Spoštovane kolegi in kolegice, predstavnice Vlade, ostali prisotni, mediji, lepo pozdravljeni na današnji seji Odbora za finance in monetarno politiko, 23. Seja Odbora za finance in monetarno politiko.

Obveščam vas, da se današnje seje ne more udeležiti in se je opravičila poslanka Nada Brinovšek. Poslanca Luka Mesca pa nadomešča dr. Matej T. Vatovec.

Prehajamo na določitev današnjega dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje današnjega odbora. V poslovniškem roku nisem dobila predlogov v zvezi s spremembo dnevnega reda, zato je tak dnevni red, kot je predlagan s sklicem za današnjo sejo tudi določen.

Predlagam pa, da na prošnjo ministrstva in tudi v dogovoru s predlagatelji, zadnji dve točki, se pravi 3. in 4. obravnavamo najprej kot prvo in drugo, potem pa še predvideni prvi dve točki, če se tudi ostali s tem strinjate.

Prav, potem prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST, po skrajšanem postopku.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev združene levice, s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 57. redni seji, dne 8. 4. 2016 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavni te točke so vabljeni predlagatelji, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance ter predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

K temu predlogu zakona smo dobili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade Republike Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vložitev amandmajev je potekel 28. 4. 2016 in v tem roku je k predlogu zakona amandmaje k 2. in 3. členu vložila Poslanska skupina Združena levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in dajem besedo predstavniku predlagatelja, dr. Matej T. Vatovec, izvolite.

Hvala, gospa predsednica, lep pozdrav vsem.

Novelo bom predstavil zelo na kratko, ker je tudi njeno načelo oziroma njen cilje zelo preprost, in gre namreč za to, da se s spremembo priloge 1 Zakona o davku na dodano vrednost spremeni seznam oziroma nabor izdelkov, ki so obdavčeni po nižji davčni stopnji, s tem da se vključi še higienske izdelke za ženske.

Zdaj, tisto, iz česar startamo, je predvsem to načelo neke poštene oziroma ustrezne obdavčitve, gre namreč za izdelke, ki niso izrecno izdelki neke luksuzne potrošnje, ampak nekaj kar bi lahko opredelili kot neke nujne izdelke oziroma nujne sanitarne izdelke, ki jih polovica prebivalstva uporablja na mesečni bazi. Zdaj, to je to osnovno izhodišče, tu mislimo, da je to neko ustrezno nadaljevanje tistega, kar se je že leta 2011 spremenilo, skratka, ko se je zmanjšala stopnja davka na dodano vrednost za plenice, recimo, ki so ravno tako neka nujna potrošnja, in s tem bi razširili ta nabor teh izdelkov, ki pomenijo neko osnovno potrebo ne pa luksuz, kot sem že omenil.

Tu načeli, ki vodita, ki so nas vodila pri tem, da smo to novelo pripravili, sta dve. Prvo je, kot sem rekel, neka bolj pravična obdavčitev tega in s tem povezana tudi neka enakopravnost oziroma enaka obravnava moških in žensk v naši družbi. Skratka, gre za nek, morda po mnenju nekaterih nek majhen prispevek, ampak mi smo mnenja oziroma stojimo na stališču, da je vsak majhen korak k enakopravnosti dobrodošel in predvsem potreben.

Drug namen je pa zaskrbljujoče dejstvo, in to je to, da je pravzaprav tveganje revščine tisto, ki v Sloveniji v tem trenutku prizadene predvsem oziroma v večji meri ženske. V letu 2014 je bila stopnja tveganja revščine pri ženskah 15,2 %, pri moških skoraj 2 % manjša in stopnja tveganja revščine med brezposelnimi ženskami v letu 2015 jih je bilo 56 tisoč in nekaj, je bila 46,2 % in se je od leta 2005 zvišala za 20,1 odstotne točke. Skratka, gre za neke kazalce, ki so zaskrbljujoči, kažejo na vse težave s katerimi se ljudje, ki živijo na pragu ali pod pragom revščine v naši državi soočajo in ta ukrep vidimo tudi kot en od prispevkov k temu, da se tistim, ki so trenutno v najslabšem položaju tudi ta situacijo nekoliko izboljša.

Tako, da tu bi morda zaključil. Skratka, cilja sta dva. Eno je simbolni, skratka da se odpre tudi ta tematika enakopravnosti v družbi in z jo povezana tudi neka ustrezna obdavčitev, po drugi strani pa poskušamo opozoriti na nevarnost in naraščanje revščine, ki je v Sloveniji na vrhu, kar se tiče Evropske unije. Skratka, rast revščine v Sloveniji je med višjimi. Tu bi rad poudaril še, da gre za nek predlog, ki se lahko deloma vključi tudi v neko širšo evropsko perspektivo. Zdaj nekatere države imajo že ničelno davčno stopnjo na takšne izdelke, seveda so jo sprejeli pred evropsko direktivo, ki je določila najnižjo stopnjo, druge države predvsem Francija in Velika Britanija pa v zadnjem času močno pritiskajo na Evropsko komisijo, da bi uvedla možnost ničelne stopnje in predvsem tudi zaradi takšnih razlogov, skratka zaradi ničelne obdavčitve teh higienskih izdelkov in seveda tudi drugih.

