Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 45. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Ferenc Horváth, Suzana Lep Šimenko, Jerca Korče, Robert Polnar do 15. ure in Primož Siter od 14. ure do 19.30.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade Janeza Ivana Janšo k 1. in 2. točki dnevnega reda, ministra za finance k 1. točki dnevnega reda, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec k 2. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 45. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 2. oktobra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 45. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2021–2022, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v Državnem zboru.

Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila Proračunski memorandum 2021–2022, Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo dajem predsedniku Vlade Janezu Ivanu Janši, da predstavi navedene proračunske dokumente.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Cenjeni visoki zbor!

Pred kratkim smo izza te govornice v tem državnem zboru obrazlagali rebalans proračuna za letošnje leto, ki je bil seveda krizna, glede na situacijo, ki smo jo imeli spomladi in ki deloma še traja, tokrat pa so pred nami proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, ki so bistveno bolj optimistični.

O nekaterih konkretnejših številkah kasneje bolj podrobneje minister za finance. V tem uvodu z moje strani zgolj poskus predstavitve tega okvira iz Proračunskega memoranduma, ki pravzaprav odraža po eni strani našo sposobnost ali pa našo odpornost, da presežemo situacijo, v kateri smo se znašli letos zaradi epidemije in ponovno rastemo. Zdaj po drugi strani pa, da skušamo izkoristit tudi nekatere priložnosti, ki so se ob robu reševanja te epidemije ponudile in ki jih lahko zaobjamemo z besedami evropska sredstva. V prihodnjih letih bo namreč imela Republika Slovenija iz teh virov daleč največ sredstev doslej na razpolago in s temi sredstvi lahko po eni strani popravimo marsikaj ali pa zakrpamo marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelimo tudi kakšno staro investicijsko rano.

Za letošnje leto, kot ste se s tem že podrobneje seznanili ob razpravi v rebalansu proračuna, domače in tuje institucije napovedujejo padec bruto domačega proizvoda, po zadnjih podatkih za 6,7 %. Za naslednje leto pa imamo napovedano znatno rast, preko 5 %, in potem za leto 2022 preko 3 %. Kar pomeni, da če bomo to uresničili, lahko prvič v zgodovini države računamo, da bo bruto domači proizvod Slovenije leta 2022 presegel 50 milijard evrov. To je številka, o kateri še pred desetletjem v času ekonomske ali pa finančne krize verjetno ne bi mogli niti sanjati, če bi takrat delali projekcijo za prihodnji dve leti oziroma za leto 2021 in 2022, o kateri zdaj govorimo v smislu predstavitve proračunskih dokumentov. Ta 5,1 % rast, napovedana za prihodnje leto, omogoča obsežno investiranje na vseh tistih sektorjih, kjer smo podhranjeni. Predvsem gre tukaj za zdravstvo, za varstvo starejših pa tudi za vlaganje v digitalizacijo, v znanje, v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje. Ta sredstva so znatna, niso pa vsa dano dejstvo. Zaradi tega je treba že ob tej predstavitvi omeniti tudi tveganja, ki so pred nami. Ko gre za tveganja za naše domače vire, ta tveganja izhajajo predvsem iz nejasnih odgovorov na to, kdaj bomo za koronavirus dobili delujoče, testirano, za vse dostopno cepivo in/ali uspešno zdravilo. Odgovora na to vprašanje vam ne morem dati niti po precej obsežni razpravi konec prejšnjega tedna na Evropskem svetu, kjer se je pač evropski vrh veliko ukvarjal, kjer smo se veliko ukvarjali s tem vprašanjem. Vsi upamo, da bo čim prej, ampak točne napovedi ni in nekatere naše partnerske države v Evropski uniji sprejemajo ukrepe z veljavnostjo do konca prve polovice naslednjega leta, kar seveda pomeni, da je treba biti tukaj previden, ker od odgovora na to vprašanje je odvisno, kako neovirano bo normalno teklo življenje naprej, kako neovirano bomo proizvajali, kako neovirano se bodo končno v državni proračun, druge države blagajne stekali prihodki. Zaenkrat je situacija v zvezi s temi tveganji v Sloveniji, bom rekel, kar se optimizma tiče nad evropskim povprečjem, se pa slabša zaradi tega, ker ukrepi, ki so bili doslej uvedeni in so mehkejše narave kot spomladi, niso prijeli. V primeru ostrejših ukrepov, do česar bo nujno prišlo, če teh ne bomo upoštevati, po logiki sami se bo to seveda poznalo tudi na padcu proizvodnje, predvsem nekateri storitveni sektorji bodo še dodatno prizadeti in to bo vplivalo na kondicijo našega gospodarstva, družbe v celoti in posledično tudi na prihodke v prihodnjem letu. To je domače tveganje, ki se ga lahko v veliki meri izognemo, in je v naših rokah predvsem v smislu presoje, odgovornega ravnanja.

