2. redna seja

Komisija za narodni skupnosti

22. 1. 2019
podatki objavljeni: 22. 1. 2019

Transkript

… / izklopljen mikrofon/  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Obveščam vas, da so na sejo vabljeni, na podlagi drugega odstavka 51. člena in drugega odstavka 63. člena Poslovnika Državnega zbora: predstavniki Urada predsednika Vlade, ki so se opravičili, s strani Ministrstva za kulturo pa je prisoten gospod državni sekretar Vojko Stopar, ki ga prav lepo pozdravljam. Ker je veliko vabljenih gostov, mi dovolite, da vseh ne bom našteval, da bomo čim bolj učinkoviti. Vse skupaj še enkrat lepo pozdravljam! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - RTV PROGRAMI IN TISKANI MEDIJI ZA ITALIJANSKO IN MADŽARSKO NARODNO SKUPNOST.  K tej točki ste članice in člani komisije ter vabljeni prejeli gradivo Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti, tednik Nepu Iszak, gradivo Jadranske informativne agencije koprske redakcije La Vocce del Popolo, gradivo RTV Slovenija, gradivo Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, gradivo Vlade Republike Slovenije in gradivo Obalne samoupravne narodne skupnosti. Omenjena gradiva so objavljena v sistemu Udis in na e-klopi na spletnih straneh Državnega zbora. Člani komisije ste po elektronski pošti prejeli še predloge sklepov.  K besedi vabim predstavnika Ministrstva za kulturo, da nam predstavi pogled na tematiko RTV programi in tiskani mediji za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost. Gospod državni sekretar, beseda je vaša, izvolite.
Vojko Stopar
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Mislim, da se vsi tukaj zavedamo, da je pravica do informiranja in pravica biti obveščen ena temeljnih človekovih pravic, zapisana tudi naši ustavi, zato se mi zdi prav, da tudi v Državnem zboru pogledamo, kako država Slovenija to pravico uresničuje. Mislim, da s programi za narodnosti v okviru RTV Slovenija to pravico v zadostni meri izpolnjujemo, ki gremo naproti, ji odgovarjamo. Zavedamo pa se, seveda, da sta oba manjšinska studia, če smem tako imenovati, del velikega sistema, velikega javnega zavoda, in da seveda zato delita z njim dobro in zlo, če sem lahko malo pesniški.   (nadaljevanje) Mislim, da število ur tako radijskih kot televizijskih programov, ki jih producirajo v Kopru in v Lendavi, je zadostno število, da pa morda tudi mi, ki smo nekako zadolženi za področje medijev, se pravi, Ministrstvo za kulturo, pogrešamo nekaj več iniciative od samih manjšin, od ustvarjalcev teh programov, teh programskih vsebin, ki bi poleg tega, da opozarjajo, morda upravičeno - do kolikšne mere upravičeno, to bo verjetno lahko povedal generalni direktor RTV Slovenija oziroma odgovorni ljudje za te programe -, pogrešamo pa neko vsebinsko vizijo, kam želijo usmeriti svojo pozornost, v katere programske vsebine, na katerih platformah, tudi novih. Kot vemo, dandanašnji gre za konvergenco medijev in pred nami je morda še desetletje klasičnega radija, klasične televizije, klasičnega tiska. Mislim, da bo prej ali slej tu nastala popolna povezanost spleta in medijev, ki sem jih naštel. In morda nekoliko pogrešam to vizijo, kaj bi si glede na svojo ciljno publiko uredniki, novinarji in drugi ustvarjalci programov v Kopru in Lendavi želeli, kaj bi si želeli, recimo, v nekem srednjeročnem ali pa dolgoročnem obdobju ustvariti. Ker če bi izhajali iz teh vsebin, za katere smatrajo, da so nujne za obveščanje obeh narodnih skupnosti in seveda tudi večinskega naroda, potem mislim, da bi lažje govorili o tem, kakšni kadrovski, tehnični, finančni resursi so potrebni, da bi lahko to vizijo tudi uresničili. Mislimo tudi, da morata oba studia ostati v okviru RTV Slovenija, ker kakršnokoli getoiziranje manjšinskih programov bi doseglo nasprotni učinek od tistega, kar si želimo. Vemo, da je zlasti RTV center Koper-Capodistria šel skozi burno zgodovino, da so bili njegovi programi včasih namenjeni tudi širši italijanski publiki, da danes vsaj do neke mere pokrivajo tudi celotno Istro. Skratka, mislim, da bi morali pregledati, ali so vse te usmeritve, ki so veljale nekoč, nujne tudi danes. Dočim lendavski studio ima seveda drugo zgodovino in tam govorimo o tem, da vendar stvari gredo iz leta v leto na bolje, tako glede tehnične opremljenosti kot tudi kadrov; seveda daleč od tega, da bi bili lahko z doseženim zadovoljni, pa vendar. Posebno poglavje so tiskani mediji. Govorimo na eni strani o Nepu Iszaku, govorimo na drugi strani o La Vocce del Popolo. Sem pravilno rekel? / oglašanje v ozadju/ Hvala. Mislim, da sta oba medija na dobrem, kakovostnem nivoju, da izpolnjujeta svojo vlogo. Razumem pa zaposlene, da imajo pri svojem delu precej težav, da je neurejen status obeh medijev, in mislim, da dejansko bomo morali razmisliti, kako z obema tiskanima medijema v prihodnje. Pripravljeni smo seveda na Ministrstvu za kulturo še na bolj podrobne pogovore in dogovore s predstavniki manjšin, v katero smer, kako zapeljati, če smem zopet malo biti pesniški, to   (nadaljevanje) mini medijsko krajino in predvsem, kakšne so obveznosti države na drugi strani pri tem, da bi lahko to strategijo tudi uresničili.  Morda toliko za začetek. Hvala lepa.
Hvala lepa za vaše misli, gospod državni sekretar. Mislim, da so zelo spodbudne za nadaljnjo razpravo, h kateri zdaj vabim gospo Tamaro Vonta, generalno direktorico Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo.
Tamara Vonta
Hvala lepa. Mislim, da je že naš državni sekretar povedal bistvo, tako bi se morda vključevala potem, pa bi dala besedo tistim, ki bi še radi kaj povedali, ker vidim, da je zelo veliko vabljenih. Tako bi se vključevala po potrebi. Hvala.
Hvala lepa. Gospod direktor, želite morda vi kaj dodati k temu?
Stanko Baluh
Hvala lepa, gospod predsedujoči.  Jaz vsebinsko ne bom ponavljal, kar je že državni sekretar pred mano povedal. Morda bi se naslonil samo na rebalans proračuna, pa seveda nekatere stvari okoli financiranja teh medijev.  Kot veste, smo za leto 2019 že podpisali tudi pogodbo z zavodom RTV Slovenija, ki pa na nek način ostaja na isti ravni, kot je bila za leto 2018. In v tem rebalansu proračuna nekatere želje, ki so bile izpostavljene pretežno s strani italijanske skupnosti zaradi limita v proračunu, nekatere želje niso bile upoštevane. Ampak ne glede na to, kot je bilo danes tudi povedano, je treba zreti tudi naprej in izhodišča so bila danes že tudi podana.  Kar se tiče obeh tiskanih medijev, bi izpostavil, da so prišli tudi nekateri zahtevki, ne glede na to, da pogodbe so že tudi podpisane, ampak zaradi napredovanja v plačilnih razredih bomo poskušali tekom leta dodatna sredstva zagotoviti, ker je prišlo znotraj teh limitov v proračunu tudi do manka ca 30 tisoč evrov v proračunu Urada za narodnosti. Tako mi redno vzdržujemo tudi stike z vsemi temi subjekti in smo pripravljeni na nadaljnje sodelovanje, kot je že tudi državni sekretar izpostavil, iskati rešitve in ne bežati pred odgovornostjo.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod direktor.  Besedo bi dal vabljenim gostom. Ker vas je res veliko, bi vas poprosil, da poskušamo razpravo nekako omejiti na ne več kot pet minut, vsaj ne v tej prvi fazi, pa se potem, če bo potrebno, še oglasimo in vključimo v debato. Torej, vabljeni gostje, izvolite. Zaradi zapisnika pa prosim vsakega, da se predstavi, preden preide k besedi. Hvala. Gospod Scheriani.
