Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe, gospodje!

Začenjam 38. izredno sejo Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Bojana Muršič, Marjan Šarec, Soniboj Knežak, Janja Sluga do 13. ure, Ferenc Horváth do 16. ure, Jerca Korče do 12. ure.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda, vas obveščam, da se z današnjo sejo vračamo na običajen potek seje, zato prosim, da predstavniki Vlade ter poslanke in poslanci dopolnilno obrazložitev zadev, predstavitve poročil matičnih delovnih teles ter stališč poslanskih skupin predstavite izza govornice. Pri govoru izza govornice maska seveda ni potrebna. Prav tako vas obveščam, da maske niso obvezne, so pa priporočljive. Poslanke in poslanci, prosim, da ko boste razpravljali iz svojih klopi, med razpravo še vedno sedite.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 38. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 22. maja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora, predlog za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Delajo naprave? / oglašanje iz dvorane/ Ne. Pri meni tudi ne. Poskusno bomo sprožili, zaradi preizkusa. Ne dela. Okej. 10 minut prekinitve, da uredimo tehniko. Kolegice in kolegi, ugotovili smo, da je vse v redu, zato nadaljujemo s sejo. Glasujemo torej o dnevnem redu seje.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 38. izredne seje zbora določen.

Postopkovno, kolega Matej T. Vatovec.

Najlepša hvala, predsednik.

V bistvu bi imel dve stvari proceduralno. Prvič želimo še enkrat opozoriti na to, kako se je odvila obravnava na matičnem delovnem telesu za današnjo 3. točko dnevnega reda. Še enkrat bom poudaril, da je bila seja odbora za delo sklicana v nehumanih okoliščinah, se pravi sredi noči. Prav tako mislim, da je bilo vodenje te seje zelo nekorektno. Po eni strani je bilo onemogočeno sodelovanje javnosti, dobili smo potrdilo s strani civilnodružbenih organizacij, ki so želele prisostvovati in sodelovati pri razpravi, da jim je bilo jasno povedano, da zaradi epidemije njihovo sodelovanje kot aktivnih predstavljavcev stališč ni mogoče, ampak samo kot poslušalcev, kar je seveda v nasprotju tudi z dogovorom, ki smo ga sprejeli – da lahko civilnodružbene organizacije sodelujejo z enim predstavnikom pri delu Državnega zbora. Da ne govorim o tem, da se ponavljajo prakse, ki smo jih videli že v preteklosti, s komentiranjem, prekinjanjem in intervencijami, ko določeni poslanci razpravljajo s strani predsedujoče. Seja je bila prav tako sklicana tisti torek, v nasprotju z vašo obljubo na Kolegiju predsednika Državnega zbora, da bo sklicana v četrtek. Vemo, da se predsedniki delovnih teles usklajujejo s predsednikom Državnega zbora glede teh stvari in bi se tudi morali. V primeru rednih sej imamo celo terminski plan, kdaj se zvrstijo delovna telesa, tako da to ni popolna neodvisnost predsednikov.

Moje prvo postopkovno je to, da upam, da boste kot predsednik zagotovili, da bo vsaj ta seja potekala karseda tekoče in v nekih normalnih okoliščinah, kar se tega tiče, in da bodo tudi nadaljnje obravnave v tem parlamentu pod nekimi minimalnimi demokratičnimi pogoji in da se tudi pogovorite s predsedniki delovnih teles, predvsem nekaterimi, da zagotovijo, da bodo obravnave na matičnih delovnih telesih karseda sledile tistemu dogovoru, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, in da ne prihaja do takšnih zlorab s strani predsednikov delovnih teles.