Odgovor na vprašanje zdaj, kako visoka bo cena glede na to, da je celotna Evropa praktično v drugem valu covida-19, znanje, tveganje, ki se nanaša na evropska sredstva, ki bodo v naslednjih letih teoretično na razpolago v znatno večjem obsegu kot kadarkoli doslej, odgovor na vprašanje v zvezi s temi zunanjimi tveganji pa je dvojen. Prvič, gre tukaj za vprašanje, ali bomo sposobni – govorim o Evropi kot celoti – sprejeti vse tiste izvedbene ukrepe, ki so potrebni za to, da bodo ta sredstva dejansko na razpolago od 1. januarja prihodnje leto. Tukaj naj povem, da ko gre za instrumente okrevanja, je potem, ko je Evropski svet dosegel soglasje o paketu v juliju, zdaj potrebna še uskladitev z Evropskim parlamentom in tudi glasovanje v tej dvorani in v 26.ostalih parlamentih držav članic Evropske unije, kar seveda čisto po domače povedano pomeni, da nobene rešitve, ki bo kakorkoli bistveno odstopala od tega, ki je bila usklajena s soglasjem vseh držav julija letos, ne bo na mizi, ker lahko vsako spremembo praktično vsak blokira, ne samo Evropski parlament, o čemer se na veliko govori, ampak tudi nacionalni parlamenti. V tem primeru bodo tukaj zamude, ki lahko povzročijo tudi bistveno večjo škodo kot pa mogoče za malenkost zmanjšana ali pa zvišana sredstva na nekaterih postavkah evropskih skladov.

Drugi del tveganja v zvezi s temi dodatnimi sredstvi, s to obsežno možnostjo dodatnega kisika za naše hitrejše okrevanje in razvoj, pa je vse seveda v naših rokah, kajti zato, da bomo sposobni, recimo, v naslednjih treh letih ne samo počrpati, ampak produktivno investirati več kot 5 milijard 200 milijonov sredstev iz evropskih skladov, moramo v tej državi odpraviti na stotine raznoraznih birokratskih ovir, sicer bodo ta sredstva v veliki meri enostavno samo možnost. Strateški svet vlade za debirokratizacijo je pripravil prvi paket, ki je obsežen, ki mu bodo sledili tudi drugi. Pogoj za to, da bodo ta evropska sredstva produktivno in v realnem času investirana v Sloveniji, je to, da se večina predlogov iz tega paketa, predvsem tisti, ki se neposredno nanašajo na dolge postopke, na podvajanje postopkov, na nepotrebno zapletanje, na odločanje na več ravneh v kompliciranih relacijah, večino tega moramo spraviti pod streho tudi v tem državnem zboru naslednjega pol leta, sicer bo velik del teh sredstev ostal zgolj možnost.

Z ukrepi, ki smo jih sprejemali v dosedanjih štirih protikriznih paketih, in z ukrepi, ki so na vaših mizah v okviru petega paketa, ki jim bomo sprejeli kot protikrizne, bi lahko poimenovali že za prvi korak večje odpornosti in okrevanja tudi že v letošnjem letu. S temi paketi, s temi ukrepi smo v veliki meri zmanjšali negativne gospodarske in socialne posledice epidemije. Zaradi števila ohranjenih delovnih mest, zaradi tega, ker pred sabo nimamo drastičnih številk o brezposelnosti, kot smo jih imeli v času zadnje gospodarske in finančne krize, lahko računamo, da bo v primeru doseganja teh makroekonomskih kazalcev gospodarske rasti 5,1 % naslednje leto in 3,7 potem naslednje leto, 2022, pritisk na socialne transfere manjši, bistveno manjši, kot je bil letos, in da bodo sredstva v proračunih za obe leti namenjena za investicije dejansko takšna ali eventualno celo večja.