Alberto Scheriani
Hvala lepa, gospod predsednik.  Dober dan vsem skupaj! Hvala za povabilo. Moje ime je Alberto Scheriani in sem predsednik Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti.  V zadnjem petletnem obdobju so radijski in televizijski programi za italijansko narodno skupnost doživeli, za moje pojme, vidno kadrovsko in finančno osiromašenje. To je bilo težko, ker so že prej delovali skrajno racionalno. To se danes posledično odraža v neizogibnem krčenju obsega in strukture oddaj, predvsem lastne produkcije. Navkljub opravljenem prestrukturiranju oddaj in programske ponudbe, optimalne obremenitve in delovne zavzetosti redno zaposlenih, tako v uredništvih kot v tehnični produkciji in izvedbi programov, v tem obdobju niso bili nadomeščene vse upokojitve, skupno kar petino vseh novinarjev in drugih izvedbenih kadrov v uredništvih. Za primer vam povem, da je Radio Capodistria izgubil 26 % svojih delavcev, TV Capodistria je izgubila 10 % svojih delavcev. Danes imamo v italijanskem programu 77 novinarjev, recimo tako, sodelavcev, od skupnih 258, ki jih ima Regionalni center Koper-Capodistria. Podobna usoda je doletela   (nadaljevanje) tudi tehnično produkcijo in izvedbo, kar ima za posledico krčenje produkcijskih in drugih kapacitet, ki jih imajo programi na razpolago.  Zaradi zgoraj naštetih razlogov so se morali v zadnjih letih odpovedati vrsti oddaj lastne produkcije, ostali pa so tudi praktično brez sredstev scenografijo, nakup in obdelavo programov. Vse to je še toliko bolj boleče glede na izredno visoko povprečno starost zaposlenih, predvsem pa novinarjev. Omejitve pri angažiranju zunanjih sodelavcev onemogočajo obsežnejše in redno sodelovanje z mladimi, pa tudi preverjenimi zunanjimi avtorji, ki ne nazadnje prinašajo programske novosti in tudi dodaten kreativni naboj.  Dramatično krčenje materialne osnove narodnostnih programov dejansko pomeni zmanjšanje obsega pridobljenih pravic italijanske narodne skupnosti na področju medijev. Italijanska narodna skupnost si zato želi in pričakuje, da bo slovenska Vlada v sodelovanju z odgovornimi v Javnem zavodu RTV Slovenija ukrepala na način, ki bo zagotovil razvoj javnega RTV sistema v vseh svojih sestavinah enakopravno in učinkovito. Prav tako pričakuje jasne opredelitve glede avtonomije pri vodenju in oblikovanju narodnostnih programov, ki so sestavni del RTV Slovenija. Za leto 2019 bi bilo nujno povečati državne subvencije RTV programov za italijansko narodno skupnost, glede na finančno krizo RTV Slovenija, ki grozi z novim krčenjem kadrovskih resursov in posledično zmanjšanjem programske ponudbe v jeziku narodnosti. Na drugi strani bi z dodatnim sofinanciranjem omogočili izboljšanje ponudbe multimedijskih vsebin v jeziku narodnosti na različnih digitalnih platformah.  Pomembno je poudariti tudi vlogo Jadranske informativne agencije, agencije AIA, iz koprskega uredništva dnevnika italijanske narodne skupnosti La Vocce del Popolo, ki brez dodatnega financiranja razvoja novih programov ne omogoča več pravega informiranja pripadnikov narodne skupnosti. Hvala lepa zaenkrat, gospod predsednik.
Hvala lepa.  S strani RTV, ali želi gospod generalni direktor mogoče kot prvi? Izvolite, gospod Kadunc.
Igor Kadunc
Jaz sem sicer mislil, da bi najprej malo dlje poslušal, da bi videl vso problematiko, ki bo tu iznesena. No, ampak če sem že ravno… / oglašanje v ozadju/ Raje bi, no.
/ izklopljen mikrofon/
Helena Zver
Lepo pozdravljeni, gospod predsednik, spoštovani člani komisije! Sem Helena Zver, pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za program v madžarskem jeziku.  Iz gradiva, ki ste ga prejeli, je razvidno, da imajo narodnostni mediji, bodisi da gre za tiskane ali elektronske medije, različne težave in te izhajajo iz različne zgodovine, kot je bilo že na začetku povedano. Že znotraj RTV Slovenija imamo razlike med programom za italijansko narodno skupnost in madžarsko narodno skupnost, celo lahko rečem, da tudi znotraj studia madžarskih programov so med radijem in televizijo določene razlike.  Ne bi veliko govorila o našem mediju, se pravi, o programu samem. Morda samo toliko, da pripravljamo tedensko štiri polurne televizijske oddaje v madžarskem jeziku in celodnevni radijski program, ostale podrobnosti pa si lahko preberete v gradivu. Morda več o težavah. Če bi bil plan RTV Slovenija za leto 2019 sprejet, potem v studiu madžarskih programov ne bi imeli posebnih težav. Namreč, s koncem leta 2018 se je zgodilo to, da smo zaposlili še zadnjega stalnega zunanjega honorarnega sodelavca. S koncem spremembe statusov imamo v studiu madžarskih programov 50 zaposlenih, 25 na radiju, 22 na televiziji in 3 v skupnih dejavnostih. To ne pomeni, da smo mi povečali število zaposlenih v studiu madžarskih programov, samo njihove statuse smo spremenili in prišli v določenih pogledih celo na slabše, saj se je zgodilo to, da honorarni sodelavci so lahko delali več, niso imeli dopustov in tako dalje. Ampak mi smo veseli, da je prišlo do te spremembe statusov, namreč, sedaj vsi zaposleni delajo pod enakimi pogoji   (nadaljevanje) in prav bi bilo, če bi do tega stanja prišlo ne samo v RTV Slovenija, ampak nasploh, na vseh področjih življenja, v gospodarstvu, javnih zavodih in tako dalje. Ampak naš finančni plan ni bil potrjen, in o tem bo verjetno več povedal gospod generalni direktor, delamo na osnovi dvanajstin. To pomeni, da imamo v obdobju od januarja do marca 33 tisoč evrov premalo za pokrivanje plač. Za to sta dva poglavitna razloga. Eden je ta, da je prišlo do sporazuma med Vlado in sindikati, se pravi, gre za ta dvig plačnih razredov za vse zaposlene v javnem sektorju, razen za plačno skupino B - naj samo pripomnim, da se mi ne zdi pravično, ker na ta način dosegamo to, da v številnih institucijah direktorji ostanejo veliko slabše plačani kot pa zaposleni, prekašajo jih za nekaj razredov, to je prisotno v osnovnih šolah, v srednjih šolah, v Nepu Iszaku pri nas, in je demoralizujoče. Se pravi, to je eden razlog. Drugi je pa ta, da smo imeli zaposlitve sodelavcev konec leta 2018, na začetku jih ni bilo, in seveda nam ta znesek v primerjavi z januarjem 2018 in januarjem 2019 manjka. S te plati smo mogoče na boljšem kot kolegi iz italijanske redakcije. Namreč, pri nas ni bilo odhodov v pokoj in bile so te spremembe statusov. Ampak to ne pomeni, da se s podobno situacijo že čez nekaj let ne bomo soočili tudi mi. Namreč, že čez nekaj let nam bo v studiu madžarskih programov, predvsem v pomurskem madžarskem radiju, se upokojilo približno tretjino novinarjev v obdobju dveh, treh let. In že zdaj moramo razmišljati o tem, morda še ne takoj, ampak čim prej razmišljati o tem, da bo treba tudi nadomestiti te kadre. Že zdaj je pri 25 zaposlenih, se pravi, od tega je 14 novinarjev, 6 je zaposlenih v izvedbi programa in 5 je zaposlenih tehnikov, in je že zdaj težko zagotavljati turnuse. Ko pa pride do kakšne bolniške ali kakšnega dopusta, ki ga koristi večje število zaposlenih, je pa že prav težava zagotavljati po eni strani tisti počitek, ki pripada sodelavcem na osnovi zakona, da o šestem, sedmem dnevu ne govorimo.  