Spoštovani kolega Matej, vi veste, da to ni bil postopkovni predlog. Jaz se lahko opredelim do tega, kaj se dogaja, lahko tudi ne, dejstvo pa je, da moramo danes nadaljevati oziroma začeti z izredno sejo. Če želite, se lahko pogovoriva še na štiri oči, lahko tudi tu povem, kaj si mislim o seji. Mogoče je prav, da odgovorim, ker ste mi očitali, da se jaz nisem držal obljube, da bo seja delovnega telesa sklicana v četrtek. Jaz sem ta četrtek namenil, po svojem predlogu, ki ga je sprejel tudi kolegij, delovnim telesom. Res pa je, to vsi vemo, da so predsedniki delovnih teles, bodisi tisti, ki prihajajo iz vrst koalicije, bodisi tisti, ki prihajajo iz vrst opozicije, samostojni pri sklicevanju delovnih teles in jaz kot predsednik Državnega zbora nimam nobenega vpliva, lahko jim seveda sugeriram, ampak ne morem pa prepovedati, da skličejo delovna telesa ob določeni uri. Tako da dejstvo je, da je zdaj delovno telo svoje delo opravilo, jaz mislim, da korektno, in da je danes na dnevnem redu predvidena izvedba te seje. Predlagam, da gremo na prvo točko in da damo besedo vsem tistim, ki jo imate.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKEM INSTRUMENTU ZA ZAČASNO PODPORO ZMANJŠEVANJU TVEGANJ ZA BREZPOSELNOST V IZREDNIH RAZMERAH (SURE) PO IZBRUHU COVID-19, V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade. Imamo državnega sekretarja mag. Petra Ješovnika z Ministrstva za finance.

Gospod Ješovnik, lahko greste za govornico.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega evropskega solidarnostnega instrumenta SURE, katerega namen je financiranje shem skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev ter samozaposlenih, vse s ciljem ohranjanja delovnih mest ter dejavnosti samozaposlenih. Za ta namen je Svet Evropske unije 19. maja 2020 sprejel uredbo o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah, imenovanega SURE. Instrument SURE temelji na posojilih Evropske komisije državam članicam za zagotovitev finančne pomoči za obvladovanje nenadnega in močnega povečanja dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov zaradi ukrepov za zaščito delovnih mest. Sredstva za ta posojila Evropska komisija pridobi z zadolževanjem na mednarodnih finančnih trgih, članice pa morajo zagotoviti 25 milijard evrov garancij oziroma poroštev za obveznosti drugih držav članic iz posojilnih in poroštvenih pogodb, ki jih sklenejo z Evropsko komisijo. Višina poroštva posamezne države članice je odvisna od njenega deleža v bruto nacionalnem dohodku Evropske unije, tako da delež Republike Slovenije znaša 0,35 odstotne točke oziroma 88,1 milijona evrov. Instrument SURE je začasne narave in bo postal razpoložljiv šele, ko bodo vse države članice zagotovile ustrezno garancijo oziroma poroštvo.

Za zagotovitev poroštva Republike Slovenije in sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo je skladno z ustavno zahtevo iz 149. člena Ustave Republike Slovenije potrebno sprejeti predlagani zakon. Z uveljavitvijo predlaganega zakona še ne bodo nastopile neposredne finančne posledice za proračun Republike Slovenije, saj se s poroštvom prevzema riziko potencialne odgovornosti za obveznosti drugih držav članic. Plačilna dolžnost Republike Slovenije bi torej nastala v primeru, da država članica Evropski komisiji ne bi mogla vrniti posojila in bi Evropska komisija od vseh držav članic zahtevala, da v sorazmernem deležu izpolnijo obveznosti namesto države članice. Verjetnost takšnega dogodka je zelo majhna. Poleg tega pa je predvideno, da bo Evropska komisija najprej poiskala možnosti poplačila v okviru proračuna Unije.

Dovolite mi, da v nadaljevanju predstavim bistvene elemente predlaganega zakona. Kljub temu da zakon temelji na uredbi Sveta Evropske unije, ki se neposredno uporablja, smo s predlogom zakona njene določbe v nujno potrebnem obsegu povzeli z namenom, da bi se zadostilo ustavni zahtevi po določnosti oziroma določljivosti poroštvenega zakona. Pri tem določb, ki podrobno urejajo ravnanje Evropske komisije in ne vplivajo na opredelitev poroštvene obveznosti države, namenoma nismo dobesedno povzemali. S poroštvom na podlagi tega zakona so v osnovi zavarovane obveznosti drugih držav članic iz posojilnih pogodb, dodatno pa so zavarovane tudi njihove poroštvene obveznosti, če posamezna država članica v primeru unovčitve poroštva ne bi mogla izpolniti svoje poroštvene obveznosti. V našem pravnem redu to ustreza pojmu podporoštva iz 1016. člena Obligacijskega zakonika. Poroštvo je po tem zakonu v vsakem primeru omejeno na skupno 88,1 milijona evrov, kar pomeni, da morebitna unovčitev podporoštva ne povečuje predvidene potencialne obveznosti Republike Slovenije. Poroštvo po tem zakonu velja tudi za refinanciranje, obnavljanje ali prestrukturiranje obveznosti iz posojilnih pogodb. V primeru izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije pridobi regresno terjatev do države članice v višini plačanega zneska, postopek izterjave regresne terjatve pa vodi Evropska komisija.

