagani ukrepi vendarle nujno potrebni za čim prejšnjo ublažitev učinkov epidemije virusa na slovensko gospodarstvo, jih bomo v Slovenski demokratski stranki tudi podprli. Hvala lepa.