Studio madžarskih programov je že leta 2013 izvedel eno krčenje programa, gre predvsem za radijski program, ko smo za dnevno pet ur skrajšali radijski program, gre za program med sedmo uro zvečer in štiriindvajseto uro. In mislimo, da nadaljnjega krčenja tega programa ni mogoče izvesti. Naši poslušalci v tem času poslušajo naš radio, imamo javnomnenjske raziskave, na osnovi katerih je razvidno, da 87 % ciljne publike ta radio posluša v tem času v največji meri. Specifika studia madžarskih programov je tudi ta, da morajo zaradi naše majhnosti naši sodelavci vedno opravljati še kakšno dodatno delo, novinarji, tehniki in tako dalje, nanaša se tako na radio kot na televizijo. Pri tehnikih ne bi… Sodelavec, ki je snemalec na terenu, mora delati tudi v studiu, montažer, ki montira prispevke, mora delati v režiji, biti kontrolor kamere, realizator oddaj in tako dalje. Na radiju je podobno, tehniki so hkrati glasbeni uredniki, arhivisti in podobno. Novinarji pa opravljajo kot dodatno delo prevajanje. Se pravi, naši televizijski programi so vsi podnaslovljeni, to je tudi naš interes, da je možno naše oddaje razumeti v celotnem slovenskem medijskem prostoru, da na ta način pridejo informacije o nas v širšo javnost. Ampak to delo zaenkrat še ni ovrednoteno. Podali smo nekaj predlogov, bodisi v okviru več opravilnosti bodisi v obliki kakšnega dodatka, ampak o tem še konkretnega dogovora ni bilo. Zavedamo se, da ne gre za to, da direktor ne da, zavedamo se, da je to pač posledica finančne situacije, v kateri se nahaja Javni zavod RTV Slovenija, in zavedamo se, da vse to, kar se nanaša na našo matično hišo RTV Slovenija, to se nanaša tudi na nas. Morda   (nadaljevanje) samo glede samostojnosti oziroma glede tega, kar ste poudarili, da bi bilo dobro, da ostanejo narodnostni elektronski mediji v okviru RTV Slovenija. Vsekakor v tem se strinjamo s kolegi iz italijanskega studia, si pa oboje želimo mogoče malo večje samostojnosti znotraj regionalnih RTV centrov oziroma morda celo neposredno, da bi spadali pod generalni direktor ali na kakšen način. Pobuda za to, predlogi za to so bili podani, ni pa bilo širše razprave o tem ne v narodni skupnosti ne na ravni RTV Slovenija ne mogoče še na višji ravni. Je pa to zadeva, ki uživa podporo tako med sodelavci kot v obeh narodnih skupnostih.  Mogoče bi omenila še to, da imamo težave pri uvrščanju sodelavcev v višje plačne razrede tudi, zaradi teh finančnih težav, ki jih ima RTV Slovenija. Predvsem je ta težava prisotna pri TV studiu Lendava, kjer smo stopili v plačni sistem v javnem sektorju z dokaj mladim kolektivom. Sodelavci, ki so bili uvrščeni v nižje razrede, zaradi malo delovnih izkušenj in tudi tukaj nas čaka naloga.  Samo še to glede vizije. Nimamo le vizije razvoja kadrov, tehnike in podobnih reči, ampak imamo tudi programsko vizijo in italijanski programi in madžarski programi smo to vizijo programov pripravili. Je tudi priložena k gradivu ministrstva se pravi v dodatni odgovor na / nerazumljivo/ komisije je, potem povzetek te vizije tudi predstavljen, več pa morda tudi jasno nadaljevanje, če boste imeli kakšno vprašanje. Hvala lepa.
Antonio Rocco
Sem Antonio Rocco, pomočnik generalnega direktorja za radio in televizijo za italijansko avtohtono narodno skupnost.  Lepo pozdravljeni! Hvala, za to povabilo.  Kolegica je že veliko stvari povedala tudi o določenih naših vizijah in o razmišljanjih kako naprej. Morda na začetku bi vseeno par besed o naši zgodovini, ker se mi zdi tudi eden pomemben element v razumevanju današnjega stanja, današnjega delovanja. V letošnjem letu Radio Koper Capodistria praznuje 70. obletnico obstoja. Na začetku je bil radio trojezični radio in vedno je bil italijanski program prevladujoč. Kasneje se je program pravzaprav zmanjšal samo na dva jezika leta 1956 in od leta 1979 deluje italijanski slovenski program na posebnih omrežjih samostojno in avtonomno. Televizija Koper Capodistria je nastala leta 1971. Na začetku je oddajala samo v italijanščini, pet let kasneje so se začele prve oddaje v slovenščini in to za zamejce - oddaja Odprta meja -, ki so jo pripravili kolegi v italijanskem programu. Danes televizija oddaja 10 ur italijanskega programa, približno začnemo ob 14. uri in eno uro ali več v povprečju slovenskega regionalnega programa, radio pa oddaja 24-ur dnevno od tega 14 ur v živo, v črnem in nočnem času program gre iz serverja v glavnem gre za ponovitve oziroma za glasbeni program. Televizija oddajamo, smo prisotni v digitalnem multipleksu A, od lanskega leta naš signal se širi po celi Sloveniji, ker je bilo pač prostora v tem multipleksu. Oddajmo tudi preko satelita. Satelit je poseben projekt, ki ga, v glavnem je bil financiran s strani italijanske vlade preko italijanske unije, v zadnja leta tudi s sredstvi državnega proračuna Republike Slovenije in s sredstvi RTV Slovenija. Radio oddaja že zgodovinsko na srednjem Valu tudi na FM področju in tudi smo prisotni z istim projektom na satelitu. Kot smo prej rekli smo govorili, gospod Stopar je govoril pravilno o konvergenci medijev. Mi se zavedamo te   (nadaljevanje) naše prihodnosti. Od samega začetka naši programi so vključeni v ponudbo Multimedijskega centra RTV Slovenija pa na začetku kot »live streaming« to pomeni v živo oddajanje možnosti poslušanja televizijskih in radijskih programov preko interneta. Danes imamo na razpolago multimedijski portal in aplikacijo, ki se imenuje RTV Capodistria 4D, 4D je tudi multimedijski portal MMC našega multimedijskega centra. Ta projekt smo realizirali s sredstvi italijanske vlade v sodelovanju s kolegi iz MNC. Ta portal aplikacija je brezplačna - vas vabim, da jo tudi vi poberete s spleta - in daje možnosti »live streaminga« kot sem že rekel, arhiva naših oddaj, lastne produkcije radijske in televizijske, glavnih, informativnih prispevkov in glavnih novic. To pomeni, da je to ena, če želimo tudi eden tretji medij, ki smo ga uspeli nekako z lastnimi sredstvi razvijati in za katere bi rabili sigurno neka dodatna sredstva in tudi razvoj nekega posebnega uredništva. Za enkrat tega nismo zmožno narediti, ampak kot sem že rekel to je sigurno ena od strateških ciljev našega delovanja. Smo tudi prisotni normalno na družbenih medijih, Facebook predvsem in tudi tam imamo precej dobrih rezultatov glede gledanosti. Tam tudi predvajamo video prenosov določenih radijskih oddaj predvsem nekih projektov, koncertov tako, da smo