Predlog zakona v tem delu sicer odstopa od ureditve v Zakonu o javnih financah, po katerem ima pristojnost izterjave minister za finance, vendar ima predlagana rešitev podlago v Uredbi Sveta Evropske unije, ki se sklicuje na odločbe Uredbe 2018/1046. Ta uredba namreč ureja finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in pri tem določa, da finančno pomoč, kamor se štejejo posojila državam članicam, neposredno izvršuje Evropska komisija. Ta rešitev je bila tudi dogovorjena med državami članicami v besedilu poroštvenega sporazuma in je zato za Slovenijo obvezujoča. Poroštvo po tem zakonu preneha z dnem, prvič, ko so vsa posojila v celoti vrnjena, drugič, ko v skladu z uredbo ni več mogoča izdaja posojil, in tretjič, ko so vse obveznosti Republike Slovenije kot poroka v celoti nepreklicno izpolnjene, vendar najpozneje do 31. decembra 2053. Ta končni datum upošteva najdaljšo ročnost posojil iz preteklega mehanizma finančne pomoči, tako imenovanega EFSM, ki je znašala 30 let, ter čas, ki omogoča dolžnost pri postopkih odobritve posojil in ločitev poroštva.

Glede na to, da predlagani zakon predstavlja podlago za sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo, ki je bistven člen za razpoložljivost inštrumenta SURE, Vlada predlaga, da zakon podprete.

Hvala za vašo pozornost, poslanke in poslanci. Predsednik, hvala za besedo.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.

Odbor za finance je na 40. nujni seji 28. maja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodnem ekspozeju je državna sekretarka na Ministrstvu za finance predstavila cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona. Pojasnila je, da je Evropska komisija predlagala vzpostavitev instrumenta SURE v vrednosti 100 milijard evrov, ki bo podpiral predvsem sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe. Posojila iz instrumenta bodo temeljila na poroštvih držav članic v višini 25 milijard evrov. Slovenija bo skladno s svojim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku Evropske unije jamčila za približno 0,35 % skupnega zneska oziroma za nekoliko več kot 88 milijonov evrov. Poudarila je, da bi neposredne finančne obveznosti za Republiko Slovenijo nastopile v primeru, da države članice ne bi izpolnile svojih obveznosti. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba pripravila pisno mnenje, v katerem je med drugim opozorila na nejasnosti 2. člena v delu, ki se nanaša na določitev poroštvene kvote za poroštvo Republike Slovenije, ter na pomanjkljivo obrazložitev določbe 5. člena, ki določa prenehanje poroštva. Pojasnila je, da se z vloženimi amandmaji odpravljajo pomanjkljivosti glede citiranja uredbe Sveta Evropske unije.