Če primerjate predlog proračuna za prihodnje leto s proračunom za prihodnje leto, ki je bil sprejet lani, v letu 2019, pred epidemijo, potem boste ugotovili, da je praktično na veliki večini postavk, še posebej na razvojnih, denarja več, denarja več, kljub temu, da je letošnje leto krizno. Velik del tega povečanja je možno pripisat dvema razlogoma – eno je dejstvo, da smo vsaj doslej in da delamo vse, da bomo tudi do konca tega leta ohranili kondicijo gospodarstva in družbe na ravni, kjer pač ne bo drastičnih padcev, po drugi strani pa že prej opisanim evropskim virom. Po nekaterih podatkih oziroma po uradnih, ampak ne celovitih podatkih, se je v letošnjem letu tudi v času epidemije varčevanje prebivalstva v Sloveniji povečalo. Se pravi, tukaj so bile že prej znatne, zdaj so pa še dodatno večje zaloge kapitala v rokah slovenskih državljanov. Kolikor je ta kapital naložen zgolj na bankah v obliki hranilnih vlog, in veliko je tega, ali v nekaterih drugih oblikah, ki varčevalcem pač ne prinašajo veliko, je to pravzaprav dvojna škoda, je to dvojna škoda neizkoriščenega kapitala za posameznika, ki ga ima, po drugi strani pa te milijarde, in gre za desetine milijard, pač niso produktivno vpete v strategijo večje odpornosti in razvoja države. In eden od izzivov za vlado v prihodnjem letu je tudi, da dogovorimo, proučimo in tudi predlagamo inštrumente, preko katerih bi lahko tudi ta kapital dali v funkcijo hitrejšega ali pa ponudili ljudem, lastnikom, posameznikom, da ta kapital namenijo bodisi za večje infrastrukturne projekte ali za nekatere druge nacionalne projekte ob tem, da bi na ta način kot država, kot družba hitreje prišli do teh ciljev oziroma dosežkov, po drugi strani pa bi tudi varčevalci imeli več od tega kapitala, kot ga imajo danes ob politiki nizkih ali celo negativnih obresti.

Naj bo toliko dovolj v tej obrazložitvi predvsem memoranduma, medtem ko bo še minister za finance predstavil številke. In ko si boste pogledali številke po posamičnih postavkah za prihodnje leto, boste videli, da sta pred vami optimistična, razvojno in hkrati socialno, trajnostno, v prihodnost obrnjena proračuna, da so viri, ki jih pač predvidevamo za vse te razvojne in ostale politike, realni, dosegljivi, da so z majhno razliko teh potencialnih proceduralnih zapletov, o katerih sem govoril pri Evropskem skladu za okrevanje, vrata do teh virov v naših rokah in da je v veliki meri predvsem od našega ravnanja odvisno, ali bosta prihodnji dve leti dejansko leti hitrega okrevanja, gradnje večje odpornosti družbe za podobne izzive, kot je bila letošnja epidemija, in hkrati nov razvojni zagon Slovenije za prihodnost.

S temi besedami tudi vabim vse, da se resno vključite v razpravo, da vidite tudi celoto, ne samo posamične postavke, in da na koncu skupaj sprejmemo dejansko kvaliteten razvojni paket proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, kar bo nenazadnje tudi spodbuda za vse tiste, ki se v teh težkih časih trudijo za to, da bodo te optimistične številke dejansko postale realne. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem ministru za finance mag. Andreju Širclju za dodatno predstavitev Proračunskega memoranduma 2021–2022, Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, ministri, ministrice, kolegi in kolegice, poslanke in poslanci!

Proračunski memorandum za obdobje 2021–2022 predstavlja temeljni okvir za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti in določa usmeritve za delovanje Vlade pri upravljanju javnih financ ter vodenju ekonomske in razvojne politike. Ekonomska in javnofinančna politika za leti 2021 in 2022 predstavljata, prvič, odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, drugič, usmerjenost v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkrati skrbi za blaginjo ljudi. Ob tem predvidevamo, da sta proračuna pripravljena v okoliščinah velike nepredvidljivosti in s tem povezanega tveganja tako glede epidemije kot posledic za gospodarstvo in javne finance. Makroekonomsko ocene in napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo na optimizem, in sicer bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnost v letu 2020 v naslednjih dveh letih računali na 5,1 % rast bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 3,7 % gospodarsko rast v letu 2020.

Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine. Na ravni Evropske unije je med državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letu 2021 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen in zaradi vseh negotovosti glede širjenja virusa ter socialnih in ekonomskih posledic je Evropska komisija sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Hkrati Zakon o fiskalnem pravilu določa izjemne okoliščine, v katerih je omogočen odstop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Zaradi prisotnosti virusa ostajajo v veljavi nekateri omejitveni ukrepi, s katerimi se bo obvladovalo njegovo širjenje, zato bo okrevanje postopno in neenakomerno. Pričakujemo rast investicijske aktivnosti tako zaradi zagona investicij kot tudi okrevanja v mednarodne okolju in uporabe dodatnih evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Pričakujemo, da bo rast, menjava blaga okrevala hitreje. Menjava storitev, predvsem vezanih na potovanja, promet in preživljanje prostega časa, se bo normalizirala po trajnejši zajezitvi širjenja virusa. Razmere na trgu dela se bodo postopno izboljšale. Sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest je pomembno prispevalo k ohranjanju zaposlenosti.

V luči izjemnih okoliščin, zaradi katerih je omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil, je Vlada predlagala spremembo odloka v delu, ki se nanaša na leti 2021 in 2022. S povečanim obsegom zgornje meje izdatkov za državni proračun bo z zagotovljenimi pravicami porabe omogočeno izvajanje ukrepov za omejevanje negativnih vplivov epidemije covid-19 ter učinkovitejše črpanje EU sredstev. Ob zagotovitvi kvalitetne zdravstvene oskrbe in socialne naravnanosti proračuna so okrevanje in odpornost gospodarstva na eni ter razvoj in investicije na drugi strani ključna vodila pri pripravi proračunov ter ekonomskih politik za leti 2021 in 2022.

