Jaz predlagam, da začnemo. Torej, vse članice in člane odbora, vabljene, državnega sekretarja lepo pozdravljam.

S predsednico odbora sva dogovorjena, da bom današnjo sejo vodil jaz, tako da pričenjam 28. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so opravičeni oziroma zadržani naslednji poslanci: gospa Suzana Lep Šimenko, gospod Matej Tonin, gospod Franci Laj in gospod Jan Škoberne. Kot nadomestna članica odbora je gospa Irena Kotnik, ki nadomešča poslanko Vojko Šergan.

S sklicem nujne seje ste sprejeli naslednji dnevni red seje odbora in sicer pod točko 1 – Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe evropskega parlamenta in sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot smo ga prejeli s sklicem odbora.

Tako da, prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAGOTAVLJANJU ČEZMEJNE PRENOSLJIVOSTI STORITEV SPLETNIH VSEBIN NA NOTRANJEM TRGU.

Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo obravnava na podlagi drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni vlada in kot zadolženo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Odbor bo svoje poročilo z morebitnimi amandmaji, ki jih lahko sprejme k predlogu stališča Republike Slovenije posredoval pristojnemu odboru, torej Odboru za zadeve Evropske unije. In zdaj prosim predstavnika Vlade za dopolnilno… Pardon še eno pooblastilo moram prebrati in sicer gospoda Prikla nadomešča gospod Jurša.

Zdaj pa predajam besedo predstavniku, gospodu Cantaruttiju iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Hvala lepa predsedujoči, spoštovani člani odbora. Dovolite mi torej nekaj besed o omenjenem predlogu uredbe evropskega parlamenta in sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu.

Predlog uredbe je ena prvih pobud v okviru zagotavljanja oziroma strategije za enotni digitalni trg ter je del predvidenih obsežnejših sprememb na področju avtorskih pravic. Predlog sledi konceptu delovanja enotnega notranjega trga Evropske unije kot območja brez notranjih meja in odpravlja ovire čez mejne prenosljivosti storitev dostopa do spletnih vsebin, kar predstavlja veliko pridobitev za potrošnike.

Bistvo uredbe; uporabniki, ki so se na vsebino naročili ali jih pridobili v svoji državi članici bodo lahko do njih dostopali tudi med začasnim prebivanjem v drugi državi članici pri tem pa takšna ureditev ne posega v teritorialno naravo avtorske pravice.

S samim izvrševanjem naj ne bi bil povezani posebni stroški, saj ne bi bilo potrebno bistveno spreminjati pogodb oziroma licenc, minimalni pa naj bi bili tudi stroški glede tehničnih prilagoditev saj se od ponudnikov ne zahteva, da v drugi državi članici zagotovijo isti nivo kvalitete storitev.

Kar je še za omeniti je, da Republika Slovenija načeloma podpira osnutek uredbe o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin ob tem pa ostajajo, to pa je treba poudariti, nekatere definicije pojmov v členih nejasne ali presplošne zato bo v nadaljnji obravnavi potrebno pridobiti dodatna pojasnila evropske komisije, ki jih bo podala na naslednjih sestankih.

Toliko morda na kratko, v kolikor so seveda vprašanja in potrebe po dodatnih pojasnilih, jaz imam tudi kolega Dušan, ki bo seveda na to z veseljem odgovoril.

Hvala.

Hvala lepa.

Glede na to, da je predstavitev končana odpiram razpravo poslancev, tako da, izvolite, kdo bo kaj povedal na to temo? Franci? Izvoli.

Hvala za besedo.

Mi smo otroke starim staršem poslali pa smo vseeno v službi in vsebine se pretakajo… Dobro seveda gre za neko področje v katerem bi se človek spraševal zakaj šele sedaj? Seveda zaradi nekih interesov. Sami ste izrazili, da je potrebno še izpiliti, izčistiti neke definicije, kjer se lahko strinjamo. Seveda, obstaja neka cela vrsta odprtih zadev, ena je recimo varstvo podatkov.

