1. redna seja

Komisija za narodni skupnosti

18. 10. 2018
podatki objavljeni: 18. 10. 2018

Transkript

Spoštovane dame in gospodje, spoštovani prisotni! Pričenjam 1. redno sejo Komisije za narodne skupnosti.  Ker je to 1. seja naj povem, da komisijo sestavlja 11 članov, trenutno nas je 6 prisotnih torej smo sklepčni. 11 članic je iz 7 poslanskih skupin. Vsem želim lep pozdrav in dobrodošlico! Upam, da bomo v tej komisiji uspešno in dobro sodelovali ne glede na to do katere političnih opcij oziroma kakšni stranki ali vladi ali opoziciji pripada, ker mislim, da je vprašanje narodnosti bom rekel nestrankarsko vprašanje. Seveda pozdravljam tudi vse ostale prisotne in vabljene. Obveščam vas, da zadržanost na sejo nihče ni prijavil, da bi bila danes odsoten kot sem pa rekel nas je na seji prisotnih 6 članov komisije. Tudi o tem nimam informacij, da bil kdo kot nadomestni član prisoten.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije.  Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda komisije ja ta določen kot je bil predlagan s sklicem tako.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA 23. REDNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJA ZA LETO 2017 EPA 2735 VIII.  Poročilo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z dne 10. 4. 2018. Prejeli smo tudi informacijo Realizacija priporočila DZ Republika Slovenija ob obravnavi 22. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2016 in odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na 23. redno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2017. Dne 17. 10. 2018 je bilo v sistemu Udis objavljeno gradivo tudi Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Komisija bo poročilo obravnavala na podlagi 41. člena Poslovnika DZ kot zainteresirano delovno telo. Predlagam, da obravnavamo zgolj tisti del poročila, ki se nanaša na položaj avtohtonih narodnih skupnosti. Med nami še posebej pozdravljam varuhinjo človekovih pravic gospo Vlasto Nussdorfer in generalnega sekretarka Varuha človekovih pravic Kristijana Lovraka.  Prosim varuhinjo, da nam to letno poročilo predstavi.  Izvolite.
Vlasta Nussdorfer
Lep pozdrav vsem zbranim tako seveda predsedujočemu in tudi bomo rekli sopredsedujočemu članu druge narodne skupnosti, italijanske! Vesela sem, da ste tu poslanci in seveda,   (nadaljevanje) da je tudi na tej strani mize toliko zainteresiranih, kar kaže, da je tudi ta tema v slovenskem prostoru zelo pomembna. Ker ste pozdravili v obeh jezikih, bi lahko rekla, da tudi midva, torej z generalnim sekretarjem, sva ravno predstavnika, jaz s Primorske in kolega iz Lendave, kar pomeni, da sva prava tudi tu.  Torej, naše poročilo, ki ste ga očitno dobili čisto na začetku mandata, skupaj s čestitko, tisti, ki ste že bili v Državnem zboru, ste dobili prej, drugi pa seveda ob nastopu mandata. Seveda je to zajetno branje, jaz se tega zelo zavedam, vendar moram poudariti, da teh 425 strani letnega poročila ne predstavlja samo kritike. Pri varuhu smo se odločili in v zadnjih letih tudi pohvalimo, to se mi zdi zelo pomembno, kajti graje in slabih novic je kar preveč; tako tam, kjer kdo naredi napredek, je prav, da ga opaziš. In pri varuhu beležimo tudi odzive Vlade, odzive vseh služb, in tako lahko reakcijo na naša priporočila, tudi na zapise, ki jih podajamo med letom, takoj ocenimo in se na to tudi odzovemo.  