V razpravi so članice in člani Odbora izrazili podporo predlogu zakona ter predstavili svoja stališča. Posamezni člani so opozorili na nejasno določene obveznosti, ki bi lahko izhajale iz instrumenta SURE, ter možnost kasnejših pogojevanj. Izražena je bila podpora nedavnim ukrepom na ravni Evropske unije, ki bodo na primerni ravni naslovili težave, ki se pojavljajo pri odpravi posledic epidemije, ter s tem razbremenili države članice. Opozorjeno je bilo, da se je za enega najpomembnejših ukrepov pri odpravi posledic epidemije pokazalo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Ta ukrep bo predstavljal enega ključnih izzivov tudi v prihodnje. Glede na obseg sredstev, ki jih je za ta ukrep namenila Republika Slovenija, in predviden znesek posojil, ki ji bo pripadel iz instrumenta SURE, gre sklepati, da se je Republika Slovenija ob reševanju posledic epidemije odzvala pravilno. Članice in člani odbora so državni sekretarki postavili vprašanja, ki so se nanašala predvsem na stroške, ki bodo nastali Republiki Sloveniji v povezavi z instrumentom, na možnosti za izkoriščanje sredstev, ki jih predvideva instrument, ter na dodatne ukrepe, prek katerih bi bilo možno razpoložljiva sredstva v okviru instrumenta učinkovito izkoristiti.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala dodatna pojasnila glede pomislekov in vprašanj, ki so bila izpostavljena v razpravi. Med drugim je poudarila, da bo znesek, ki bo pripadel Republiki Sloveniji, odvisen tudi do domačih ukrepov, tistih, ki so bili, in tistih, ki še bodo sprejeti. Glede stroškov, povezanih z instrumentom, je pojasnila, da bo ocena znana in dogovorjena ob sklepanju posameznih posojilnih pogodb, pogoji zadolževanja Evropske komisije pa bodo skladni z najvišjo bonitetno oceno Evropske komisije.

Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k 1., 2. členu in k naslovu zakona in jih sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Jožef Horvat.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, drage kolegice in kolegi!

Očitno se, hvala bogu, Državni zbor vrača v delovanje v nekih normalnih okvirih. Preseneča me takšno število poslancev pri tej točki dnevnega reda, to ni običajno. Zato in zaradi marsičesa je moja prva misel ta trenutek hvaležnost. Hvaležnost vsem ljudem naše države, ki so se in se še držijo navodil zdravniške stroke, navodil, odlokov Vlade in seveda tudi zakonov Državnega zbora. Na tem mestu ne smem pozabiti in želim posebej izpostaviti službe Državnega zbora, ki so omogočile in so zaslužne, da se nihče v Državnem zboru ni okužil z virusom SARS-Cov-2, za kar je treba izreči veliko priznanje službam naše hiše.

Zdaj pa k zakonu, k zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19. Po tem, kolegice in kolegi, ko se je že zdelo, da je solidarnost na nivoju Evropske unije povsem padla, prav ta solidarnost, ki je eden pomembnih stebrov, na katerih Evropska unija stoji, smo v zadnjem času, od začetka aprila naprej, če sem natančen, pa kljub vsemu doživljali in doživljamo s strani Evropske unije izjemno pomembne signale, dobivamo izjemno pomembne instrumente, s katerimi lahko države članice Evropske unije v svojih državah omilijo posledice, ki bodo velike, posledice epidemije covida-19. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega solidarnostnega instrumenta SURE, ki bo delavcem v državah članicah Evropske unije pomagal ohraniti dohodke, podjetjem pa preživeti. Financiral bo na primer sheme skrajšanega delovnega časa, ko delavci delajo manj, izgubljen dohodek pa jim bo vsaj delno povrnila vsaka država. To je pomemben instrument in zadovoljen sem in izražam priznanje Vladi oziroma Ministrstvu za finance, ki je ta zakon pripravilo, in lahko rečem, da je država Slovenija očitno med prvimi državami članicami EU, ki sprejemajo poroštveni zakon, ki je potreben, da takšen instrument sploh zaživi. Kaj je pravzaprav instrument SURE in zakaj ga komisija predlaga? Novi instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah je zasnovan za pomoč pri zaščiti delovnih mest in delavcev, ki jih je prizadela koronavirusna pandemija.

Mi v Novi Sloveniji bomo seveda ta zakon podprli, zato ker ocenjujemo, da moramo narediti vse, da ohranimo slovensko gospodarstvo pri življenju. To gospodarstvo, ki dejansko tudi financira socialno državo. Če bo slovensko gospodarstvo propadlo, če se bo ohladilo, potem bo težko ali pa nemogoče financirati socialno državo, to se pravi v smeri oziroma v smislu 2. člena slovenske Ustave. Ta instrument SURE bo zagotavljal finančno pomoč v obliki posojil Evropske unije državam članicam pod zelo ugodnimi pogoji, kot že rečeno, v skupni vrednosti 100 milijard evrov. S temi posojili bodo države članice lažje obravnavale nenadna povečanja javnofinančnih odhodkov za ohranjanje delovnih mest. Natančneje, države članice bodo lahko pokrile stroške, ki so neposredno povezani z uvajanjem ali razširitvijo oziroma podaljšanjem nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa in drugimi podobnimi ukrepi, ki so jih uvedle za samozaposlene osebe kot odziv na sedanjo koronavirusno pandemijo.

