Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 43. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti poslanci: Ferenc Horvath od 17. ure dalje, Jani Prednik in Soniboj Knežak.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 43. izredne seje državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 15. julija 2020, s sklicem seje. Ni predlogov za širitev. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.

(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 43. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKI VOJSKI V LETIH OD 2021 DO 2026.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 10 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade mag. Mateju Toninu, ministru za obrambo.

Izvolite.

Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Zadnje desetletje je bilo za Slovensko vojsko težko. Po tisti zadnji finančni krizi, ki se je zgodila leta 2008, je prav obrambni sistem bil tisti, ki je plačal največjo ceno. Praktično se je obrambni proračun razpolovil. Zato je prišel trenutek, ko se moramo, tako kot je dejal nekdanji načelnik Generalštaba general Geder, odločiti, ali slovensko vojsko še želimo ali pa je kmalu več ne bomo imeli. Slovenska vojska nujno potrebuje investicije in zato je danes pred vami zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026.

Znotraj vojske in znotraj obrambe so trije pomembni finančni stebri. Eden so plače, drugi so misije in operacije in tretji so investicije.

Danes govorimo o tem tretjem stebru, o investicijah. Zato priznam, da težko spremljam vse tiste komentarje, ki pravijo, da bi bilo pametno ta sredstva dati kamorkoli drugam. Če to storimo, potem to pomeni, da ukinemo Slovensko vojsko. Mi danes ne moremo govoriti o prerazporejanju sredstev. Treba se je enostavno odločiti, ali vojsko želimo ali je nočemo. Ker tukaj niso neka dodatna sredstva, tukaj so v zakonu zbrana vsa sredstva. In nenazadnje govorimo o vojski, ki je to državo osamosvojila, zaradi katere je danes Slovenija samostojna in neodvisna država. Govorimo o vojski, ki zagotavlja mir in varnost na Balkanu, zlasti na Kosovem, zato da je tudi v Sloveniji življenje varnejše in boljše. Govorimo o vojski, ki vsakodnevno pomaga policiji zagotavljati varnost na naši južni meji. Ne smemo pozabiti, da gre tudi za sile, ki vedno ukrepajo, ko gre za naravne nesreče. Pri naravnih nesrečah tudi pomagajo, rešujejo ponesrečence. Ko smo že v sezoni planinarjenja in lepih gora, se vojska vedno odzove tudi na naš klic na pomoč, ko se v gori zaplezamo ali ponesrečimo. Vojska je bila aktivna tudi v zadnjem obdobju, ko je prišel koronavirus, in sicer s transportom, z razkuževanjem različnih objektov, z vzpostavljanjem premične bolnice Role, če bi jo potrebovali.

To pa je realna slika slovenskega obrambnega sistema. Kot sem dejal uvodoma, po tisti prvi krizi sej je zgodil drastičen padec obrambnega proračuna in v zadnjem desetletju se praktično obrambni sektor ni več opomogel. V tem grafu lahko zelo enostavno in jasno vidite, kakšni so bili obrambni izdatki v preteklosti in kakšni so danes. Stvari so se od leta 2010 drastično poslabševale. To pa je graf, koliko za obrambne izdatke namenjajo naši zavezniki. Kot lahko vidite, je Slovenija na repu. Z odstotkom BDP, ki ga namenjamo za obrambo, smo praktično na samem zaključku te lestvice med našimi zavezniki. Za nami so še Belgija, Španija in Luksemburg, pa še za te tri države je potrebno reči, da vendarle so namenila sredstva za tiste stvari, ki jih izpostavljajo kot prioriteto. Ta graf je še nekoliko bolj žalosten, in sicer kaže podatek, koliko vojske posameznih držav namenjajo za investicije. Tukaj je Slovenija z dobrimi sedmimi odstotki na repu te lestvice. Precej neizprosno in tudi nediplomatsko je zgledal pregled naše pripravljenosti v krizi in vojni in nenazadnje tudi pregled zavezništva ob pregledu naših obrambnih zmogljivosti. Ugotovljeno je bilo, da ne zagotavljamo ustreznih finančnih sredstev za obrambo, kar je posledica kritičnega pomanjkanja politične vojne, da Sloveniji obramba očitno ni pomembna in ne prevzema niti približnega deleža pri zagotavljanju kolektivne obrambe in da je uporabnost Slovenske vojske omejena na najbolj nezahtevne naloge. Ugotovitve so izjemno neizprosne.