tudi na tem področju dosegli določenega napredka. Mi smo tukaj predvsem ne, zaradi tega, da bi rekli kaj uspemo, kaj smo uspeli narediti in mislim, da smo lahko ponosni na to, kar delamo, ampak predvsem, zaradi težav, ki žal zadnja leta zamuja naše delovanje, predvsem tukaj gre za financiranje, kadrovske težave. O tem je bila tudi obveščena Komisija Vlade za narodne skupnosti, ki se je sestala pred približno dvema letoma. Smo imeli tudi eno posebno srečanje s prejšnjim ministrom za kulturo, smo se o tem pogovarjali. Dejansko mi imamo težavo z eno celo generacijo urednikov, novinarjev in drugih programskih delavcev, ki so s upokojili in ki pač samo v manjšem delu so uspeli nadomeščati. To normalno povzroča težave in smo morali dejansko zmanjšati obseg naše programske ponudbe na televiziji in na radiju. V tej meri, da celo smo ocenili, da to celo ogroža pravzaprav tudi sama pravica narodnosti do medijev v lastnem jeziku, zato smo takrat večkrat prosili za dodatno sofinanciranje s strani države, ki bi nam to sigurno omogočalo vsaj delno obrazložitev finančnih težav, ohranjevanje strateških delovnih mest v uredništvu in tudi eventualni še dodatni razvoj na tem multimedijskem področju, ki kot smo prej rekli predstavlja sigurno eno od področij bodočega razvoja ne samo naših medijev, ampak vseh ostalih sredstev javnega obveščanja. Mi kot sem že rekel pričakujemo in si želimo, da bi ta program ta nivo, ki smo ga dosegli bi ga vsaj ohranili in če ne tudi imeli možnosti dodatnega razvoja. Zavedamo se težav znotraj RTV hiše. Mi smo participirali v enaki, če ne tudi v malo večji meri v stabilizaciji in racionalizaciji poslovanja RTV. Tudi mi mislim, da smo se v tem kar krepko bi rekel prispevali k tej stabilizaciji. Žal stanje ni najboljše kot veste in zato tudi je bila želja izražena predvsem v razpravi o takratnem predlogu strategije razvoja medijev za neko večjo samostojnost naših programov. o tem je govorila tudi že kolegica, bolj v smislu neke večje odgovornosti in večje možnosti ene stabilizacije financiranja in predvsem stabilizacije na področju kadrov, ki je kot, lahko razumete tudi / nerazumljivo/, da je to ključno področje za razvoj medijev, ker gre za strokovnjake, za novinarje, ki pišejo, govorijo in pripravljajo oddaje v jeziku narodnosti. To je osnovni naš namen in si želimo tudi za naprej delovati v tem smislu, ampak verjetno brez dodatnega sofinanciranja to ne bo oziroma za financiranje RTV v celoti kot takega sigurno bi bilo še boljše, če bi uspeli urediti te zadeve, ki zadevajo RTV.  Glede naše publike, samo dve besedi. Mi smo naredili eno oziroma Mediana je za nas pripravila eno analizo poslušanosti, gledanosti v bližnji Furlaniji - Julijski krajini in na primorskem. Radio ima dnevno 27 tisoč poslušalcev, televizija 64 tisoč. Rezultati so kar dobri. Tudi malce presenetljivi, predvsem za televizijo, ker smo imeli določene težave v Italiji ob prehodu na digitalno oddajanje, ko smo naredili »swith off«, to pomeni, smo ugasnili analogne oddajnike, smo prišli na digitalno, Italija in vse se ostale države okrog nas imajo en sistem kodiranja, ki se imenuje MPEG-2. Mi smo izbrali drugi sistem, boljši MPEG-4. Problem, da MPG-2 ne bere, ne vidi, tako da smo na enkrat izginili mi in tudi programi Televizije Slovenije v zamejstvu, za tiste, ki niso imeli pač take sprejemnike. V tem času se je situacija izboljšala, ker zdaj novi televizorji so vsi opremljeni tudi v Italiji in v sosednjih državah s tem sistemom kodiranja MPEG-4, tako da malce je situacija boljša, ampak tudi to nas je precej omejevalo. Toliko za enkrat. Če bo še kakšno vprašanje, bom na razpolago.  Hvala.
Hvala lepa gospod Roko.  Izvolite.
David Runco
Dober dan. Pozdravljeni! David Runco, član programskega odbora za italijansko narodno skupnost in programskega sveta RTV Slovenija.  Dosti je bilo že povedanega s strani gospoda Roka. Želel bi pa nekaj konkretnih podatkov mogoče izpostaviti o pereči situaciji kateri se dejansko sami programi za italijansko narodno skupnost letos nahajajo. Moram povedati, da smo konkretno sodelovali pri pripravi finančnega načrta programskega plana za leto 2019 in žal tukaj ni bilo dovolj posluha. Moram izpostaviti predvsem perečo problematiko kadrov v Kopru, tako na radiu kot na televiziji. Tukaj govorimo o 20 % upadu števila delavcev oziroma krčenja. 20 oseb se jih ni nadomestilo. To je tak upad, da kot je bilo že povedano, ogroža sam obstoj programov. žal moram povedati, da tukaj posluha ni bilo. Res je, da je več razlogov in okoliščin vplivalo na to, ampak linearnega pristopa tako kot je to bil s strani vodstva RTV, pa v našem primeru se je izkazal kot dramatičen ali lahko rečem celo usoden, ker to je prizadelo v tolikšni meri programe, da izvedba sama, kot sem rekel, postaja vprašljiva. Tudi v avtonomiji. Jaz bi želel še nekaj stvari prej povedati, mogoče je bila izpostavljena določena iniciativa ustvarjalcev, ustvarjalnosti. Tukaj moram povedati, konkretno, da sam produkcijski program za leto 2019 in tudi prejšnji, so bili zelo razvojno, inovativno zasnovani. Žal je bilo vse vezano, vedno se vrtimo okoli sredstev. Letos, konkretno, smo bili primorani vse novosti katere so bile predvidene s strani in radia kakor tudi televizije, ukiniti oziroma skrčiti zaradi tega, ker ni bilo na razpolago sredstev. Glede strategije moram povedati, da kot je že bilo rečeno, kaj gre v pravo smer, tudi te digitalne platforme, multimedijski portali, vse gre v to smer, ampak spet se vrtimo znotraj dejansko teh finančnih okvirjev kateri nam onemogočajo razvoj samih programov. Ostati znotraj RTV Slovenija vsekakor, tukaj ni problematika nikakor bila niti početa, je pa res, da bi želel izpostaviti mogoče samo dokumentacijo oziroma razporeditev sredstev. Mi vemo, da so sredstva zagotovljena, vidimo jih na papirju, lahko vam pa zagotovim, da jih konkretno ni, ne pridejo oziroma ta prehod ni dovolj transparenten in tukaj bi bilo zaželeno, da se določena transparentnost tudi vpelje, zaradi tega, ker pravim, zdaj ko smo v taki situaciji, vsak evro je pomemben in žal mi dobimo, tudi iz urada recimo je bila, kot je povedal gospod Baluh, podpisana pogodba za milijon evrov, katera dejansko v našem primeru pokriva skoraj 80 % stroška mase za plače za zaposlene, konkretno govorimo, novinarjev tako na radiu kot na televiziji, mi pa se ukvarjamo s tem, da ne moremo niti nadomestiti osebe katere se upokojijo. In glede tega, da se v kopru, ima to specifiko še, da tukaj ena generacija zdaj zaključuje z delom katera je ogromno pripomogla, mi smo pristali na takšnem stanju, še toliko, da pač, zdaj se bom ponavljal, žal, ampak res mislim, da je sama izvedba programov vprašljiva v letu 2019.  Hvala.
Gospod generalni direktor, mislim da ste zdaj pa vi na vrsti.