Morda za uvod - seveda bom predstavila samo poročilo, ki se nanaša na ti dve narodni skupnosti, vendar za uvod je vseeno treba povedati, da pri varuhu prejmemo okoli 10 tisoč klicev ljudi, ki so v stiski, ki želijo nasvete, ki želijo pomoč in ki se obračajo k varuhu. Uvedli smo novost, in sicer, da sprejmejo tudi strokovni sodelavci tiste stranke, ki želijo že ustno izvedeti kaj več, to za nas seveda predstavlja dodatno delo, vendar se splača. Takih klicev je okoli tisoč 500 letno, kar je poglobljena razprava, pomeni, da se ljudje lahko obrnejo na nas neposredno, prihajajo tudi v našo službo. Seveda pa smo zelo dejavni tudi na terenu. Vsak mesec obiščemo eno od slovenskih občin. Ker je občin zelo veliko, si lahko predstavljate, da vseh še vedno nismo obiskali, kljub temu, da varuh deluje že toliko let, nekatere pa smo večkrat. In če lahko povem ravno za narodni skupnosti, da pazimo, da vsako leto poslujemo tako blizu ene kot druge, torej enkrat na Primorskem in enkrat v Pomurju. Ni nujno, seveda, da je to ravno dvojezična občina, vendar pazimo, da imajo možnost ljudje, ki bivajo v bližini, priti na pogovor. Takrat zagotovimo tudi prevajalca na naše stroške, to se mi zdi zelo pomembno. Tako imamo tudi za druge, gluhe, slepe in druge invalide pripravljene prostore in tudi možnosti, da komuniciramo z njimi.  V vseh teh letih, odkar sem varuhinja, moram reči, da vsako leto odpiramo več pobud po lastni presoji. Na začetku mandata sem bila vedno vprašana, ali dobivate samo pošto, in to, kar izveste, obravnavate. To ni res, in ravno vaše področje je tisto, kjer bi lahko v odsotnosti pošte, ker ljudje ne prihajajo s tega območja tako pogosto k nam, ne tožijo zaradi vsega, kar se jim dogaja, bi lahko bila naša dejavnost zelo majhna ali je sploh ne bi bilo. Vendar smo se odločili, da sami obiščemo oba kraja. Tako sem bila z namestnikom, ki je danes odsoten, zato ga ni tu, ki pokriva to področje, in strokovnim sodelavcem, torej svetovalcem varuha, na obeh območjih, tako nekatere od tu prisotnih tudi poznam. Šlo je za srečanje na Primorskem v Kopru in v Lendavi, kjer smo se pogovarjali, kako bi spodbudili, da bi ljudje pogosteje prihajali k varuhu tudi s temi težavami. Takrat sem slišala, da je tudi veliko napetosti, kdaj tudi sovražnega govora, kar je povsem nesprejemljivo, kajti varuh vseskozi opozarja na etiko javne besede. In če kdo, so zagotovo manjšine tiste v naši državi, ki so lahko osamljene, ki trpijo, ki si ne upajo zadev prijaviti. Zato že na začetku apeliram na vse prisotne, da če zaznajo karkoli, sporočijo, tudi če varuh ne more reagirati, ker gre za zasebni sektor, za katerega nismo pristojni. Svetujemo, kako se odzvati v takih primerih, in če pride do reakcije države, potem je podana tudi naša pristojnost. Najpogosteje kršeno - prej sem omenila, koliko klicev, prav je, da povem, da dobimo okoli 16 tisoč dokumentov, da obravnavamo okoli 4 tisoč resnih pobud in da državi vsako leto napišemo med 70 in 100 priporočil. Na ta priporočila, kar je   (nadaljevanje) tudi zelo pohvalno, in upam, da bo tudi sedanja Vlada prevzela to, kar je storila prejšnja, na vse to se odzove Vlada, tako z odzivnim poročilom, v zadnjem času pa celo s polletnim; to se mi zdi zelo pomembno. Začenjamo tudi delo srečanja s pristojnimi ministri, ravno jutri prihaja ministrica za pravosodje. Torej, vsa ta srečanja in srečanja z nevladnimi organizacijami nam dajo dober vpogled v sliko v državi. Na zunanjih poslovanjih letno sprejmemo okoli 400, s svojimi sodelavci, 400 ljudi, seveda jih pa veliko pride tudi k nam na Dunajsko 56 ali kličejo na brezplačno telefonsko številko.  