Za zaključek naj pokažem še tale graf, ki govori o tem, da je praktično Slovenska vojska v zadnjem desetletju izgubila tisoč pripadnic in pripadnikov, zato je potrebno stvari zastaviti bistveno drugače, če želimo tudi drugačne rezultate.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek in Marko Bandelli.

Izvolite.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani minister!

Temeljni cilj Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026 je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske ter sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe. Republika Slovenija tako prevzema tudi sorazmeren del odgovornosti za zagotavljanje nacionalne varnosti v sistemu kolektivne obrambe. Letni načrt izvajanja investicij bo sprejemala Vlada, pri čemer mora biti načrt usklajen z državnim programom razvojnih politik in načrtom razvojnih programov. Z zakonom se bo uredila poraba sredstev v višini 780 milijonov evrov, pri čemer bo letna poraba v prvih dveh letih 2021 in 2022 na ravni 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa 145 milijonov evrov na leto. Obseg sredstev, ki je določen na letni ravni, je lahko v posameznih letih tudi višji za znesek, ki ga zaradi objektivnih okoliščin ni bilo mogoče realizirati v preteklih letih, vendar ne sme biti višji od 160 milijonov evrov na leto. Zakon bo omogočal, da se pri zagotavljanju oborožitvenih sistemov in vojaške opreme sklepajo večletne pogodbe, s katerimi se prevzemajo obveznosti tudi za daljše obdobje, kot se sprejema letni proračun Republike Slovenije, pri čemer pa obveznosti, prevzete za posamezno leto, ne morejo presegati s tem zakonom določenih letnih omejitev.

Predlog podvojitve proračuna za obrambo veliko pove o prioritetah vlade. V stranki SAB težko verjamemo, da obstaja dovolj sredstev, ki lahko na eni strani ohranijo močno socialno državo in pospešijo zagon gospodarstva in na drugi strani krepijo proračun za obrambo. Dejstvo namreč je, da naj bi se glede na program stabilnosti za leto 2020 dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 66,1 % BDP v letu 2019 povečal na 82,4 % BDP v letu 2020. Prihodnje leto naj bi glede na pomladansko napoved Evropske komisije znašal 78,9 % BDP. Epidemija COVID-19 je negativno vplivala na makroekonomske in fiskalne obete, zato se v poslanski skupini SAB upravičeno sprašujemo, kako bomo ob pričakovanem javnofinančnem primanjkljaju hkrati zagotovili stabilnost pokojninskega sistema, skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ustanovili urad za demografijo in še dvignili izdatke za obrambo. V Poslanski skupin SAB ne zmanjšujemo pomena nacionalnovarnostnega sistema, a se zdi, da bo ob izpraznjeni malhi javnega denarja na račun ukrepov za omilitev posledic koronakrize vse prioritete težko izpeljati.

Zaradi vseh navedenih pomislekov bomo v Poslanski skupin SAB o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski vzdržani.

Hvala lepa.

Stališče Poslanke skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Franc Jurša.

Izvolite.

Podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom!