In kaj so pravzaprav sheme skrajšanega delovnega časa? Sheme skrajšanega delovnega časa so programi, ki v določenih okoliščinah omogočajo podjetjem, ki se soočajo z gospodarskimi težavami, da začasno zmanjšajo število delovnih ur, ki jih opravljajo njihovi zaposleni, ti pa za neopravljene ure prejmejo javnofinančno dohodkovno podporo.

Mi si želimo, da bi ta instrument Slovenija dejansko izkoristila v čim večji meri in naša podpora je zagotovljena.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Marko Bandelli.

Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Evropska komisija je predlagala vzpostavitev solidarnostnega instrumenta SURE v vrednosti 100 milijard evrov posojil. Ta instrument je bil vzpostavljen s sprejetjem uredbe na ravni Evropske unije, vendar bo njegova sredstva možno črpati le, če bodo vse države članice zagotovile jamstvo za tveganje, ki ga zaradi posojil nosi Evropska unija. Z drugimi besedami, Slovenija bo na podlagi zakona, ki ga sprejemamo danes, podpisala jamstvo za dolgove drugih držav članic. Jamstvo Slovenije je omejeno na nekaj več kot 88 milijonov evrov. Zavezovalo nas bo vse do 31. decembra 2053. To pa še ne pomeni, da bo Slovenija avtomatsko deležna posojila, za posojila bo šele morala zaprositi Evropsko komisijo, ki bo šele naknadno določila pogoje, obrestno mero in rok vračila. Posojila, ki bodo članicam razdeljena v okviru tega instrumenta, so namenjena ohranitvi dohodkov delavcev in ohranitvi podjetij v Evropski uniji. Denarna sredstva bo možno uporabiti za financiranje skrajšanega delovnega časa, začasno prekinitev dela in podobne ukrepe za ohranitev delovnih mest in dohodkov prebivalstva.

V Poslanski skupini SAB pogrešamo konkretne odgovore, in sicer, za koliko sredstev bo Slovenija zaprosila in kakšne pogoje ji bo določila Evropska komisija, ali bo do posojila sploh upravičena, kljub temu da jamči za posojila drugih držav članic. Glede na navedene neznanke se nam upravičeno pojavlja vprašanje, kakšna bo dejanska cena takšnega posojila, saj moramo upoštevati tudi veljavnost, da najbolj prizadete države, kot sta denimo Italija in Španija, svojih dolgov ne bodo mogle povrniti in jih bo iz naslova danega poroštva plačala tudi Slovenija. Dejstvo je, da instrument SURE ne zagotavlja nepovratnih sredstev, ampak posojila. Vsako posojilo pa pomeni dodatno zadolžitev države. Že sedaj je zadolžitev države rekordna, in sicer dosega kar 82,4 % bruto domačega proizvoda. Dolgovi, ki jih ustvarjamo danes, ostajajo naslednjim generacijam, našim otrokom, našim vnukom. Na nevarnost pretiranega zadolževanja v povezavi z epidemijo covida-19 nas opozarja stroka, enake pomisleke lahko razberemo iz mnenja Državnega sveta in celo iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Ta je izrazila bojazen za ustavno načelo socialne države, skladno s katerim bo država morala zagotoviti socialni minimum naslednjim generacijam. In ja, tudi pogledi Poslanske skupine SAB so usmerjeni v bojazen poseganja v socialne pravice, pokojnine in plače, za katere smo se in se bomo vedno borili. Poroštvo nadomešča gotovinske prispevke držav članic, ki bi izboljšali kreditno kakovost in posledično preprečili slabšo bonitetno oceno Evropske unije. Slabša bonitetna ocena pomeni slabše pogoje posojila.

Ne glede na vse neznanke v zvezi s potencialnim posojilom želimo Sloveniji omogočiti možnost pridobitve posojila pod najboljšimi možnimi pogoji, zato bomo v Poslanski skupini SAB predlog zakona podprli.