Slovenija ima v naslednjih letih v okviru inštrumenta Next Generation na voljo dodatna sredstva, ki jih lahko izkoristi za namene obvladovanja epidemije in okrevanja gospodarstva. Ta sredstva bodo namenjena reformam in investicijam, ki podpirajo prihod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. Hkrati se izteka tudi finančna perspektiva 2014 in 2020, v okviru katere so se v preteklih letih nabrale zamude pri črpanju sredstev. Zato je načrtovana mnogo obsežnejša poraba kohezijskih sredstev kot v preteklih letih. Razvojna komponenta je izrazita tudi pri načrtovanju integralnih sredstev proračuna, kjer so na področju investicij in investicijskih transferov povečana sredstva predvsem na področjih, kjer je financiranje v manjši meri predvideno iz dodatnih evropskih sredstev. Tako integralni kot evropski del pa se povečujeta tudi za investicije v prometno infrastrukturo ter vlaganje na področju kulture, okolja in zdravja. Ob izraziti razvojni naravnanosti in možnosti za koriščenje sredstev iz evropskih virov pa načrtovana ekonomska politika prek proračuna ohranja tudi socialno naravnanost in skrb za starejše.

Prihodki državnega proračuna v letu 2021 bodo glede na načrtovane ob rebalansu proračuna za 2020 višji za 16,7 odstotka. Za leto 2022 pa pričakujemo 2,6 odstotno rast prihodkov, predvsem na račun višjih prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. V bilanci prihodkov proračuna Republike Slovenije za leto 2021 je skupaj načrtovanih 10,7 milijarde prihodkov, od tega 8,4 milijarde evrov davčnih prihodkov, 568 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 1,6 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije.

Načrtovani odhodki državnega proračuna za leto 2021 so načrtovani v znesku 13 milijard 468 milijonov evrov in so za 77 milijonov višji, kot jih določa rebalans proračuna za leto 2020. Izrazito je povečanje pri odhodkih iz naslova EU sredstev, kjer je načrtovano izrazito povečanje pri črpanju tako na državni kot na lokalni ravni. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo predvsem inštrumenti Evropske unije Next Generation. Slovenija naj bi v okviru programov, kjer so v naprej določene nacionalne ovojnice, dobila iz inštrumenta Next Generation 5,4 milijarde evrov dodatnih sredstev, od tega 3,6 milijarde v obliki posojil in 1,8 milijarde v obliki nepovratnih sredstev. Največji delež nepovratnih sredstev naj bi Slovenija dobila iz novega mehanizma za okrevanje in odpornost v izrednih razmerah, in sicer, 1,6 milijarde evrov.

Za leto 2022 pa se izdatki glede na leto 2021 znižujejo za 6,5 % oziroma 900 milijonov. Iz proračuna za leto 2022 je tako razviden določen fiskalni napor. Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, tako zaradi pričakovane rasti prihodkov kot tudi zaradi učinkov ukrepov in investicij na strani odhodkov, ki bodo generirali gospodarsko rast in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna je tako načrtovan na 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 1 milijardo 593 milijonov oziroma 3,1 % bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Primanjkljaj se tako v naslednjih dveh letih znižuje, tako nominalno kot v odstotku od bruto družbenega proizvoda. V strukturi državnega proračuna se 16-odstotni delež namenja za plače in stroške dela, 15 odstotkov za investicijske odhodke in transfere, ter 12 odstotkov za transfer v ZPIZ in za transferje posameznikom in gospodinjstvom.

Glede na sprejeti proračun 2021 in sprejeti proračun 2022 se s tem predlogom proračuna pri vseh uporabnikih sredstva povečujejo, in sicer integralna sredstva se povečujejo za 23,4 odstotka, EU sredstva za 92,1 odstotka in namenska sredstva za 10,6 odstotka. V programski strukturi državnega proračuna se najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno varstvo, in sicer za 257,4 milijona evrov, za promet in prometno infrastrukturo za 254,7 milijona evrov ter varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo za 251 milijonov evrov. Za več kot tretjino, se v letu 2021 povečujejo tudi sredstva za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost. V letu 2021 je načrtovanih še 774 milijonov izdatkov za potrebe covid, med njimi je načrtovana 500-milijonska rezerva, prvič, zaradi nepredvidljivosti situacije in za financiranje ukrepov iz zakona PKP5. 115 milijonov je predvideno za evropska sredstva na programu REACT, 77 milijonov za varovalno opremo, cepiva, testiranja, 17 milijonov za turistične bone, katerih izplačilo naj bi bilo v letu 2021, 40 milijonov za blagovne rezerve in tako naprej. V letu 2022 ni načrtovanih izdatkov za covid. Še naprej bo državni proračun zagotavljal dodatna sredstva Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer transfer v letu 2021 preko milijarde 337 milijonov in v letu 2022 v znesku milijarda 291 milijonov. Iz proračuna se bo financirala še naprej zdravstvena blagajna, tako tisti ukrepi, ki so posledica pandemije, prav tako bo v letu 2021 proračun zagotavljal dodatna sredstva zdravstveni zavarovalnici. Prav tako bodo občine prejele v letu 2021 83 milijonov več in posledično tudi v letu 2022.