Pred nami je Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. V Poslanski skupini DeSUS podpiramo vsakršne napore vlade, s katerimi se zagotavljajo investicije, ki krepijo našo državo in ki stremijo k boljšemu jutri. Zagotovo je primerna skrb stranke in Poslanske skupine Desus bedenje nad investicijami na socialnem in zdravstvenem področju, a vendarle se kot državotvorni predstavniki zavedamo, da je vsa dolgotrajna odrekanja in zmanjševanja sredstev v tako pomembnem sistemu, kot je obrambi, enkrat preprosto potrebno presekati. Časovnica predvidene porabe sredstev v višini 780 milijonov evrov je v predlogu zakona smiselno izvedena na 6 let. Z investicijami se bodo vzpostavile in zagotovile najpomembnejše vojaške zmogljivosti, ki bodo posledično vodile tudi k boljši oceni pripravljenosti Slovenske vojske. S slednjo se kljub strokovnosti in trdemu delu pripadnikov in pripadnic več kot očitno zadnja leta ravno ne more pohvaliti. Predlog zakona vključuje tudi pomembno varovalko za zagotavljanje učinkovitega nadzora, saj se bomo v Državnem zboru enkrat letno seznanili z njegovim izvajanjem in verjamemo, da bodo poročila natančna in skrbno pripravljena. Na dejstvo, da so mnogi zastrigli z ušesi, že ko samo omenjamo majhna vlaganja ali angažiranja Slovenske vojske, smo se že privadili. Na marsikateri seji smo se že naposlušali o smotrnosti tovrstnih aktivnosti, kaj šele o sodelovanju sistema kolektivne obrambe, čeprav je bil le-ta dosežen z družbenim konsenzom. A vendar nam je nerazumljivo, kako hitro se lahko pozabi, da Slovenska vojska s svojimi pripadniki in zmogljivostmi igra zelo pomembno vlogo v vsakodnevnih situacijah, kot je reševanje v naših gorah, pomembnih nesrečah ali prevozu ranjenih ter novorojenčkov v inkubatorjih, kaj šele v primeru naravnih nesreč, kot so bile uničujoče poplave in žled. Nenazadnje ne smemo pozabiti na odgovorno operativno delo ob migrantskem valu v letu 2015 in na aktivnosti, ki jih izvaja v okviru mednarodnih mirovnih misij.

Investicije v Slovensko vojsko so investicije v našo državo. Kot zrela in suverena država moramo poskrbeti, da bo naša vojska primerno opremljena, da bo sposobna braniti naše ozemlje in da bo lahko ponosno in odgovorno sodelovala pri zagotavljanju in ohranjanju varnosti nas državljanov in državljank ter miru v svetu. Morebiti bo modernizacija pripomogla tudi k večjemu interesu mladih po vključitvi v Slovensko vojsko in bomo tako sočasno uspeli zajeziti še kadrovsko podhranjenost naše vojske.

V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona o zagotavljanju investicij v Slovenski vojski v letih 2021–2026 podprli. Vsa naša prizadevanja v prihodnjih mesecih pa bomo usmerili v realizacijo ostalih koalicijskih dogovorjenih točk, ki se nanašajo na pokojninsko in zdravstveno področje, katerim poslanci naše poslanske skupine namenjamo še dodatno pozornost. Hvala.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Zmago Jelinčič Plemeniti.

Izvolite.

Lep dober dan vsem skupaj!