Drugo vprašanje je seveda povezano z nečim, kar vsi poznamo ki malo nakupujemo digitalne vsebine, dinamično določanje cen, geo-tegirano določanje cen. Zdaj, človek nekako, če gleda kot potrošnik bi si želel, da gredo tovrstni napori tudi v tej smeri, ker pogosto se tudi oziroma prej praviloma kot izjemoma tudi tukaj dogaja, če si ti na nekem perifernem, manjšem trgu, da je dražje. Zdaj, evo, prihajam iz Bele krajine, v Beli krajini greste v trgovino pa je po navadi vse za tretjino dražje kot v prestolnici ali kje drugje. Tam imaš neko opravičilo dostave pri digitalnih vsebinah pa to opravičilo ravno ne drži, ker lahko delujejo neka biforkacijska/?/ načela. In tukaj bi nekako mogoče pričakoval malo več proaktivnosti Slovenije.

Zdaj, tukaj je tudi neko vprašanje kakšen bo ta odnos do geografskega blokiranja, seveda pa to nekako sprošča tudi neko, bom rekel, še nadaljnjo liberalizacijo trga, ker vemo, kdo ga obvladuje. Tukaj je dejansko preko palca polovica teh vsebin severnoameriškega / nerazumljivo/ izvora, kjer spet trčimo evo zdaj bomo imeli neko debato o kvotah, spet na neko tovrstno problematiko.

Seveda, eno vprašanje ki se pa tukaj nekako direktno mogoče tudi ne odpira, je pa kvaliteta teh vsebin. Veste, recimo jaz imam tasta, ki hoče gledati kakšne športne prenose potem se pa tam na Siolu tiste kockice pojavljajo in tako naprej, če vam zelo nazorno povem.

Skratka, da ne bom predlog, kako je tukaj zlasti glede geografskega blokiranja in seveda, če se gre v enotni digitalni trg nekako pričakujemo, da bodo cene bolj enotne, kot so bile, kaj bomo imeli, v petek bomo imeli neko nadaljevanje seje Komisije za javne finance kjer smo imeli dve oceni slovenskih bank, ki so strigle 50 %. Dostikrat imaš kaj takšnega tudi pri cenah nekako za iste izdelke. Plus temu seveda da imate potem še individualizirano, kot sem že prej omenjal, določanje cen. Kar celo včasih moji študentje težko razumejo dokler jim ne razložim, ki je pač seveda odvisno od nekega vašega e-vektorja kot potrošnika.

Toliko zaenkrat, hvala.

Hvala gospod Trček.

Še kdo? Če ne bi jaz samo nekaj besed o tej zadevi, se pravi, če sem prav prebral in če sem prav seznanjen je to zdaj eden od ciljev strategije Komisije za enotni digitalni trg, se pravi širši dostop do avtorskih del tudi po vsej Evropi. To je ena zadeva, ki je.

Je pa res, da je to povpraševanje potrošnikov po čezmejni prenosljivosti storitev, sploh spletnih storitev precej veliko in se je jasno tendenca povečuje. Zdaj, cilj tega predloga je, če sem pravilno prebral, da se odpravijo te ovire čezmejne prenosljivosti, kar je velik problem in ena od takšnih velikih problemov je to geografsko blokiranje, kar je že Franci prej povedal in mislim, da bo to s tem na ravni EU nekako dano nek skupen pristop, ki bi moral biti enovit.

Je pa tudi še ena pomembna zadeva to, da se oblikuje ta notranji trg digitalne vsebine in storitev, se pravi skupni tudi, kar ni zanemarljivo v sklopu te digitalizacije. Tukaj pogrešam gospoda Horvata, ki je bolj mojster za to digitalizacijo Evrope.

Je pa tukaj še veliko vprašanj še odprtih, se pravi rešitev pod okriljem sektorja za instrumente mehkega prava ne pa za pravne obveznosti na temu področju. Se pravi, tukaj imamo še vedno to, kako se bo reševalo to.

Potem je še pomembna zadeva to, da se ne širi kroga uporabnikov storitev in prenosljivost sama po sebi ne ogroža teritorialne ekskluzivnosti licenc in zato se ne pričakuje nekih vplivov na industrijo, kar je tudi zelo pomembno, če govorimo o temu.

