Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 35. izredno sejo Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec dr. Matej T. Vatovec.

Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k 7. točki, gospoda Franca Breznika in predstavnika Sodnega sveta k 12. točki, predstavnike Vlade k vsem točkam.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. aprila 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje … /oglašanje iz dvorane/

Proceduralno, kolegica Nataša Sukič.

Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani predsedujoči! Predlagam, da se opredelite kot predsednik Državnega zbora glede odstopa poslanca Franca Breznika kot državnega sekretarja, ki se sedaj želi vrniti nazaj na mesto poslanca, potem ko je dva tedna pred javnostjo prikrival, da je bil za volanom v skrajno alkoholiziranem stanju. Napihal je namreč toliko, da bi lahko pravzaprav že skoraj izgubil vozniški izpit. Potem kot je pred javnostjo prikrival, da je bil na sestanku s firmo, ki je v kriminalistični preiskavi zaradi tihotapljenja drog, in to bojda zato, da je domu za starejše občane v Lenartu priskrbel banane in čebulo. Skrajno neprimerno se nam v Levici zdi, da Franc Breznik ne doume, da bi moral pravzaprav kot funkcionar odstopiti na celi črti, ne samo kot državni sekretar, ampak tudi kot poslanec. On je pač poslanec stranke, ki je v zraku za vsak najmanjši prekršek kogarkoli iz strank, ki niso SDS. Spomnimo se samo pozivov poslancev SDS k odstopu sekretarja zaradi neprimerne šale na Twitterju in podobnih epizod. Takrat je SDS sposoben ure in ure problematizirati in moralizirati na račun takih zadeve, zato vas, spoštovani predsedujoči, predsednik Državnega zbora, pozivam, da se do tega, da se Franc Breznik vrača na mesto poslanca, potem ko je odstopil kot državni sekretar, se pravi, da ostaja visoki funkcionar, opredelite. Hvala lepa.

Kolegica Sukič, dobro veste, da za to ni nobene pravne podlage. Vaš predlog prav tako ni bil predlog o vprašanjih poslovnika, zato nadaljujem z vodenjem te seje.

Govorimo o določitvi dnevnega reda. Predlogov, še enkrat ponavljam, za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za ja glasovalo 75, proti 1.

(Za je glasovalo 75.) (Proti ena.)

Ugotavljam, da je dnevni red 35. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Ugotovitve o ponovnem opravljanju funkcije poslanca in o prenehanju opravljanja funkcije poslanca na podlagi 14. člena Zakona o poslancih. Vlada je Državnemu zboru posredovala obvestilo o razrešitvi Franca Breznika s funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje z dne 17. 4. 2020, iz katerega izhaja, da Francu Brezniku s 17. 4. 2020 preneha funkcija državnega sekretarja na navedenem ministrstvu. Obvestilo Vlade je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Državnemu zboru, da se na podlagi 14. člena Zakona o poslancih in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznani z naslednjima sklepoma.

Prvi sklep: Državni zbor na podlagi odločbe Vlade z dne 17. 4. 2020 ugotavlja, da je Francu Brezniku s 17. 4. 2020 prenehala funkcija državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, zato od 18. 4. 2020 ponovno opravlja funkcijo poslanca.

Drugi sklep: Nuša Ferenčič, ki je opravljala funkcijo poslanke namesto poslanca Franca Breznika v času, ko je ta opravljal funkcijo državnega sekretarja, je 17. 4. 2020 prenehala opravljati funkcijo poslanke.

Nuši Ferenčič se zahvaljujem za opravljeno delo, poslanskega kolega Franca Breznika pa prosim, da se pridruži v poslanskih klopeh.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali danes v okviru glasovanj.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-CoV-2 (COVID-19) V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade Maticu Zupanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje.

Hvala za besedo. Bom kratek, vem, da je danes dolg dan pred nami.

Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji 21. aprila določila besedilo predloga novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, covid-19. Predlog te novele predstavlja enega izmed prvih korakov izhodne strategije, kar na področju sodnih in upravnih zadev pomeni postopni ponovni zagon delovanja pravosodja in izvajanja upravnih in drugih javnopravnih nalog. Z novelo torej želimo vzpostaviti zakonsko podlago za takšno postopnost ob hkratni skrbi, da se ob tem ne povečajo možnosti širjenja virusne okužbe in se ne ogroža zdravja in življenja udeležencev v teh postopkih.