Govori se o 780 milijonih evrov v šestih letih. To je pravzaprav malo. Za vojsko, ki jo hočemo urediti, je to malo. Problem je ta, da dosedanji ministri za obrambo niso skrbeli za pravilno obdelavo Slovenske vojske, na zagotavljanje obrambnih sredstev. Še posebej zadnji minister gospod Erjavec iz Desusa je naredil ogromno napak. Največja napaka je bila tista tako imenovana Bela knjiga, ki na žalost ima pretrd papir, da bi jo lahko uporabil za stranišče. Drugače pa kaj dobrega tam notri ni nič. Nekonsistentno, slabo in nedodelano. In žal mi je, da se verjetno minister še vedno v določeni meri oslanja na to belo knjigo. Zato mislim, da je potrebno, da bi se ta zadeva ponovno pretehtala, uredila in da bi se koncept obrambe Republike Slovenije utemeljil na malo drugačnih osnovah, modernih, ne pa tistih iz časov nekdanje SFRJ. Recimo, ko se govori o oklepni bojni skupini, v redu, to je verjetno zahteva Nato pakta, vendar oklepna bojna skupina v taki varianti in v taki obliki, kot jo predvideva tudi Bela knjiga, je neuporabna v Sloveniji. Slovenija bi morala imeti mobilne hitre enote z raketnimi protizračnimi in protioklepnimi izstrelki, ceneno zadevo, ki jo lahko potem po uporabi, kakor se reče, zavržeš. To je moderni sistem vojskovanja. In ta sistem vojskovanja je tisti, ki si ga tako zapad kot vzhod najbolj boji. To so hitre mobilne enote, ki se lahko izvežbajo brez problemov in tudi stanejo izredno malo, skratka so poceni. V okviru tega denarja, ki ga je malo, se je pa smiselno navezati tudi na sodelovanje s področjem znanstvenega raziskovanja. Tukaj je lahko veliko področij, ki prispevajo k Slovenski vojski, k njenemu razvoju in na sploh k razvoju te vojske. Ravno tako tudi na področju infrastrukture. Zavedati se je treba, da vse ceste, vse železnice sodijo tudi v domeno vojske, kadar gre za transporte določenih vojaških kompozicij ali pa česarkoli drugega. Tukaj se je treba povezati, obenem pa to tudi predočiti pred Nato paktom, češ, tudi iz tistega segmenta gre določen odstotek k nam in na ta način se bomo lahko približali 2 % zahtevanega proračuna za vojsko iz državnega proračuna. Tukaj bi bilo treba razmisliti tudi o lastni proizvodnji obrambnih sredstev. Slovenija je nekoč proizvajala ogromno obrambnih sredstev v sodelovanju z ostalimi deli Jugoslavije. Zdaj pa prihajamo do tega, da recimo železarna Ravne, ne vem, kaj delajo, ne kaj dosti, ampak tam so delali najboljše topovske in tankovske cevi na svetu. Ameriški tank je zdržal 40 šusov, naš tank s tem rorom je zdržal 80 šusov. Vse smo zapravili, vse smo uničili. Vendar se da tudi tukaj odpreti en določen segment, da bi se lahko proizvajale določene zadeve s področja orožja tudi v Sloveniji. Zakaj lahko Hrvaška v sodelovanju s Srbijo, v sodelovanju s Srbijo, letno naredi preko 200 milijonov evrov dobička s prodajo določenih posebnih sistemov, bi človek rekel. Mi pa kar nič. Nas je pa zgleda strah, da ne bi kdo kaj rekel, da ne bi kdo kaj naredil. Pa predvsem, da ne bi kdo kaj dobrega naredil. Ker v Sloveniji je najhujše, če narediš nekaj dobrega, če pokažeš znanje, če pokažeš hotenje pomagati, potem te bodo vsi povozili. Še posebej pa tale leva, včasih so rekli leva polutka, po slovensko se reče leva polovica. No, tukaj je treba tudi narediti en korak naprej.

Mi absolutno bomo podprli teh 780 milijonov, čeprav, če to pogledamo, je to v šestih letih hudičevo malo. Če vzamemo počez, je to slabo, slabo. Recimo v prvih dveh letih samo 100 milijonov evrov. 100 milijonov evrov je pa zopet vprašljivo, če bomo znali narediti kšefte oziroma če se bomo znali pravilno pogovarjati s tujci. Evidenten problem slabega dogovarjanja je helikopter, ki ga je kupila država v prejšnjem mandatu gospoda Erjavca, ki smo ga preplačali za 8 milijonov evrov. Za 8 milijonov evrov. Pa nihče ni odgovarjal za to in nihče ne bo odgovarjal, ker so določene zadeve zvezane ena z drugo in prijatelj prijatelja ne bo zaklal. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. To je žalostno, ampak to tako je.

Kupiti moramo transportno letalo. Upam, da bodo pri nakupu transportnega letala sodelovali tisti, ki so strokovnjaki s tega področja, ne pa kakšni birokrati z ministrstva, ki jih je na ministrstvu tako ali tako precej preveč. O številkah, koliko jih je preveč, ne bom govoril, vendar se je treba zavedati, da že v tistem sistemu, ki programira, kaj je treba nabavljati, ni nobenega reda. Če recimo govorimo o potrebah oklepne bojne skupine, je treba točno določiti, koliko denarja gre za vozila, koliko denarja gre za mitraljeze kalibra 12,7, koliko denarja gre za avtomate 5.56 in tako naprej. Tega ni. Vse je narejeno, da gre za to toliko in toliko milijonov. Kaj bomo pa iz tistih milijonov dobili? Tukaj pa jaz pozivam ministra, da ostro pogleda svojim podrejenim pod prste in zahteva eksaktne podatke tudi o tem, koliko municije se bo kupovalo za kakšno zadevo. Zdaj to ni določeno. In tukaj se išče malo sem, malo tja. Zato je treba vedeti, da bo minister imel težko delo, ne bo enostavno. Predvsem ne bo enostavno tisti birokratski stroj premakniti do te mere, da bo začel delovati tako, kot je treba. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev, da ima Švedska močnejšo vojsko, pa ima bistveno manjše ministrstvo za obrambo, po številu seveda. Ampak vse klapa. Poleg tega ima Švedska tudi reaktivna letala. Mi jih nimamo, mi imamo najdražji aeroklub, to so pilatusi, ki so jim v prejšnjih mandatih podgane požrle električno inštalacijo pri avionih, pa tudi nihče ni bil kriv za to. Letečih pilatusov je pa malo. Malo. In če pogledamo, kaj pilatus zmore, vidimo, da gre tukaj lahko samo za lahko pešadijsko podporo in nič več.