Zdaj je pa delikaten ta vpliv na avtorsko pravico kot lastninsko pravico in kot svobodna gospodarska pobuda. Tukaj je zdaj vedno dilema ali je ta ukrep upravičen glede na temeljno svobodo čezmejnega upravljanja in uporabe teh storitev, tukaj bo verjetno še veliko debat. Je pa res, da ta predlog sledi konceptu delovanja enotnega notranjega trga, kar je pa tudi nedvomno pomembno. In, če pogledamo, kar se tiče subsidiarnosti je prenosljivost storitev spletnih vsebin gre, tako kot sem že prej omenil, za čezmejno vprašanje in je unija ta, ki lahko spremeni ta / nerazumljivo/ se pravi se ta ukrep sprejme samo na ravni EU, tako da ne bo več, se pravi razlik med tem, da bo posamezna država imela drugače opredeljeno tole. To je tudi pomembno.

In pa moram povedati kot predstavnik SMC da je to se pravi skladno s tem predvolilnim programom se pravi, bom rekel, vzpostavitev poslovnega okolja, ki naj bi bil enostavnejši in za gospodarstvo bolj ugoden in tudi glede koalicijske pogodbe je v temu interesu, da se ta naredi neko predvidljivo in stabilno poslovno okolje. Tako da, in v končni fazi je pa za potrošnika dostop do določenih spletnih vsebin na katere naj bi bil naročen tudi potem olajšano in izboljšano, tako da je tudi tole, glede na to da se predvideva, da se bo to poraslo na, če imam pravilno informacijo 14 % do leta 2020.

Tako da je vse v tej smeri. Toliko z moje strani, hvala.

Še kdo? Izvoli.

Hvala za besedo, lep pozdrav obema.

Imel bi čisto eno načelno vprašanje, občutek imam pa mogoče se motim in bi prosil, če mi ga izboljšate, da uredba se mi zdi nekako neuravnotežena med tistimi, ki spletne storitve zagotavljajo, med potrošniki pa imetniki pravic.

Zato bi vas prosil, če mi malo razložite kako vidite to uravnoteženost? Mislim da problem, ki ga je kolega Trček omenil v zvezi s kakovostjo moram reči, da nam prav malo kot potrošnikom koristi, če kakovost ni zagotovljena, kaj bomo potem s tem, kaj pravzaprav kot potrošnikom zagotavlja? In to ima posredni pa neposredni vpliv tudi na tiste, ki storitve zagotavljajo pa na imetnike pravic. Ali bo zdaj čisto dovolj, da pride neka kocka ali pa kocke, imetniki pravic bodo dobili pravice, ne vem, ne razumem čisto dobro, čemu to koristi evropskim državljanom, čisto konkretno? Mogoče imate celo kakšen konkreten primer, kak ob to v praksi izgledalo?

Hvala lepa.

Hvala.

Izvolite, gospod Cantarutti.

Hvala lepa.

"Zakaj šele sedaj?" je bilo prvo vprašanje. Zdaj kar nekaj časa se že zavedamo, da sploh pri digitalizaciji enotnega trga je ravno koncept avtorskih pravic tisti, ki je nekakšna cokla zaradi svojega načela teritorialnosti. In to načelo teritorialnosti ne izvira samo iz evropskega prava, izvira iz mednarodnega prava. Tako da ta ukrep, ki ga imamo sedaj na mizi je prvi korak, ki nas od tega odmika, pri čemer načelo teritorialnosti zgolj relativizira. To še zmeraj pomeni, da če sem jaz zakonito kupil spletno vsebino in jo lahko doma predvajam si na tablici, na računalniku, na televizorju sem njen zakoniti uporabnik. Vnaša se pa dodatno notri zakonska domneva, da sem zakoniti uporabnik tudi, če bom to vsebino uporabljal čez mejo se pravi izven kraja svojega običajnega prebivališča. Tako da na nek način se tukaj notri vnaša en čezmejni most preko te zakonske domneve, ki pa še zmeraj teritorialnost ohranja.