Igor Kadunc
Ja, do zadnje diskusije to izgleda, kot da je pravzaprav meni zelo luštno. Kje naj začnem? Poglejte, vi se boste za problematiko RTV v tej hiši srečali letos vsaj dvakrat, ko bo poročilo o delovanju RTV v preteklem letu na Odboru za kulturo in potem na Odboru za finance, kjer bomo malo več govorili o problematiki RTV v celoti. Problem, ki je danes na mizi, poznam, se veliko ukvarjam z njim in se veliko tudi pogovarjamo. To, da bi radi šli direktno od mene, je sploh zame kompliment, ampak problem, ki RTV ga pač ima in z njim tudi oba manjšinska centra je to, da je zadnjič RTV prispevek bil zadosti visok za normalno delovanje, je to bilo leta 2004. Od takrat je inflacija rasla, RTV prispevek je pa bistveno bistveno zaostajal. To trenutno znaša glede na tisto stanje, 13 odstotnih točk. Če mi vemo koliko denarja to je, potem si lahko predstavljate in stroški so v tem času šli gor. RTV je imel srečo in jo še malo ima, da smo v prejšnjem tisočletju zagotovili nek dodaten denar, tako da se s tem problemom v tej hiši, to v družbi niste srečali. Vendar v zadnjih letih je politika vodstva in tudi nadzornega odbora taka, da se ta denar ne porabi do konca, ampak da se začne tudi misliti malo naprej in zaradi tega je RTV Slovenija že šla skozi bistvena zmanjševanja glede na leto 2009, so se prihodki in potem tudi stroški zmanjšali za 7,3 %. Od leta 2012, ko je bilo zadnje povečanje RTV prispevka pa za 6,5 %. To seveda ob vseh povečanjih plač zdaj v zadnjem času, ob vseh povečanju pravic, ki jih moramo plačevati, pomeni da resnično delujemo na škrge in seveda, da pridejo do racionalizacije. Za mano je včeraj bil en buren sestanek kjer je eden rekel, da se bo moral RTV na novo resetirati. To se pravi, da bomo morali vse pregledati,   (nadaljevanje) kaj in kako naprej. Mi osnove za neko vrsto resetiranja pripravljamo, kjer skušamo definirati, kaj predvidevamo, da bi RTV v bodočnosti moral delati, koliko bi to stalo, in to velja tudi za manjšinske programe. To bo mogoče naporna diskusija, vendar jo bo treba opraviti, ker na tak način, kot je šlo do zdaj, da so se rezerve porabljale, enostavno ne gre več. In je treba videti, ali si družina na mesec lahko privošči eno kavo manj, zato da bi povečala RTV prispevek. To je pač stvar, ki bo nekoč prišla na mizo.  V tej situaciji, v kateri smo, imata oba regionalna centra precej posluha pri meni, ne nujno pri vseh članih programskega in nadzornega sveta. Jaz stojim na stališču, da mi moramo izvajati vse zaveze, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, in da tu ni nobenega dvoma. Seveda pa pričakujemo tudi to, da se ne sklicujemo na neke v preteklosti pridobljene pravice, ki bi morale avtomatsko veljati tudi v naprej. Včeraj je bilo izpostavljeno, da na drugem programu TV Slovenija imate med osmo in deseto uro infokanal - ne vem, ali veste, kaj je to infokanal -, to se pravi, imamo nič, vožnja avtomobila, mogoče kakšne novice in podobno. To ni zaradi tega, ker bi mi to želeli, ker bi generalnemu direktorju bilo to všeč, ampak zato, ker nimamo denarja. In to seveda velja za vse programe. Pri tem Lendavo, da rečem tako, praktično v celoti v nekem racionalnem obsegu zadovoljujemo. Pri Kopru pa imamo določene probleme, ker ne vemo, ali si lahko privoščimo kot RTV Slovenija in znotraj tega manjšinski programi deset ur programa. Jaz tudi gledam ta program, vem, da velika večina tega programa pravzaprav zelo malo stane, ker ga dobijo, ker se potrudijo, da ga dobijo, to spoštujem in zaradi tega, saj pravim, imajo vso mojo podporo. Je pa vprašanje, ali res nujno potrebujemo povsem vse oddaje. In to je to, kar bomo zdaj pripravili za odločanje in znotraj tega odločanja v bodočnosti tudi položaj teh manjšinskih programov. Tako me je malo zmotilo, da denar ne bi kam prišel. Do zdaj je vse, kar je bilo odobreno v finančnem načrtu, odkar sem jaz na televiziji, so imeli tudi na razpolago in so ga praviloma porabili. Tudi ne sprejemam kritike, da je karkoli netransparentnega, mi imamo kontroling narejen tako, da se do zadnjega evra ve. In tudi prvič slišim, da bi bil kakršenkoli tak problem; če je, ga bomo seveda tudi razrešili. Seveda je v Kopru problem predvsem s kadri. Problem je zaradi tega, ker če pogledate to knjižico, ki so jo izdali, kako je ta televizija nastala - nastala je v bistvu kot komercialna televizija, in to pred 30 leti. In takrat se je kader bistveno poveča in zdaj ta kader odhaja. Mi pa nismo v stanju, da bi glede na program, ki ga lahko zagotovimo, vse ljudi nadomestili. To je realen problem, o katerem se bomo morali realno pogovarjati. In pogovarjali se bomo tudi na osnovi programov in tega, kako stvari najbolje razrešiti. Mi imamo zdaj tudi merjenje gledanosti skozi te nove načine, TV Beat, ko se dejansko gleda vsak televizor, ki ima IP, tako da se lahko tudi dela neka analiza, kaj je smotrno in kaj ne. In to, mislim, da je pravi način, da bomo v dialogu prišli do tega, kako stvari racionalno urediti za naprej. Enostavno pa nekega dodatnega denarja, na kaj več kot na to kavico, mislim, da RTV ne more računati in mora vse delovanje v celotnem segmentu, od simfoničnih orkestrov do manjšinskih programov, biti nekako usklajeno.  Hvala.
Hvala lepa, gospod generalni direktor. Želi še kdo od vabljenih besedo? Izvolite.
Stanko Baluh
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Rad bi samo morda kakšno stvar dodal k temu, kar sem slišal. Namreč, mi smo z RTV Slovenija, javnim zavodom, podpisali pogodbe o višini milijon 600 in še nekaj, no, ker je bilo rečeno milijon, milijon 600 je bila podpisana pogodba. / oglašanje v ozadju/ Ja, to je pa potem tista interna zadeva, kar imate vi.   (nadaljevanje)Bila je omenjena tudi vladna komisija, ki je bila konec leta 2016 oziroma v začetku leta 2017. In bi tu samo omenil iskanje rešitve tega, kar se zdaj govori. Takrat je bil sprejet tudi sklep, da bi se naj poiskale neke strateške rešitve na osnovi opravljene analize. Ampak dejstvo je, da do tega takrat ni nikoli prišlo. In, jasno, če ti narediš analizo programov in ustvariš tudi neko vizijo, lahko potem tudi finančno zadevo ovrednotiš. Tako je realizacija tega, ob vseh nakopičenih težavah, s katerimi se srečuje pretežno Capodistria, samo v tesnem sodelovanju z Javnim zavodom RTV Slovenija.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod direktor. Želi še kdo od vabljenih besedo ali kaj dodati? Če ne, odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo besedo? Gospod podpredsednik.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Dober dan vsem prisotnim! Boun giorno, un cordiale saluto a tutti i presenti!  Kot smo danes slišali, je seveda stanje predvsem kadrov na italijanski RTV Koper zelo problematično. V določenih razmerah, ko pogledamo to, kar je predstavljalo za nas in danes predstavlja, kar imamo tudi v strateškem razvoju samega RTV v italijanskem jeziku, predstavlja res velik problem. Torej, kadri so vezani na finančna sredstva. In kar smo pogledali z našimi predstavniki, z našim direktorjem, gospodom Roccom, gospod Runko, ki je tudi naš predstavnik v komisiji za RTV, in predsednikom Scherianijem, se zavedamo, da je v zadnjih treh letih ta upad števila kadra na Radiu Koper v italijanskem jeziku 26 zaposlenih manj, na TV Koper v italijanskem jeziku 10 zaposlenih manj. In seveda ta upad je tudi v poročilu, ki ga je napisal generalni direktor, gospod Kadunc, je zabeležen upad 4,5 %. To pomeni, da 4,5 % je za regijski center Koper. Tako smo v bistvu mi pristali tudi na zmanjšanje kadra do določene mere, ker mogoče zaradi zgodovinskih zadev, kot pravi generalni direktor, je zadeva tudi lahko sprejemljiva, ampak smo prišli do neke točke danes, ko ni več rezerve in ni več možnosti za obdržati program, tako kot je bilo tudi rečeno, ki ga imamo danes, toliko in toliko ur programa ter toliko in toliko dela za sam razvoj. Seveda, napisali smo strateški razvoj in tudi pišemo vizijo, ampak s tem kadrom danes ne moremo omogočiti niti osnovnega delovanja naših programov. Zato smo danes tudi tukaj in smo sklicali to sejo Komisije za narodnosti, da se odločimo, ali je zdaj prišel moment, da rečemo, da smo se dotaknili dna in se tu ustavi zadeva in se pogovarjamo na drugačen način naprej, ali bo to dno izpodbito in preluknjano in bomo še padali dol. Evo, to se moramo danes mi tukaj odločiti, kako bomo postopali naprej in kako v okviru finančnih sredstev, ki jih omogoča RTV Slovenija, in o tem, kar tudi sodeluje in nam financira Urad za narodnosti, torej državni proračun. Mi smo mnenja, da smo prišli v bistvu do neke točke, ko je treba nekaj narediti, da rešimo zadevo, ker nimamo kadrov, da lahko zadeve peljemo naprej.     (nadaljevanje) Ne vem, ali lahko še kaj več povem, zato bi raje poslušal ostale poslance in potem na osnovi tega vidimo, ali bomo še kaj komentirali. Hvala.