Sprašujem se, ali bomo v zvezi s tem in v okviru tega kupili tudi kakšne protiletalske raketne sisteme. Če hočemo braniti Slovenijo, jo najlažje branimo z izstrelki, ki ne bodo dovolili vdora tujih letal.

Kar se tiše pešadijskega vdora, če bi recimo prišlo do tega, se jaz ne bojim. Navkljub slabi oborožitvi so slovenski vojaki dobri, izredno dobri, bojeviti in imajo radi svojo domovino. Za razliko od marsikoga tudi tukaj notri, kar je žalostno, da so tukaj notri pripravljeni kakšni ljudje prodati svojo domovino za ne vem kakšne blesarije. To je prekleto žalostno.

Ampak treba pa je zadevo pripraviti do tega, da se vse lepo poštela in da se ve, kam kaj paše. Finance bodo poskušali speljati na razne poti, v razne privatne interesne sfere. In tukaj bo moral minister zelo paziti. Upam, da ima ekipo, da bo to zadevo speljala. Upam tudi, da ima ekipo, ki bo znala razumeti, kakšno lastno proizvodnjo obrambnih sredstev lahko v Sloveniji izpeljemo, kaj lahko naredimo in predvsem, da se ne bo denar metal kar tako po dolgem in počez za neke birokratske zadeve ali pa za kakšne študije, ki nimajo ne repa ne glave, kaj šele kakršnekoli koristi.

Mi bomo ta zakon absolutno podprli. Mislim pa, da se bomo o točnih razporedih finančnih sredstev še pogovarjali. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Jožef Lenart.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav gostom iz ministrstva!

V obravnavi imamo Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026. Spoštovani! Slovenska vojska je ustavna kategorija. To pa zato, ker smo se Slovenci že ob osamosvajanju zavedali, da brez vojske ni varne države Slovenije. In to se je potrdilo z vojno za Slovenijo. Zastoj in zmanjševanje pripravljenosti Slovenske vojske je sprožila finančna in gospodarska kriza, ko je obrambni resor nesorazmerno delil usodo stabilizacije javnih financ v republiki Sloveniji in ko so obrambni izdatki po letu 2010 padli z 1,61 % bruto domačega proizvoda, v nadaljevanju BDP, na 0,93 % BDP leta 2015. Odsotnost potrebnih razvojnih sredstev se kaže v stanju Slovenske vojske, ki je od leta 2013 ocenjena z nezadostno oceno za delovanje v krizi ali vojni, ob tem pa že vse od vstopa Slovenije v Nato Slovenci tej atlantski povezavi, torej našim zaveznikom, obljubljamo, da bomo izpolnili zaveze iz pogodbe. Te zaveze so 2 % BDP. Ta pogodba je pa posledica referenduma, na katerem so se državljani Republike Slovenije odločili, da bomo kot članica Nato bolj varni. Sedaj nas iz zavezništva že dokaj nestrpno opozarjajo, da ne držimo besede. Po eni strani od zavezništva pričakujemo pomoč pri naši obrambi in suport vrhunske vojaške tehnike in opreme, ki jo države članice Nata uporabljajo, po drugi strani pa zavlačujemo z izpolnitvijo teh obljub in zapisanih zavez ter varčujemo. No, naj se popravim, zavlačevali in varčevali sta zadnji dve vladi, njihovi ministri tudi, ko se je finančna situacija že popravila po letih te krize. Ključna sporočila zavezništva ob pregledu obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije v januarju 2020 so bile: nezagotavljanje ustreznih finančnih sredstev za obrambo je posledica kritičnega pomanjkanja politične volje; Sloveniji obramba ni pomembna in ne prevzema niti približnega deleža pri zagotavljanju kolektivne obrambe. Naslednja trditev iz ocene stanja je: nedopustno odlaganje edine prioritete vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine že od leta 2010, zaradi česar je Slovenska vojska omejena le na najbolj nezahtevne naloge.