V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 se za zdravstveno varstvo povečujejo sredstva za več kot 250 milijonov, prav tako za promet in prometno infrastrukturo, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo. Pomembno je ob tem opozoriti tudi na dolg sektorja države, kot vemo, je ocenjen za leto 2020 v višini 82,4 % bruto družbenega proizvoda. Po načrtih naj bi se dolg znižal na 80,9 % bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 79, 3 % bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Z drugimi besedami, dolg se bo v naslednjih dveh letih znižal za 3 odstotne točke ob tem, da bo država sprotno poravnala vse tekoče obveznosti.

Dovolite mi, da tukaj opozorim tudi na ocene nekaterih bonitetnih agencij, ki ocenjujejo stabilnost in obete Slovenije, in tukaj lahko povem, da so vse bonitetne agencije v letošnjem letu zadržale ocene, ki so veljale v prejšnjem obdobju ali so jih celo povečale. To pomeni, da Slovenija za investitorje in seveda tudi za ostale tudi v teh zahtevnih časih ostaja zaupanja vredna država. Zadnja ocena je bila izdana koncem prejšnjega tedna in je dejansko zvišala bonitetno oceno Republiki Sloveniji. Tu vplivata na takšne bonitetne ocene predvsem dva dejavnika. Eno je izboljšanje bremen javnega dolga in nizka cena financiranja dolga v primerjavi s primerljivimi državami. Drugi dejavnik pa je bistveno izboljšano stanje bančnega sistema, predvsem to govori o stabilnosti bančnega sistema in seveda tudi solventnosti oziroma likvidnosti. Mednarodne agencije tudi ocenjujejo, da pandemija covid-19 ne bo bistveno vplivala na javnofinančno stanje držav članic Evropske unije kot tudi na stanje Slovenije ter da je gospodarstvo odporno na vplive krize ter da bodo javne finance ostale stabilne in banke likvidne.

Dovolite mi, da zaključim z besedami, da v letih 2021 in 2022 lahko pričakujemo povečanje gospodarske aktivnosti, zagon investicij, pričakujemo tudi okrevanje gospodarstva v mednarodnem okolju, rast menjave blaga ter izboljšanje razmer na trgu dela. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada sprejela, se delovna mesta ohranjajo ter pomembno prispevajo k stopnji zaposlenosti. Ob navedenih ukrepih bodo pomembno vlogo imela evropska sredstva, ki so namenjena reformam za prehod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. Vlada bo dodatna sredstva namenila za zdravstveno oskrbo ter s tem izboljšala kvaliteto zdravstvenih storitev, prav tako bo poskrbljeno za socialno varnost ljudi. Ob tem bo posebno pozornost namenila znanosti, informacijski družbi ter izboljšala pogoje za podjetništvo ter s tem seveda izboljšala tudi konkurenčnost gospodarstva. Hvala lepa.

Hvala lepa.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2021–2022, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022 končana.

Predsedniku Vlade in ministru za finance se zahvaljujem za predstavitev.

Z današnjo predstavitvijo začne teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 vložijo najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora, na katerih bo predlog sprememb proračuna obravnavan, k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirano delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 15. oktobra 2020.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 45. izredno sejo zbora za 30. minut. Sejo bomo nadaljevali ob 15 uri in 10 minut, in sicer z 2. točko dnevnega reda.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice, kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV DR. ALEKSANDRE PIVEC, MINISTRICE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.

Predsednik Vlade Janez Ivan Janša je na podlagi 112. člena Ustave Republike Slovenije in 13. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije Državnemu zboru 1. oktobra 2020 predlagal, da dr. Aleksandro Pivec razreši s funkcije ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Besedo dajem ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, kolegica ministrica, spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije!

Z današnjim dnem smo prišli do zaključka dolgega obdobja medijskih in političnih diskreditacij Aleksandre Pivec, ki je očitno postala moteči element slovenskega političnega prostora. Primer tako načrtnega in pritlehnega rušenja posameznega politika namreč v zgodovini samostojne Slovenije težko najdemo. Stopnjeval se je vse od najave kandidature za predsednico stranke do današnjega dne, ko se me umika tudi s funkcije ministrice. Za to si organizatorji zaslužite posebno priznanje, davkoplačevalci in volivci pa vpogled v ozadje zakulisne igre, kjer štejejo le osebni interesi, potrebe države in družbe pa so potisnjeni v ozadje.