Hvala lepa, gospod podpredsednik.  Za besedo je prosil gospod Pavšič.
Hvala lepa. No, mislim, da je bistveno vprašanje danes tukaj, ali je stopnja informiranosti obeh narodnostnih manjšin dobra ali slaba. Osebno mislim, da je dobra; zdaj, ali smo s tem lahko zadovoljni ali ne, je pa drugo vprašanje. In to je tisto, kar pravzaprav zdajle naslavljamo. Saj konec koncev se vse na koncu skoncentrira v finančne zmožnosti in želje in tu vmes moramo poiskati pravo pot. Ker je tu pisana druščina, če se smem tudi jaz malo pesniško izraziti, me zanima nekaj - ali je pri delovanju oziroma pri ustvarjanju te vsebine v obeh jezikih bilo realiziranih tudi kaj sredstev iz javnih razpisov. Vsi, ki smo kakorkoli delali na vsebinskem področju, vemo, da je tudi Evropska unija ogromno teh razpisov za mehke vsebine dala ven, recimo, Interreg, čezmejno sodelovanje, pa druge zadeve, tudi za izobraževanje pa kompetence, kar v bistvu sodi v delokrog vsakega medija, ki bi sebi pripel neko oznako resnosti.  Razumem, da je prišlo v zadnjih letih do finančnega in posledično tudi kadrovskega primanjkljaja, ampak mislim, da je to ne posledica sistema ali pa nekega namena, ampak predvsem delitve bremen, ki si jih je delila celotna država, tako z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, v pomanjkanju sredstev iz priliva naročnine za RTV, in je pravzaprav gospod Kadunc zadel bistvo tistega, o čemer bi jaz danes razpravljal - kaj je potrebno pa kaj je smiselno. In tu vmes bi bilo na vse pozitivno poiskati pravo rešitev. Čeprav jaz vsega ne bi pripisoval statistiki pa gledanosti. Če kakšna zadeva ni spremljana v veliki masi, še ne pomeni, da ni potrebna. Sploh pa kadar govorimo pravicah manjšin, takrat moramo biti pa še posebej bolj pozorni, tudi če je samo za enega mogoče tisto še posebej pomembno, če zelo banaliziram zadevo. Torej, vsekakor je treba pretehtati zmožnosti pa želje in absolutno ter zelo natančno analizirati trenutno stanje. Ker šele potem, ko bomo imeli na eni strani podatke, na drugi pa želje, bomo lahko poiskali ustrezno in pravo pot.  To sem želel povedati. Hvala.
Hvala lepa, gospod poslanec. Želi še kdo besedo od poslank in poslancev? Gospod Koprivc, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!  Jaz mislim, da generalno gledano manjšine v Sloveniji so dobro informirane, imamo kvalitetne tako imenovane manjšinske medije, smo na nek način vsaj doslej bili tudi zgled v Evropi, kako se te zadeve rešuje, je pa res, da so te zadeve, na katere ste danes opozorili in se opozarja že nekaj časa, zelo resne, jih je treba jemati zelo resno. Dejstvo je, da nam statistika kaže, da se je financiranje predvsem regionalnega centra RTV Koper-Capodistria v zadnjih letih zmanjšalo. Krize je konec in na vsak način bi bilo treba v nekem doglednem roku začeti razmišljati tudi o tem, da se te zadeve povrnejo nazaj na, recimo temu, finančno višino, ki je bila za te namene zagotovljena v preteklosti. Dejstvo je, da se je zagotovo varčevalo na vseh področjih, se pa ne morem strinjati s to tezo uravnilovke, veste, da če se je zmanjšalo toliko in toliko za neke druge programske vsebine, se zmanjša enako tudi za programe narodnih skupnosti. Konec koncev je od nekdaj veljalo - in mislim, da je tudi prav tako -, da morajo biti manjšine, narodne skupnosti na nek način pozitivno diskriminirane, in tudi v tem konkretnem primeru moramo gledati na to. Na vsak način, nič ni zamujenega, kot rečeno, še vedno si upam trditi, da so narodne skupnosti v Sloveniji dobro informirane, da imamo kvalitetne medije, kvalitetne novinarje, ki so predvsem na nek način, lahko rečemo temu, krivi v narekovajih za to, da so manjšinski mediji dobri. Moramo pogledati v nekem doglednem času, kako zadeve obrniti v pozitivni trend. Smo nekje na točki preloma, ko si moramo vsi skupaj reči, ali bomo zagotavljali tudi v prihodnje kvalitetno manjšinski medijski prostor ali ne. In na vsak način, kot rečeno, pozitivna diskriminacija za manjšine, pa najsi bo medijski prostor, najsi bo šolstvo, izobraževanje ali karkoli drugega je na vsak način nujno potrebna. In jaz verjamem, da se bodo rešitve našle. Tudi predlogi sklepov, ki smo jih prejeli na klopi na nek način nakazujejo v to smer. Se pravi, vzeti si moramo čas, recimo, šest mesecev, eno leto in skupaj najti tako Urad za narodnosti kot Ministrstvo za kulturo in seveda vsi ostali zainteresirani neke rešitve, ki bodo tako v korist manjšinskih narodov kot večinskega naroda. In prepričan sem, da smo to skupaj zmožni ustvariti. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Koprivc. Gospa Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Zelo na kratko. Jaz mislim, da bo resno treba odpreti razpravo o tem, o čemer je gospod direktor govoril. Nisem najbolj prepričana, da je rešitev to, da se RTV prispevek dvigne, ker to je pač najlažje, dajmo ljudem povišati njihovo pristojbino. Verjetno bo treba na samem zavodu narediti reorganizacijo. Verjetno bo treba pogledati katere programe je potrebno izvajati, katere ne. Če se to tiče narodnostnih manjšin jaz v tem trenutku kot političarka tukaj ne morem soditi. Verjamem, da tisti, ki ste za to odgovorni in to strokovno pokrivate veste, če se to da ali ne. Bi pa sledila temu, kar je povedal gospod Koprivc, da bi bilo potrebno tem pozitivnim trendom slediti. ZUJF je svoje naredil. Seveda je verjetno tudi to posledica te kadrovske zmanjšanosti, ne nazadnje se je to zgodilo v vseh javnih zavodih, tudi kulturnih, tudi šolah, pa še kje drugje. To je absolutno problem in se bo z njim treba spopasti. V prvi vrsti pa mislim, da bo potrebno v samem RTV kot takšnem narediti verjetno racionalizacije in stvari začeti tudi malce drugače peljati, kot smo pač navajeni zadnjih 30 let in to je edina rešitev.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospa Ljudmila Novak, izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Zanimivo je, ko poslušam tukaj narodnosti v Sloveniji, ki se ukvarjate z enakimi problemi glede financiranja medijev, kot če grem k našim zamejcem na drugo stran meje. Tam poslušamo čisto podobne ali pa enake zgodbe, premalo denarja, krčenje kadrov, nezanesljivo financiranje in seveda problem obstoja nekaterih medijev. Saj vemo, Primorski dnevnik pa tudi slovenski programi na RAI, pa novice v Avstriji, pa še kje drugje.  