Ali je mogoče to vsebino zagotavljati v drugi državi na isti način, z isto kakovostjo? To je zelo dobro vprašanje in ni odvisno samo od ponudnika samega včasih je odvisno tudi od infrastrukture, ki jo zagotavlja. In zato je tukaj notri jasna določba, da kolikor se ponudnik ko proda svojo spletno storitev zaveže, da bo takšno kakovost ki jo zagotavlja v osnovni državi, zagotavljal tudi čez mejo, mora to spoštovati. če se pa k temu ne zaveže, ker se morebiti zaveda, da to sploh ni mogoče ali pa da je to mogoče samo v nekaterih državah članicah pa k temu ponudnika ali industrijo ne moremo prisiliti, ker enostavno niso dane infrastrukturne možnosti za to. Tako da, kakovost vsebine bo postala tukaj tržna kategorija kjer bo mogoče zagotavljati se bodo seveda vsi potrudili, da jo vključijo notri v svojo ponudbo, da se z njo tudi promovirajo. Kjer pa je ne bo mogoče zagotavljati pa ne bo breme, ki izhaja iz same zakonodaje. Tako da, na takšen način razumemo to ravnotežje, če želite.

Zdaj, zakonski akt tukaj je zelo enostaven, je samo 8. členov in je v obliki uredbe, kar pomeni, da tukaj manevrskega prostora za države članice pravzaprav ne bo. Po prvih diskusijah v tej zvezi in to je nekako že nadaljevanje te diskusije, ki smo jo imeli pred dobrim tednom glede usmeritev za delovanje v institucijah Evropske unije. Po prvih odzivih držav članic, vse to zelo pozitivno podpirajo ampak se hkrati zavedajo, da ker gre za uredbo kjer manevrski prostor pri implementaciji bo zelo omejen ali pa ga mogoče sploh ne bo, je zelo pomembno kako so posamezni pojmi, posamezna določila tukaj notri zapisana. In zato je ključna pozornost v zadnjih dveh, treh sestankih, ravno ta teden v ponedeljek je bil zadnji, je bila usmerjena ravno na te pojme, kaj je običajno prebivališče, kaj je prenosnost, kaj pomeni storitev spletnih vsebin, kaj je kakovost. Zato, da tukaj ne bi prišlo do dilem pri samem izvajanju v nadaljevanju. Ampak, glede samega namena in pristopa do urejanja pa vlada splošna podpora.

Eno izmed določil, ki je tukaj notri mogoče delno povezano z geo-blokiranjem ni pa neposredno je v 5. členu in to določilo pravzaprav prepoveduje, da bi znotraj pogodbenih določil obstajalo omejevanje čezmejne prenosljivosti. Ampak, poudarjam, znotraj pogodbenih določil. Pogosto geografsko blokiranje, geografske diskriminacije sploh ne izvirajo iz pogodbe same ampak jo ponudnik enostavno znotraj svojega IT orodja vnaša releje, povratne zanke in tako naprej.

Tako da, ta ukrep gre korak naprej, nikakor pa ne rešuje še vprašanja geo-blokiranja. Vprašanje geo-blokiranja je sestavni del ločene iniciative, o tem se ravno zdaj pogovarjamo, ker osnutki so že nastavljeni in bo v naslednjih mesecih na mizi. Takrat se bomo pogovarjali čisto konkretno o tem kdaj je geografsko diskriminiranje zaradi javnega interesa mogoče, upravičeno in kdaj ne. Ta ukrep konkretno ne gre tako daleč. Kot rečeno, ta ukrep je namenjen temu, da prvič lahko vsebine, ki jih zakonito kupim doma uporabljam tudi pri svojem čezmejnem obisku v drugih državah članicah.

Tako da, prvi korak, pomemben korak, pomembno sporočilo ampak nikakor ne daje odgovore na vsa vprašanja.

Hvala.

Še kdo? (Ne.) Torej potem lahko zaključimo razpravo. K predlogu stališča ni bilo vloženih amandmajev, dajem torej v razpravo in na glasovanje naslednji predlog mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe evropskega parlamenta in sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu, EPA 1042-VI EU U 621, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Vidim, da ne, torej lahko glasujemo o temu mnenju. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega delovnega telesa, predvidevam, da bom to jaz. Tako da, s tem zaključujem sejo, to točko dnevnega reda in 28. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Se zahvaljujem predstavnikom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vsem vam, gospe in gospodje da ste bili ta trenutek z nami… Izvoli, ja?

Če vas smem samo obvestiti, ker ste člani Odbora za gospodarstvo, da smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zdaj vzpostavili tako imenovane bralne sobe za dokumente, konsolidirane dokumente TTIP in ste vabljeni, da v kolikor poslanci seveda imate dostop, ste zainteresirani da se oglasite in vam bodo na razpolago. To zdaj deluje.