Če se sedaj osredotočim na kršitve, naj samo povem, da smo uvedli tudi nov sistem spremljanja kršitev človekovih pravic, torej, katere so kršene in kdo jih je kršil. Lahko ugotovim, in to sem v uvodu že navedla, da je dobro upravljanje tisto, ki bi se ga morali zlasti zaposleni v državni upravi, v vseh službah, še bolj zavedati. Dobro upravljanje je tisto nekaj več, ne narediš samo, kar piše v 4. členu, v osmem odstavku, peti alineji, in to preveriš in rečeš, vse sem naredil tako, kot je prav, narediš nekaj več in to ljudem veliko pomeni. Včasih pomeni veliko že opravičilo. Ljudje se tega bojijo, mislijo, da sledijo sankcije, denarne, odškodnine, in zato raje ne priznajo krivde, vendar zdi se mi, da včasih ljudje rabijo zelo malo, pogovor, opravičilo, izboljšavo nekih odnosov. In zato smo kot prvo izpostavili kršitev dobrega upravljanja.  Zdaj bom prešla na nekaj strani, samo 8 je strani od 425, ki so namenjene obema narodnima skupnostma. Tu lahko vidite, in sicer zaradi romske problematike, ki spada tudi na to območje, da je utemeljenost pobud zelo velika, večja od povprečne, vendar veliko jih je res zaradi kršitev na romskem področju. Za področje narodnih skupnosti v našem poročilu bi še posebej izpostavila, da smo poročali na strani 122 o ohranjanju kulturne dediščine italijanske narodne skupnosti. Tu smo zapisali, da bi bila omemba avtohtone italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v Odloku o razglasitvi tradicionalnega pridelovanja morske soli za živo mojstrovino državnega pomena primer pozitivnega ukrepa države, namenjenega ohranjanju pomembnega elementa identitete narodne skupnosti. Tovrstni ukrep bi vsekakor pomenil varovanje pravic narodne skupnosti. Takrat se je tudi bivši poslanec zelo pozitivno odzval, me je poklical gospod Battelli in je rekel, da je to lep primer, ko se je varuh odzval na nekaj, kar bi lahko seveda država tudi naredila. Obravnavali smo dopis predsednika Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, ki je bil kritičen do izhodišč programskega poslovnega načrta za leto 2018 za RTV Slovenija za programe italijanske narodne skupnosti. Pobudnik je menil, da ta izhodišča pomenijo neposredno in očitno kršitev ustavno določenih pravic. Varuh je menil, da zaradi zmanjšanja števila zaposlenih še ni moč neposredno trditi, da gre za tako kršenje človekovih pravic, vsekakor pa smo opozorili, da če bi to kršenje šlo na škodo narodne skupnosti, se lahko spet odzovejo in bomo to ponovno ocenili. Posredovali smo tudi za pridobitev odgovora Ministrstva za kulturo, kamor je eden izmed pobudnikov naslovil dopis, sicer zaradi položaja RTV programov za italijansko narodno skupnosti; odgovora, žal, ni dobil niti po štirih mesecih in pol, ga je pa prejel po posredovanju varuha, kar je vsekakor zelo pozitivno.  Nadalje smo sami - to je zelo pomembno, ne zato, ker bi nas kdo opozoril - na lastno iniciativo ugotavljali, kako gre v primeru poslovanja s potrošniki. Ali so vse to, kar ljudje ponujajo, in razne, čeprav zasebne najpogosteje integracije potrošnikov, ali je to tudi v prevodu v obeh jezikih, torej italijanskem in madžarskem. Tu smo celo pohvalili tržni inšpektorat. V treh letih je izpeljal zelo veliko akcij in v teh akcijah teh kršitev ni ugotovil, je pa pomembno, da deluje, da preiskuje, kajti tudi tisti, ki morda ni bil preiskan, bo ugotovil, da je celo lahko kršil, da ni uporabljal obeh jezikov, pa se   (nadaljevanje) bo izboljšal. Preverili smo tudi delo policije oziroma ga je tudi sama. Ugotavljali smo, koliko je bilo prijav kršitev, torej da bi policisti ravnali napačno, tudi tu ni bilo neupoštevanja predpisov o rabi italijanščine oziroma madžarščine. Preverili smo tudi poslovanje upravnih enot in smo se obrnili na Upravno enoto Koper in Upravno enoto Lendava. Tu moram povedati, da sta namestnik in svetovalec varuha osebno obiskala vse te enote, si tudi priskrbela, in seveda vse to je pomenilo, da so se zadeve precej izboljšale. Tudi pri poslovanju sodišč sta obe sodišči, v Kopru in Lendavi, sporočili, da ne zaznavajo slabih praks. Seveda pa si ne delam