Ne da se več sprenevedati in tudi ne želimo se več kazati v luči neverodostojne članice Nata in Evropske unije. Republika Slovenija potrebuje Slovensko vojsko, ki bo sposobna obraniti državo ter sodelovati pri zagotavljanju varnosti države in državljanov ter pri zagotavljanju ali vzpostavljanju miru v svetu. Zavedati se moramo, da bo ta vlada poskrbela za varnost svojih državljanov in za dostojno življenje in delo svojih vojakov. Za to je potreben tudi minister, ki ima hrbtenico, da drži dano besedo. Minister za obrambo Tonin je v naše zadovoljstvo na zadnji predstavitvi teh investicij, ki se jih dotika današnji predlog zakona o zagotavljanju sredstev za obrambo, dejal: »Na račun varnosti državljanov in Slovenske vojske več ni mogoče varčevati in ne bomo varčevali.« Z zakonom se bodo torej zagotavljala sredstva za izvajanje najpomembnejših investicij v Slovenski vojski v letih 2021–2026, ki pomenijo vzpostavljanje in zagotavljanje ključnih vojaških zmogljivosti, določenih po vrsti, obsegu in dinamiki s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske in srednjeročnimi obrambnimi programi. Z zakonom se ureja poraba finančnih sredstev v višini 700 milijonov evrov, pri čimer bo letna poraba v prvih dveh letih, torej v 2021 in v letu 2022, na ravni 100 milijonov evrov. V naslednjih štirih letih pa 145 milijonov evrov letno. Obseg sredstev, ki je določen na letni ravni, je lahko v posameznih letih tudi višji za znesek, ki ga zaradi objektivnih okoliščin ne bo mogoče realizirati ali ga ni bilo mogoče realizirati v preteklih letih, vendar ne sme biti višji od 160 milijonov evrov letno. In to ni vse nastalo na novo in tega ni naplanirala le sedanja vlada, ampak so v tem paketu, če se tako izrazim, že zajete tudi obstoječe ter že prej sklenjene pogodbe za nakupe opreme. Gre pa za nujno opremo, ki nam zagotavlja, da lahko naši vojaki sodelujejo na vojaških vajah z mednarodno udeležbo pri tako imenovanih rotacijah bojnih skupin Evropske unije in v mirovnih misijah v tujini. Zategadelj oborožitveni sistemi in vojaška oprema, ki se bo nabavljala v okviru tega zakona, bo morala izpolnjevati standarde, ki veljajo v Natu, oziroma bo morala biti zagotovljena njena povezljivost s sistemi in opremo, ki se uporablja v zavezništvu. Ti standardi oziroma zahteve se smiselno uporabljajo tudi pri zagotavljanju potrebne infrastrukture in drugih pogojev, potrebnih za vzpostavitev načrtovanih vojaških zmogljivosti. Tako je sedaj treba mogoče tudi malo poudariti, da tukaj niso samo sredstva za oklepnike, helikopterje in tako naprej, ampak so tudi sredstva za zagotavljanje potrebne infrastrukture, to, kar potrebujemo sami, naša slovenska vojska in kar se potrebuje za skupne naloge zavezništva. Morda se slišijo te številke, ti milijoni komu res ogromni, pa vendar se moramo zavedati, da slovenskih vojakov ni mogoče poslati na teren, na usposabljanje v Sloveniji ali v tujini v trideset let starih vozilih in z zastarelo tehniko. Pričujoči zakon, ki ga Vlada vlaga v zakonodajno proceduro, pomeni izpolnitev lastnih zavez zavezništvu in je jasen signal, da Slovenija svojo varnost jemlje resno.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog zakona podprli, ker resno jemljemo svojo varnost kot tudi svojo suverenost. Hvala.