Naj še omenim ja, da smo vložili dva amandmaja, ki sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe tako, da smo tiste pomanjkljivosti popravili in na tej točki se vam zahvaljujem in zaključujem. Hvala.

Hvala lepa.

Predno nadaljujemo bom prebrala še eno pooblastilo in sicer poslanca mag. Bojana Krajnca nadomešča poslanec Saša Tabaković. Za predstavitev mnenja Vlade dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za finance, gospa Mateja Vraničar Erman, izvolite.

Hvala lepa za besedo. En lep pozdrav vsem in najprej hvala lepa, da ste prisluhnili naši prošnji in obrnili vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda današnje seje.

V zvezi s samim predlogom zakona pa naj uvodoma povem, da Vlada predlaganih sprememb Zakona o davku na dodano vrednost ne podpira. Rada bi se osredotočila predvsem na dve zadevi v zvezi z utemeljitvijo zakaj tega ne podpiramo, predlagatelji izpostavljajo, da je, da bo uveljavitev nižje stopnje davka na dodano vrednost za higienske pripomočke za ženske pripomogla k odpravljanju revščine oziroma bo pomenila znižanje stroškov, ki mesečno nastajajo v zvezi z nakupom teh izdelkov. Tega ni mogoče trditi, drobno prodajne cene za tovrstne izdelke se na trgu določajo prosto in znižanje davčne stopnje ne pomeni avtomatično, da se bo strošek za končnega potrošnika dejansko znižal za razliko v davčni stopnji. Tudi izkušnje iz preteklih let, ko so se za določene izdelke stopnje znižale iz splošne na nižjo stopnjo kažejo, da temu ni sledilo tudi znižanje drobno prodajnih cen ampak je v bistvu sledila zgolj prerazporeditev komu v bistvu ta razlika, ki nastane z znižanjem davčne stopnje gre.

Druga zadeva, ki bi jo želela opozoriti pa gre za to, da govorimo o splošni in znižani stopnji DDV in ni ustrezna trditev, da so izdelki in storitve, ki so obremenjene po splošni stopnji davka na dodano vrednost luksuz. Gre za splošno stopnjo po kateri so obdavčeni vsi proizvodi in storitve razen tisti, ki so izrecno, za katere je izrecno predvidena znižana stopnja DDV. Rada bi opozorila še na nomotehnično nedoslednost predlagane spremembe namreč v ostalih določbah prve priloge ena k predlogu zakona so navedene skupine izdelkov splošno generično, tukaj se pa predlaga, da se takšna opredelitev splošna generična opredelitev določene skupine izdelkov dopolni s točno določenimi izdelki kar pomeni, da bi znotraj ene in iste zakonske določbe imeli dve, dva nomotehična pristopa kar je v bistvu z nomotehničnega vidika prav tako vprašljivo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Sonja Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala.

Kot je sicer povedal že predlagatelj zakona tudi mi potrjujemo, da vloženi amandmaji sledijo pripombam z našega mnenja. Hvala.

Hvala lepa.

Kot sem že povedala je predlog zakona obravnaval tudi, obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in dajem besedo za obrazložitev mnenja, gospodu Alojzu Kovšci, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

No Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta že načeloma ne podpira nesistemske davčne ukrepe, ki posegajo zgolj v ozka področja kot je to v primeru obravnavnega predloga zakona. Predlagatelji zakona po našem mnenju se problema socialne ogroženosti ženskega dela populacije, nekaterega se ukrep predvsem nanaša, lotevajo napačni parcialno saj gre za popravke zakona, ki ne bodo bistveno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja tega segmenta slovenskega prebivalstva. Ob enem bi pa želel izpostaviti, da je se Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta zelo zavzema za takšne spremembe, ki bodo odpravile resne anomalije na davčnem področju, govorim o področju DDV skrčile seznam dobav, blaga in storitev z nižjo davčno stopnjo, ki pa so povsem nelogične, na primer hrana za pse in mačke. Menimo, da bi takšna sprememba bolj prispevala k polnitvi proračuna in bi bila bolj usmerjena v smer, da se ne jemlje tistim, ki so najbolj potrebni ampak, da se jemlje na strani kjer se praktično olajšave omogočajo tistim, ki jih ne potrebujejo. Torej Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta omenjenega predloga zakona ne podpira. Hvala.

Hvala lepa.

Predlagam, da po končani razpravi o vseh treh členih glasujemo skupaj o vseh predlaganih členih spremembe zakona, če se strinjate. Torej prehajamo na razpravo in odločanje o členih in vloženih amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta in v razpravo dajem prvi člen h kateremu ni vložen noben amandma. Kdo želi razpravljati? Izvolite, želite besedo.

Zveza potrošnikov sem razumela, da bom lahko povedala stališče nevladne potrošniške organizacije v zvezi s tem preden začnemo.