Novela prinaša rešitve na dveh področjih, v sodnih zadevah in v upravnih zadevah. Na področju sodnih zadev se bo z novelo uzakonila možnost odločanja sodišč in vročanja sodnih pisanj tudi v tako imenovanih nenujnih zadevah, to je tam, kjer roki trenutno ne tečejo. To varovalko v zakonu ohranimo predvsem zaradi aktualnih omejitvenih ukrepov, zaradi katerih bi bilo državljanom precej težko uveljavljati pravice v zakonskih rokih. Predlagamo torej, da bi lahko začela sodišča na nek postopen način, ki bo predpisan v odredbi predsednika Vrhovnega sodišča, skladno s priporočili tako zagotavljati ustrezno varno okolje za vse udeležence postopkov odločati in vročati sodna pisanja. V prvi vrsti s tem skušamo sicer zajeti informatizirane postopke, to so predvsem zemljiška knjiga, izvršba in pa tiste postopke, o katerih je sodišče pred epidemijo že izvedlo narok, že izpisalo odločitev, ta pa zdaj čaka le še na vročitev. Z izglasovanimi predlogi amandmajev na odboru se je v besedilo novele vnesla pomembna novost, da bodo sodišča lahko izvajala tudi naroke tam, kjer bo to mogoče, in da bodo sodna pisanja o nenujnih zadevah morala vsebovati obvestilo za stranke, da bo rok za njihov odziv začel teči šele takrat, ko bo v ustreznih občilih razglašen konec epidemije. Menimo, da sta ti dve spremembi pretežno ustrezno naslovili tudi tisti problematiko, ki jo je s svojimi predlogi amandmajev vzpostavila Odvetniška zbornica Slovenije.

Druga novost je povezana z insolvenčnimi postopki in je usmerjena v prihodnjo počasno sproščanje delovanja sodstva tudi na tem področju, in sicer tako, da zavarujemo stranke pred izjemno kratkimi roki. Skladno z veljavnimi pravili insolvenčne zakonodaje v teh primerih ni možnosti vrnitve v prejšnje stanje, ni možnosti obnove postopka niti ni možnosti revizije. Izpostavljamo, da je ta rešitev pripravljena za situacijo, ko bi predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo uvrstil insolvenčne postopke v nabor nujnih zadev, to je pa tam, kjer roki začnejo teči.

Potem pa predlog novele vsebuje še dve rešitvi s področja upravnih zadev, in sicer možnost vročanja odločb sklepov in drugih dokumentov v nenujnih zadevah na način z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali pa na elektronski predal, kjer do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje nenujnih zadev, o katerih roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, posameznik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev. Poleg tega pa se uzakonja še možnost izvedbe ustnih obravnav tudi v nenujnih zadevah, vendar zgolj tam in na način, kjer je mogoče zavarovati zdravje strank z ustreznimi ukrepi.

Toliko uvodoma. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Blažu Pavlinu.

Hvala za besedo.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje na svoji 19. nujni seji 23. aprila 2020 in je kot matično delovno telo obravnaval ta predlog zakona. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe ter dopisom Odvetniške zbornice Slovenije.

Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da se s predlaganim zakonom sledi temeljnemu namenu osnovnega zakona, da se v obdobju epidemije covid-19 v sodnih in upravnih postopkih omogoči delovanje državnih organov ob hkratnem varovanju zdravja in življenja ljudi, pri čemer je v ospredju skrb za posameznika, ki je v tem obdobju okrnjen pri uveljavljanju svojih pravic. Predlagani zakon sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije, ki so v fazi priprave izhodne strategije, kar v obravnavanem primeru pomenu postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov z možnostjo odločanja tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusne okužbe ter ogrožanja zdravja in življenja udeležencev v postopkih.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so pripombe iz njihovega pisnega pravnega mnenja ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih. V razpravi je koalicijski poslanec pozdravil predlagano postopno odpiranje delovanja v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki bo državljanom omogočilo lažje uveljavljanje pravic. Pri tem je sodišča pozval, naj opravljajo vse postopke, ki jih je mogoče izpeljati po elektronski poti. Predstavnik predlagatelja je v zvezi s tem pritrdil, da so predlagane rešitve usmerjene tudi v sprostitev informatiziranih postopkov. Opozicijski poslanec predlaganim rešitvam sicer ni nasprotoval, izrazil pa je bojazen, da se je z njimi bolj kot priporočilom stroke glede varovanja zdravja ljudi sledilo pozivom odvetnikov in stečajnih upraviteljev k sproščanju poslovanja sodišč. Zanimalo ga je tudi, kako bodo predlagane rešitve glede vročanja in nadaljnjega poteka nenujnih postopkov učinkovale v praksi, kar sta dodatno pojasnila predstavnika predlagatelja.

Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 1., 2. in 4. členu ter v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predlaganega zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Jurij Lep.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavnik ministrstva!

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami smo sprejeli na 32. izredni seji Državnega zbora. Za nami je torej mesec dni od njegove veljavnosti. Nastala situacija širjenja nalezljive bolezni covid-19 nas je postavila pred težko preizkušnjo. Vse veje oblasti smo morale napore in vse svoje znanje usmeriti v smer premagovanja in lajšanja nastalih situacij, ki jih je povzročil omenjeni virus.

Eden od začasnih ukrepov, ki ga je bilo treba sprejeti, je bil tudi predlog na področju sodstva in upravnih organov. A vendarle se ustreznost ukrepov najbolje pokaže v praksi. Pojavijo se dodatne smernice in nasveti, katerim moramo prisluhniti, še posebej strokovna mnenja in ocene pristojnih zdravstvenih inštitucij. Vsi ukrepi, ki jih v luči epidemije sprejemamo v tem trenutku, so začasne narave, a njihovi rezultati in tudi posledice se bodo zrcalili bistveno dlje.