utvar, da se to kdaj ne dogaja. In ravno to je tisto, na kar bi vas rada ob koncu opozorila, da varuh lahko reagira na podlagi pobud, ki so konkretne, če so seveda anonimne, je malo težje, kajti pri anonimnih nimaš sogovornika in tudi varuh težko stoodstotno zatrjuje neko kršitev, vendar je pa lahko pokazatelj, da začnemo preiskavo na lastno pest, če dobimo zaznavo ali pismo, da je nekaj nepravilno. Torej zdi se mi, da ste na potezi tudi vi, tako oba poslanca, ki imata stik z vašimi predstavniki, kot seveda tudi tu očitno številni prisotni, ki jih zanimata ti dve temi, da nam pišejo. Seveda bomo, glede na prejete pobude ali glede na lastno zaznavo in tudi vaša opozorila, vsekakor reagirali. Sama kot varuhinja zastopam stališče, da je treba najbolj zaščititi najranljivejše v družbi, kajti tisti, ki so sami dobro podkovani, ki imajo denar za odvetnike, ki zmorejo na vsa pravna pota, si običajno sami pomagajo. V naši državi pa je tudi veliko - včeraj je bil svetovni dan revščine - takih, ki so revni, ki iz dneva v dan bijejo bitko za preživetje in včasih pozabljajo na svoje pravice. In če pozabijo nanje še uslužbenci državnih organov, potem lahko ugotovimo, da je teh kršitev veliko, pa o njih morda niti ne izvemo pri varuhu. Pozdravljam torej in sem vesela, da na prvi sklic take seje je ravno varuhovo poročilo obravnavano. S tem bi zaključila, kajti prepričana sem, da ste si poročilo natančno prebrali in da boste tudi debatirali, morda pa tudi še kaj vprašali. Hvala lepa.
Hvala lepa za vaše poročilo.  Zaradi zapisnika bi dodal, da nas je na seji zdaj prisotnih 9 poslancev.  Besedo bi želel predati vabljenim, če želi kdo od vabljenih kaj povedati, mogoče predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Gospod Alberto Scheriani, predsednik italijanske skupnosti, izvolite.
Alberto Scheriani
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa za povabilo. Jaz se vam zahvaljujem za to povabilo. Zahvaljujem se tudi vam, gospa, ker ste tako dobro predstavili ta del. In se vam tudi zahvaljujem za vaš obisk, ki je bil v Kopru, v naših prostorih, kjer smo imeli možnost podebatirati oziroma predstaviti svojo problematiko. Tako se tudi zaradi tega zelo lepo zahvaljujem. In mislim, da bomo tudi z vašo pomočjo v bodoče lahko prispevali k hitrejšemu uresničevanju tistega, kar so naše pravice. In upam - to bomo imeli pri 2. točki -, da bo Vlada tudi nadaljevala z ukrepi - to je sicer 2. točka -, ker mislim, da je tudi ta stvar pozitivna za našo skupnost.  Zelo sem vesel, kar ste rekli, tudi za področje kulturne dediščine in področje, ki se tiče soli in tako dalje. Te vaše besede so nas spodbudile, da iščemo še druge možnosti oziroma še druge stvari, kjer bi lahko kandidirali, recimo, kot kulturna dediščina tudi iz italijanske narodne skupnosti. Omenili ste tudi Radiotelevizijo, kjer smo mi poslali tudi eno pismo vam, sicer smo bili veseli vašega odgovora. Nismo se strinjali, no, nekako z vašim odgovorom, vendar mislim, da problem Radiotelevizije je še vedno prisoten,  (nadaljevanje) in tu mislim, da država, Radiotelevizija in narodna skupnost bodo morali sprejeti nek dogovor, kako naprej, ker menim, da so stvari iz leta v leto vedno bolj problematične. Tako vas tudi jaz spodbujam, da gremo naprej s tem vašim delom, da ste tudi večkrat pri nas na Obali in da skupaj vidimo in če je mogoče, se tudi usedemo in skupaj analiziramo probleme, ki se pojavijo, in kako potem tudi mogoče načrtovati skupaj, kako naprej.  Hvala lepa.
Besedo dajem gospe Vidi Törnar Judit, predsednici Samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava, ki bo predstavila stališče Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Izvolite.