Razrešujete me, ker sem pri svojem delu dajala prednost stvarnim problemom preprostih ljudi, se posvečala kmetom, gozdarjem, ribičem, obrtnikom, starejšim ljudem, državljankam in državljanom Republike Slovenije. Pri svojem delu nisem dajala prednosti zadovoljevanju političnih in strankarskih interesov ter ozkih interesov političnih elit. Politiki in stranke pa smo odgovorni za blagostanje državljanov. Od mene ste pričakovali več bonitet za posameznike v stranki in ostale politične elite. To je očitno prepoznano kot napaka. Po mojem prepričanju pa to ni napaka, ampak bi moral postati model delovanja vsakega resnega politika. Skupaj s sodelavci sem svoje delo v veliki meri opravljala na terenu, kjer je edino mogoče spoznavati težave in stiske, prisluhniti predlogom ljudi ter v dialogu z njimi iskati pravilne rešitve. Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. In tu se pojavijo grehi, ki mi jih očitate. Največji greh je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi, med vikendom izkoristila priložnosti in čas posvetila tudi otrokoma in družini. Sem politik, kljub temu pa tudi mama. Zaradi tega sta bila otroka izpostavljena medijskemu, jaz pa medijskemu in političnemu linču. Nekaj rezin pršuta, kozarec terana in naša nočitev so sedaj postali največji korupcijski škandal v Sloveniji. Spoštovani kolegi, ali ste v tem spregledali, da s korupcijo v Sloveniji izgubimo skoraj toliko sredstev, kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, da so se v tem času odpisovali večmilijonski dolgovi posameznikov, da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu? Te vrste korupciji vam očitno ne predstavljajo problema, o katerem bi se bilo vredno pogovarjati. In tukaj si ne zatiskajmo oči – ravno moj boj proti korupciji v slovenskih gozdovih, razkritje kraje lesa iz njih, je eden glavnih vzrokov, zaradi katerega zahtevate mojo razrešitev. Moja razrešitev ima namen, da se zadevi ne pride do konca. Prav tako vas ne zanimajo dosežki in delo, ki smo ga v tem času opravili na ministrstvu, kot so: proračun ministrstva smo v trajanju mojega mandata povišali za 143 milijonov evrov oziroma 37 % in jih namenili slovenskim kmetom oziroma razvoju podeželja; kljub napovedanemu velikemu znižanju evropskih sredstev za prihodnje obdobje nam ga je z zahtevnimi in dolgotrajnimi pogajanji uspelo celo zvišati; pripravili smo spremembe zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bomo omogočili lažji dostop do zemljišč za manjše družinske kmetije, ki so gonilo slovenskega kmetijstva; spreminjali smo uredbe za črpanje evropskih sredstev, kar je doprineslo k 86 % do sedaj uspešno počrpanih sredstev in omogoča 100-odstotno porabo sredstev do zaključka programskega obdobja. Izpostavljeni dosežki ter vsi ostali, ki jih zaradi časovne omejitve ne moremo predstavitvi, očitno poslancem Desusa, ki predlagajo mojo razrešitev, ne štejejo nič.

Prepričana pa sem, da marsikdo med vami kljub temu zna ceniti doseženo, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Na osnovi odzivov iz terena vem, da moje delo in delo moje ekipe cenijo tisti, katerim je bila naša pozornost namenjena. Številni od mojih začrtanih projektov, ki jih Slovenija in slovensko podeželje potrebujeta, tako ostajajo nedokončani, zato bom razmislila, kako lahko tudi v bodoče pripomorem k razvoju podeželja, do katerega se je večina politične javnosti do sedaj obnašala mačehovsko in ga močno podcenila.

Moj umik tako ne pomeni konca mojega političnega delovanja, ampak predstavlja zgolj izziv za nov začetek.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti.

Lep dober dan vsem skupaj!