Poleg tega, kot je nekdo že izpostavil, da je potrebna neka racionalizacija, ki jo jaz vidim velikokrat na zasebnih medijskih postajah, recimo, na radiih, včasih so bili tehniki, pa voditelj, pa ne vem kaj vse. Sedaj je to ena in ista oseba. jaz ne vem v kolikšni meri je ta racionalizacija tudi na RTV Slovenija. Ampak zagotovo, če je nek medij financiran iz javnih sredstev se lahko morda tudi drugače obnaša kot če mora pridobiti vsa sredstva na trgu. Tako da tukaj mi ostaja vprašanje, ne vem.  Po drugi strani pa, mediji so vendarle pomembni za narodne skupnosti, tako madžarsko in italijansko kot v Sloveniji kot seveda tudi slovenske zunaj slovenski meja. In zato menim, da je to meddržavni problem, če tako rečem. In naloga tudi naših pristojnih ministrstev, da se tudi na višji ravni pogovarjajo o tem. Ker velikokrat se ta problem kaže kot takšen, mi tukaj bomo naredili vse, oni tam na drugi strani pa za naše naredijo nič. Zato menim, da bi takšno reševanje, da bomo tukaj ustrezno rešili problem in tudi naše skupnosti na drugi strani meje ustrezno rešili problem, kar pa seveda ne morete narediti vi, ampak tudi na višji ravni. Zato se osebno zavzamem za to, da se seveda pogleda ali so racionalizacije možne, kje je mogoče tudi bolje sodelovati še z drugimi, po drugi strani pa vendarle, da se zavedamo, da mediji za narodnosti so pomembni, včasih edini vir informacij v tistem narodnem jeziku in zato moramo tudi narediti, da so oddaje primerne, da jih je dovolj, da so tudi, ne vem, izmenjave, da so v pravem času tudi predvajane in tako naprej, da bomo zadovoljni na tej strani meje, pa tudi na drugi strani.
Najlepša hvala gospa poslanka. Želi še kdo besedo od poslancev in poslank? Če ne, potem bi jaz prosil s strani RTV, če lahko nekdo odgovori na vprašanje gospoda Pavšiča glede sredstev, ki so, če so bila pridobljena na javnih razpisih.
Antonio Rocco
Ko govorimo o obletnicah, letos praznujemo tudi 20. obletnico tako imenovane čezmejne televizije. To je projekt, ki je nastal v sodelovanju med regionalnim centrom Koper in deželnim sedežem RAI, televizijski projekt v katerem sodelujejo slovenske in italijanske redakcije v katerem realiziramo skupne oddaje, mesečne oddaje projekti. Med ostalimi je eden večjih projektov je bil financiran prav s strani inter rega(?), ko smo leta 2004 spremljali širitev Evropske unije, takrat je tudi Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije in smo imeli direkten dvojezični prenos v okviru tega projekta iz trga v Novi Gorici in Gorici. To pomeni, to je samo en primer od večih, v katerem sodelujemo. V letošnjem letu dokončujemo dvoletni projekt na radiu, ki se imenuje iz sredstev Erasmus plus za šport skupaj s televizijo, v / nerazumljivo/ za televizijo Slovenijo sodelujemo tudi v enem projektu media, v kateri realiziramo določene kratke reportaže in potem skupaj to predvajamo. Mi na tem področju smo, praktično vsako leto imamo kakšnega majhnega projekta. Mi tudi kandidiramo na sredstva, ker pač nam to omogoča dežele Furlanije-Julijske krajine, tudi dežele Veneto, za določene programske projekte. Na tem področju smo tudi pridobili določena sredstva za neke dokumentarne oddaje ali za kakšne druge stvari. Sicer največ prihodkov imamo iz sofinanciranja, ki nam gre preko italijanske unije, to pomeni Ministrstvo za zunanje zadeve Italije vsako leto namenja določena sredstva za kulturno dejavnost manjšine. Tukaj v dogovoru z manjšino že več kot 20 let pridobivamo sredstva za projekte. Na začetku smo imeli predvsem investicije v tehnologiji, v digitalni tehnologiji, tako da smo začeli digitalizacijo radia in potem televizije prav s temi sredstvi. Kasneje smo realizirali v glavnem programske projekte. Največji projekt je bil tako imenovan šest dokumentarnih oddaj o zgodovini Istre, ki je bil v štirih jezikih, ki smo ga realizirali prav s temi sredstvi. Zadnja leta, kot sem že rekel, v glavnem iz Italije preko italijanske unije smo financirali satelit. Satelit je ena posebna zadeva, o kateri morda v tem trenutku ni potrebno, da govorim, ampak tudi to je bil eden takih strateških, bi rekel, projektov, ki je bil financiran s strani Italije, kar pomeni, da mi vsako leto poskušamo pridobiti sredstva iz različnih dodatnih virov.
Helena Zver
Hvala lepa. Manjši studio manj projektov, ampak si tudi prizadevamo pridobivati sredstva na javnih razpisih. Prvi je bil podoben kot pri italijanskih kolegih, en projekt čezmejne televizije. Ta oddaja se je potem tudi ohranila v našem programu in jo še vedno pripravljamo v sodelovanju z nekaterimi zamejskimi studii, se pravi studii na Madžarskem in zamejskimi madžarskimi studii. V letu 2006 smo s sredstvi Evropske unije zagotovili snemanje igralno dokumentarnega filma Gostija bo v ulici naši. Imeli smo še triletni projekt Turizem in mediji, ki se je iztekel leta 2016. Razen tega se prijavljamo vsako leto na razpise v matični domovini. To so razpisi fundacije / nerazumljivo/. Se pravi, prijavljamo se tako na razpis, ki je zagotovljen za sofinanciranje institucij posebnega pomena kot tudi na te druge, se pravi, potem pa so še drugi razpisi, manjše investicije in podobno in se tudi tja uspešno prijavljamo. Naj povem samo še to, da smo se poskusili tudi na zadnja dva Interreg(?) razpisa prijavljati, ampak so tako specifični, da enostavno nismo mogli najti primeren, se pravi, vsebin, televizijskih in podobno, ne financirajo in kljub temu, da smo poskušali z več partnerji /nerazumljivo/ sodelovanje vzpostaviti, pa mislim, da so razpisi preveč strogo, ozko napisani in se, pravim, pri zadnjih dveh razpisih nismo mogli prijavljati nanje. Jih pa, zelo pa pogrešamo ta sredstva, ker so pomenili dodatno vrednost in pri narodnostnih programih je, vsekakor so ti razpisi zelo dobri zato, da lahko zagotoviš neko dodano vrednost. Se pravi, ob rednem programu, ki ga pripravljamo, pa še nekaj, »cukrčke« po navadi pravim. Hvala.