Zakon, ki je v veljavi od 29. marca, je bil sprejet z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, zagotovitve delovanja posameznih državnih in lokalnih organov in, najpomembneje, z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi. Interventni zakon, ki naslavlja problematiko odzivanja pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa, je med drugim tako določil, da roki v sodnih in upravnih zadevah, razen le nujnih, v času epidemije ne tečejo. Sodišča in upravni organi od sredine marca dalje posledično opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Vendarle se je v praksi pokazalo, da so v tem obdobju tudi v nenujnih zadevah opravili veliko dela.

Novela zakona sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije in pomeni postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov na način, da se omogoči možnost odločanja tudi v nenujnih zadevah. Seveda vse to ob izpolnitvi vseh pogojev za varno delovanje sodstva in varno udeležbo strank, ki v postopkih nastopajo oziroma so v njih udeleženi. Sodišča bodo tako lahko odločala in vročala pisanja tudi v zadevah, ki se ne obravnavajo kot nujne. V skladu s sprejetim zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami pa bo še vedno pomenilo, da roki v teh zadevah ne bodo tekli, razen če bo šlo za sodne zadeve, ki se obravnavajo kot nujne. Posledično strankam, ki bodo v tem obdobju odločbo prejele, ne bo treba narediti ničesar do konca epidemije. Razen če bodo same želele pospešiti določen postopek, na primer odpraviti določene pomanjkljivosti, podati potrebno izjavo, dopolniti vlogo in tako dalje.

S sprejetjem novele zakona se bo tako določil tudi odstop od strogih pravil v postopkih insolventnosti iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sodišče bo obravnavalo in odločalo tudi v primeru, če je oseba zamudila rok ali izostala iz naroka iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo, in sodišče o tem še ni sprejelo odločitve. Tanke so meje v neznanih situacijah, a aparat sodstva mora delovati s posebno previdnostjo, da se v nobenih razmerah ne oškoduje pravic strank, še posebej šibkejših, ki se običajno znajdejo v podrejenem položaju. Vsem je treba omogočiti stalen dostop do strokovnega in ustrezno pravnega svetovanja in zastopanja, ne glede na čas in omejitve, v katerih smo se znašli. Sodstvo mora ob tem začeti z delovanjem postopoma in ob izpolnitvi potrebnih pogojev za varno delovanje tako zaposlenih kot tudi vseh strank v postopkih.

V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona soglasno podprli. Hvala.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Dušan Šiško.

Predsednik, lep pozdrav. Prav tako vsem prisotnim.

Predlagani zakon sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije covid-19 in upošteva predvsem trenutno strokovno oceno glede širjenja virusne okužbe. Vsebina zakona prinaša postopno in hkrati čim bolj široko aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov, s pomočjo odločanja tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusne okužbe. S sprejetjem tega zakona se bo začela postopna aktivacija sodstva. Zakon določa pravno podlago, da lahko sodišča tudi v postopkih, ki niso nujni, odločajo in vročajo pisanja, če sodišča lahko zagotavljajo opravljanje teh dejanj. Sodna veja je ena izmed vej oblasti, ki bistveno prispeva k delovanju pravne države in demokratični ureditvi. Ne želimo si situacije, v kateri sodstvo dlje časa ne bi opravljalo svojega temeljnega poslanstva. Trenutno veljavni zakon je nepričakovano močno posegel v delovanje sodne veje oblasti in posredno v samo odvetništvo. Menimo, da je pravi čas za rahljanje že sprejetih togih ukrepov. Trenutno je problem, ker odredba predsednika Vrhovnega sodišča odreja, da sodišča do 1. julija ne bodo odprla svojih vrat. Po tem datumu sledijo sodne počitnice. Slednje pomeni, da odvetniki svoje temeljne dejavnosti ne bodo mogli opravljati vse do začetka septembra 2020. Na udaru so predvsem manjše odvetniške pisarne, ki so odvisne od obravnav, pritožb in ostalih tekočih zadev. Ko pride do nedelovanja odvetništva, to povzroči tudi slabitev pravne varnosti predvsem za stranke v že začetih postopkih in tudi za slehernega posameznika, ki potrebuje pravno pomoč. S sprejetjem tega zakona se bo pričela tudi postopna aktivacija delovanja upravnih organov v tako imenovanih nenujnih zadevah. Gre za korake, ki so majhni in ne hipni, ki bi lahko bili v škodo strank, še posebej tistih najšibkejših. Po drugi strani se bo s sprejetjem tega zakona preprečil nastanek večjih kasnejših obremenitev za sodišča in upravne enote, ki bodo morali odločati tudi o vlogah, ki so bile vložene pred in med epidemijo covid-19. Pomembno je, da se zagotovi postopno delovanje vseh organov v naši državi, saj bo to prispevalo k vrnitvi življenja po starih tirnicah. Hvala lepa.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolega mag. Dejan Kaloh.