Ni fer, da določena politična stranka izkorišča državo za svoje notranje boje. Tako se z državo ne počne. Ne glede na to, kdo je zadaj za temi pritiski, se tako ne počne z državo. Dejstvo je, da – po mojem mnenju in kakor se sliši po raznih kuloarjih – za zadevo stojita dva, pravzaprav trije ljudje, dva od teh sta Erjavec in pa Janković. Ali hočeta samo uničit stranko Desus ali hočeta prikriti določene zadeve, skupaj z določenimi kolegi iz SD, in tiste kraje lesa v Kočevju, ki so sprožile marsikakšne zadeve in premike v stranki Desus. Konec koncev, če pogledamo, kdo je vodilni v stranki Desus, ki je z vsemi mogočimi topovi tolkel po, zaenkrat še ministrici, Pivčevi, je bil to gospod Jurša. Pa naredil je minus v zadrugi v Ljutomeru, 700 tisoč evrov minusa, kot predsednik pridelovalcev sladkorne pese je bil prvi podpisani, da so zaprli vse skupaj. Človek bi se še vprašal, če mogoče pozna Ivana Tomažiča iz tistih časov, ko je bil župan in ko se je gradilo tukaj in tam in naokrog. Skratka, ta človek je sprožil vprašanje korupcije zaradi tega, ker je ministrica, kot je rekla, pojedla par rezin pršuta pa prespala tam v Izoli na račun občine. Pa vendar, saj ima vsaka občina svoj fond za reprezentanco, iz katerega počasti vsakega, ki pride tja, oziroma določene ljudi, ki pridejo tja in ki bodo dobro naredili za občino, ki bodo občino povzdignili malo višje, kakor češ, ministrica je prišla k nam na obisk in tako naprej. Pozicija ministra nekaj pomeni in jasna stvar, da že, če so nekateri predsedniki strank hodili skoraj vsako nedeljo po raznih kmečkih turizmih in zastonj jedli in pili, pa nikomur nič, potem je to v bistvu svinjarija, da se zaradi ene take zadeve ruši ministrico. In če pogledamo, kakšna je bila zadeva pri gozdovih v Kočevju, gre za milijone evrov, kar nekaj milijonov evrov, pa to ni nič. Ko gre pa tam za 400 evrov, je pa zdaj ne vem kakšen korupcijski škandal, ki mu ni para. Na splošno je korupcija v Sloveniji zelo razširjen pojem, ampak če pogledamo, kje in pri komu, bomo prišli do kakšnih drugih imen, ne do imena gospe Pivčeve. Konec koncev, če pogledamo, kaj govorijo ljudje na terenu, in moram reči, da mi naši poslanci, ni nas veliko, ampak hodimo po terenu, so odzivi na njeno delo pozitivni, pozitivni, ljudje jo imajo radi, ljudje govorijo, da delajo dobro. Res pa je, da ne dela dobro za tiste, ki hočejo kakšne gozdove privatizirati pa še naprej prodajati les na črno za svoje privatne žepe. Mislim, da ni prav, da se tako dela. Ni prav, da je država talec neke politične stranke, ki se tudi sama ne zaveda, da je tako početje uničevanje lastne stranke. In glede na zadeve, kako se vse skupaj vrti ne samo v Sloveniji, ampak na splošno v političnem svetu, v naslednjem mandatu stranke Desus ne bo več v parlamentu. Vendar se tega gospodje ne zavedajo. Ne zavedajo se, da so se ustrelili v koleno. Ampak dobro, to je njihova stvar in bodo že speljali. Tisti, ki so jim prišepetovali, pač niso pravi. Ampak v redu, poslušate jih, poslušajte jih in na koncu boste poželi tisto, kar so vam oni posejali, ne tisto, kar ste vi hoteli narediti.

Danes sem prepričan, da bo gospa Pivčeva umaknjena iz ministrskega položaja. Že se pripravlja nekdo nov, ki ga poriva seveda stranka Desus. Pa recimo en medklic, če že hočete novega ministra, zakaj ne date za ministra gospoda Polnarja, ki je zagotovo najbolj kompetenten od vseh v stranki Desus. Ta človek bi naredil še več reda kot gospa Pivčeva, ampak verjetno tudi to ni namen, da se naredi red ali pa da se še kaj popravi.

Še enkrat bom povedal, da ljudje so z ministrico Pivčevo na terenu zadovoljni. In vendar se jo ruši. Če pogledamo in če pomislimo, kaj bi lahko bilo tukaj zadaj, je zanimivo tudi to, da dejanja gospe Pivčeve obravnavajo kriminalisti v Kopru in da se govori po obalnem področju, da naj bi bil tožilec stric sedanjega ministra gospoda Gantarja. Jaz upam, da to ni res. Če pa je bilo to namenjeno, potem bi bilo pa smiselno, da se tukaj zadeva popravi in se da kakšnega drugega tožilca. Ne moremo peljati Slovenije na tak način, kot so jo vozili gospodje do pred nekaj časa. 30 let takega vodenja države nas je pripeljalo do tega stanja, ki ga imamo danes. In to stanje ni dobro. To stanje je treba popravljati. Ne pa po direktivi nekoga rušiti, z namenom, da je rušenja Desusa prvi korak pri rušenju sedanje vlade. To je prvi korak. In razni pogovori z raznimi poslanci v raznih skupinah političnih opcij tukaj v parlamentu kar živahno potekajo. Zdaj, koliko bodo ti pogovori uspešni, je težko reči. Ampak dogajajo pa se. In začetek je nekje moral biti narejen in začel se je pri stranki Desus. Žal je Desus tako labilen, da je pogoltnil tisti trnek, na katerega so mu obesili ne vem kaj. Zadevo bodo pač plačali, kakor jo bodo. Jaz mislim, da tudi to, da so jo zamenjali s pozicije predsednice stranke, to sicer ni moja zadeva, ampak razmišljam in pogovarjamo se v stranki, da tudi to ni bila dobra zadeva. Kajti na kongresu se lahko zgodi silno presenečenje in bo gospa Pivčeva ponovno izvoljena za predsednico stranke. Kaj pa potem? Ali bodo poslanci Desusa izstopili iz parlamenta in zamenjali svoje pozicije z nadomestnimi poslanci ali kaj bodo naredili? Zadeve so zanimive in zadeve se ne vrtijo tako, kot nekateri v Desusu pričakujejo oziroma bi nekateri v Desusu želeli. Res je, da je to njihova stvar, ampak mislim, da marsikdo od pametnih političnih poznavalcev spremlja vse skupaj z nasmehom, nekateri celo s smehom.