Hvala lepa. Ker ne vidim, da bi kdo od poslancev še želel besedo, pa tudi od vabljenih gostov ne, zato predlagam, da vam lahko / nerazumljivo/ predloge sklepov Komisije za narodni skupnosti. Preden pa to naredim, pa dovolite da, nekaj misli tudi sam povem kot neke vrste zaključek. Predvsem se bo osredotočil, bom rekel, na vidik madžarske narodne skupnosti, ker problematiko na italijanski strani toliko ne poznam, ampak mislim, da so predstavniki italijanske skupnosti tudi gospod poslanec, dobro predstavili. Mislim, da se moramo in v tej smeri bodo, nakazujejo tudi sklepi se v bodoče veliko pogovarjat in se tudi, bom rekel, slišat in uslišat, če smem tako reči. Če nekdo pogleda gradivo, ki je bilo poslano, potem lahko opazimo da, dejansko za potrebe informiranja obeh avtohtonih narodni skupnosti, na prvi pogled so zneski zelo visoki. Ampak seveda, kot pripadniki narodnih skupnosti s temi zneski nikoli nismo zadovoljni, ker želimo vedno narediti kakšen korak naprej, nikakor pa ne korak nazaj kot so to predstavili, kot je bilo v preteklih letih na italijanski strani. Mislim, da je zelo pomembno, bom rekel zdaj spet, izrazito iz madžarskega vidika govorim, mislim, da so sredstva, ki jih imamo, če smo zelo realni, morda z dihanjem na škrge dovolj za tisto, da bom rekel, zadostujemo sedanjim izzivom, če smem temu tako reči. Ampak če mi želimo razmišljati vsaj srednje ročno, če ne dolgoročno in želimo pritegnit nove bralce, gledalce, poslušalce - ker govorim tudi za tiskane medije nasploh – potem je vsekakor treba zagotoviti primerne vsebine, ki so mladim veliko bolj, bom rekel, priljubljene, dostopne in tako naprej. Če to želimo doseči, potem pa so dejansko potrebna tudi dodatna sredstva, dodatna izobraževanja že zaposlenih, že zato, da bodo dejansko usposobljeni, da lahko, bom rekel, izzivom teh novih časov tudi dejansko so kot temu, ker vemo, da se, bom rekel, tako kot cel svet tudi kot bom rekel, mediji se zelo hitro spreminjajo in če bomo to zamudili, to priložnost, potem bomo verjetno tekli za vlakom, bom rekel tudi tako malo poetsko povedano, ampak nikoli tega vlaka ne bomo dosegli. Sam sem bil nekaj časa tudi član programskega sveta madžarske narodne skupnosti in bom rekel, na žalost moram potrditi tistemu, kar je gospod Kadunc povedal, da, bom rekel - kako bi se izrazil, da ne bom nikogar užalil? – bom rekel, je odnos do obeh avtohtonih narodnih skupnosti, pa ne samo do njih, ampak nasploh, bom rekel, do(?) regionalnih RTV centrov, nasploh do vsega, kar je izven Ljubljane, je velikokrat zelo negativen. Torej, včasih sem na teh programskih svetih imel občutek kot, da sedim(?) na programskem svetu RTV Ljubljana. So bili tudi določeni predstavniki v tem svetu, ko se je šlo, bom rekel, za vprašanja, ki ne zadevajo izrazito prestolnico, so govorili, da je to ruralno, pa da, še kakšne grše besede so tudi uporabili, ki jih zdaj ne bom uporabil. Seveda, z Ljubljane vedno nekako tako zgleda, da sta oba regionalna centra breme, iz regionalnih centrov pa tako zgleda, da je Ljubljana dejansko, bom rekel, finančno in tudi kadrovsko, mogoče, prebogata v narekovaju in bi racionalizacijo verjetno v večji meri bilo potrebno izvesti tukaj, zato sem tudi,  (nadaljevanje) kot sem že v začetku povedal, mislim, da je potrebno, da se pogovarjamo, da se slišimo in poskušamo najti tiste racionalne in izvedljive rešitve, ki so sprejemljive tako za RTV, kakor tudi za vlado in seveda ne nazadnje za pripadnike obeh avtohtonih narodnih skupnosti, kjer ne nazadnje bom rekel se gre za nas. Se pa strinjam tudi z gospo Ljudmilo Novak, da je tudi mogoče v tem vprašanju potrebno mogoče stopiti tudi včasih čez mejo, v tem smislu besede, da sam sem vedno bil zagovornik in bom bilateralnih srečanj in bilateralnih sodelovanj in mislim, da so to tudi dane možnosti, ki bi jih morali mogoče v prihodnje boljše izkoristiti tudi na različnih evropskih razpisih, pa ne samo na teh Interegih(?), ampak tudi morda z neposrednimi, ampak verjetno bi tu obe avtohtoni… ne, verjetno, sem siguren, da bi pa tu obe avtohtoni narodni skupnosti potrebovali tudi primerno strokovno pomoč, da se lahko sploh na te razpise prijavijo in potem seveda kar temu sledi, bom rekel, da si na razpisu tudi uspešen. Torej mogoče toliko kot neke vrste sklepne misli mene kot predsedujočega.  Če dovolite, potem bi vam predstavil predloga teh dveh sklepov, ki smo ga danes pripravili. Najprej bi prebral prvega, pa potem predlagam, da o njem debatiramo, če bo sploh debata, če ne, potem pa drugega in potem seveda tudi o tem glasujemo. Torej prvi sklep naj bi se glasil tako. Komisija za narodni skupnosti predlaga javnemu zavodu Radiotelevizija Slovenija, da skupaj z obema regionalnima centroma v Kopru in v Mariboru, v roku 6 mesecev z namenom izboljšanja informiranja avtohtonih narodnih skupnosti v italijanskem in madžarskem jeziku, pripravi analizo stanja in strateške rešitve v smeri kadrovske in finančne stabilnosti programov avtohtonih narodnih skupnosti obeh regionalnih centrov in jih nato posreduje Komisiji za narodni skupnosti. Torej to bi bil predlog prvega sklepa in odpiram razpravo, če ima kdo kakšno pripombo glede tega. Ker ne vidim prijav, potem izhajam iz tega, da je sklep v tej obliki za članice in člane Odbora komisije sprejemljiv, zato bom potem prebral predlog drugega sklepa.  Ta se pa glasi tako. Komisija za narodni skupnosti priporoča Ministrstvu za kulturo, da najkasneje v 6 mesecih z namenom izboljšanja informiranja avtohtonih narodnih skupnosti v italijanskem in madžarskem jeziku, pripravi strategijo, ki bo natančno opredelila pravno-formalni status tiskanih, elektronskih in drugih medijev obeh narodnosti.  Torej prvi sklep se predvsem nanaša na RTV, drugi sklep pa se nanaša na tiskane in druge medije, ki so prav tako pomembni, čeprav o njih smo danes bolj malo govorili.  Želi kdo razpravljati? Ker ne vidim nikogar, ki bi se prijavil k razpravi, zato predlagam, da preidemo na glasovanje in potem predlagam prvi sklep za sprejem – bom ga še enkrat prebral. Torej prvi sklep se glasi takole: Komisija za narodni skupnosti predlaga javnemu zavodu Radiotelevizija Slovenija, da skupaj z obema regionalnima centroma v Kopru in Mariboru, v roku 6 mesecev z namenom izboljšanja informiranja avtohtonih mednarodnih skupnosti v italijanskem in madžarskem jeziku, pripravi analizo stanja in strateške rešitve v smeri kadrovske in finančne stabilnosti programov avtohtonih narodnostnih skupnosti obeh regionalnih centrov in jih nato posreduje Komisiji za narodni skupnosti. Pričenjam z glasovanjem. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep je potrjen. Prehajamo k drugemu sklepu, ta se pa glasi takole: Komisija za narodni skupnosti priporoča Ministrstvu za kulturo, da najkasneje v 6 mesecih z namenom izboljšanja informiranja avtohtonih narodnih skupnosti v italijanskem in madžarskem jeziku, pripravi strategijo, ki bo natančno opredelila pravno-formalni status tiskanih, elektronskih in drugih medijev obeh skupnosti.  Pričenjam z glasovanjem. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in hkrati 2. redno sejo Komisije za narodni skupnosti.  Sodelujočim se lepo zahvaljujem in vas prav lepo pozdravljam.