Zadeve niso enostavne. Marsikakšna zadeva bo ostala na pol poti. Jaz vem, da je imela gospa Pivčeva pripravljene tudi določene zadeve, ki bi kmetom omogočile, ena zadeva taka je recimo, da bodo lahko klali doma v večji mer, kot zdaj, tako da ne bo treba se držat tistih evropskih priporočil, ki po glavi tolčejo male kmete. Smiselno bi bilo tudi urediti zadevo, da kmetje lahko tako kot v Avstriji prodajajo svoje izdelke na bolj poenostavljen način, da se določene zadeve na kmečkih turizmih uredijo z pavšalno obdavčitvijo in tako naprej. Vendar ne vem, če bo to naredil naslednji minister. Jaz v to dvomim. Kajti do konca mandata je še kakšno leto in pol, približno, in v tem času bo težko najprej se vpeljati v ministrsko pozicijo, se vpeljati v delo, ki ga ni malo, in potem narediti tisto, kar bi nekdo želel.

Niti jaz niti Poslanska skupine Slovenske nacionalne stranke ne bomo potrdili razrešitve gospe Pivčeve. Verjetno bomo edini. Ampak mi imamo svojo linijo, mi razmišljamo z lastno glavo, predvsem pa gledamo na koristi Slovenije. Morda bolj na koristi Slovenije oziroma zagotovo bolj na koristi Slovenije kot na koristi političnih opcij znotraj Slovenije. Mi se zavedamo, da imamo eno samo domovino, da imamo eno samo državo, da to državo tolčejo migranti, tolčejo migrantoljubci, tolčejo vsi mogoči, na koncu pa še Evropska unija s svojimi bedastimi priporočili, ki jih naša država spoštuje bolj kot katerakoli druga država znotraj Evropske unije. Druge države taka priporočila preberejo, pogledajo, če so za njih dobra, in če so dobra, jih sprejmejo, drugače pa rečejo, v redu, bomo popravili, postavijo dve vejici, eno podpičje in rečejo, saj smo implementirali s spremenjeno, rahlo spremenjeno zadevo. Dejstvo je, da se ne moremo iti tako. Mi moramo na določenih področjih reči ne, hvala, ne bomo tega vzeli, ne bomo tega spoštovali, mi imamo lastno zdravo pamet. Dejstvo je, da ima Slovenija na določenih, še posebej na področju kmetijstva, boljše predpise, kot jih je naredila Evropska unija, ki je vse skupaj zakomplicirala in naredila eno kolobocijo, ki je marsikdo ne razume več. Potem pa seveda popravljajo tisto, kar so naredili narobe. Narobe naredijo, ker so v Evropskem parlamentu in med komisarji približno, recimo, približno takšni ignoranti, kakor so nekateri tudi tukaj med nami v parlamentu, in to je pač tisto, kar tolče Evropsko unijo in predvsem kar tolče državo Slovenijo.

Še enkrat bom povedal, ne bomo podprli želje, da se ministrica odstavi. Mislim pa, da ji bomo na kongresu, po kongresu Desusa lahko čestitali, ker bo zopet predsednica. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, stališče bo predstavil Tomaž Lisec.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani državni sekretar, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!

V Poslanski skupini SDS spoštujemo željo oziroma voljo dela koalicijske partnerice, da se razreši ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

S tega mesta bi se radi v Poslanski skupini SDS dr. Aleksandri Pivec zahvalili za učinkovito, korektno in predvsem konkretno delo na področju resorja, ki ga je vodila, kajti v Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je bilo kar nekaj dela narejenega, nekaj dela urejenega in kar nekaj dobrih nastavkov je pripravljeno za naslednika dr. Pivčeve. Prav tako pa si želimo z novim ministrom nadaljevanja pomembnih zgodb, ki jih kmetijstvo v Sloveniji potrebuje.

Še enkrat, zahvala, dr. Aleksandra Pivec, za vso opravljeno delo.