Vida Törnar Judit
Lepo vas pozdravljam tudi z moje strani! Skupnost je prejela vaše poročilo za leto 2017 in v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti smo obravnavali poročilo predvsem s poudarkom na poglavje Posebne pravice narodne skupnosti. Naše stališče smo vam tudi poslali, tako jaz tega ne bi prebirala. Zelo smo veseli, da ste se tako poglobili v pomanjkljivosti glede tega, predvsem uporabe jezikov narodnosti na dvojezičnem območju, kjer že nekaj let skupnost opozarja na razhajanja, predvsem pri razlikah v zakonskih določilih in dejanskim stanjem. Velik problem predvsem vidimo v izvajanju uporabe jezika v praksi. Ukrepi so potem pri 2. točki, kaj predlagamo, izpostavili bi pa tudi zaskrbljujoče srečevanje s sovražnim govorom, ki smo ga tudi mi včasih deležni. In potem bi imela tudi predlog pri 2. točki, kako bi to lahko rešili.  Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo od vabljenih besedo? Gospod Stopar, izvolite.
Vojko Stopar
Hvala za besedo, gospod predsednik.  V zvezi z nesnovno kulturno dediščino soline bi povedal samo to, da je Odlok o razglasitvi nesnovne kulturne dediščine zamrznjen in da bomo v nadaljevanju postopka vključili tudi italijansko narodno skupnost in ne bomo sprejemali odlokov, ki ne bi bili usklajeni z italijansko narodno skupnostjo.  Glede RTV Slovenija se lahko samo opravičim v imenu prejšnjega vodstva ministrstva, da odgovora ni bilo tako dolgo. O problematiki RTV Slovenija in programov za narodni skupnosti smo se že pogovarjali s predstavniki Samoupravne italijanske skupnosti in smo se tudi dogovorili, da se potem, ko bomo videli, kakšni so načrti RTV Slovenija za prihodnje leto, sestanemo, verjetno v Kopru, da se dogovorimo, kako in kaj naprej. Vsekakor bo pa to problematiko treba v prvi vrsti reševati v okviru RTV Slovenija.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo besedo od vabljenih? Če ne, odpiram razpravo poslank in poslancev. Če dovolite, bi jaz nekaj svojih uvodnih misli najprej povedal. Torej, jaz vsekakor pozdravljam delo Urada varuha človekovih pravic, še posebej varuhinje, ker mislim, da je v preteklih letih načela marsikatero problematiko, s katero se prej ta ustanova ni ukvarjala na tem področju. Po mojem mnenju so na področju zaščite avtohtonih narodnih skupnosti bili narejeni veliki koraki naprej, moramo pa tudi priznati, da je treba še veliko postoriti. Kot ste sami ugotovili, je prijav malo, ampak to ne pomeni, da kršitev ni veliko. Vem, da se to sliši nekako protislovno, ampak velikokrat tudi pripadniki skupnosti, ko smo priče kakšnim kršitvam, se odločimo za to, da bi proti temu nekako protestirali ukrepali oziroma na različne načine, ker znanje slovenskega jezika s strani teh mlajših generacij že nekako pomeni tisto oziroma lahko premostimo tiste bariere oziroma ovire, ki jih mogoče starejše generacije niso imele. Sam sem tudi mnenja, da je zelo pomembno, predvsem bom rekel, nekako odnosov oziroma stališče in verjetno po mojem mnenju tudi sprememba zakonodaje na področju sovražnega govora ker mislim, da ste to, tako vaša ustanova kot tudi na sploh je to v svojih ukrepih zelo omejeni. Seveda se zavedam tega, da ne smemo nikomur oziroma se ne sme nikomur kratiti pravica do svobode izražanja, ampak velikokrat je tudi zelo tanka meja med svobodnega izražanja in tudi sovražnim govorom in mislim, da smo bili mi, vsaj v Pomurju predstavniki madžarske skupnosti oziroma pripadniki madžarske skupnosti sovražnega govora velikokrat bili kar na udaru in mislim, da tudi ne gre prezreti dejstva, da bo naslednje leto 100 obletnica priključitve Pomurja oziroma Prekmurja k matici in mislim, da je to tudi neka vrsta, lahko povod za to, da se bodo nekateri predstavniki tako madžarske kakor tudi slovenske skupnosti glede tega vprašanja imeli tudi možnost, da se poslužujejo sovražnega govora. Mislim, da je to vprašanje še posebej potrebno zelo prefinjeno obravnavati.  Zelo sem vesel, da ste tudi izpostavili vprašanje kulturne dediščine. Seveda ste to izpostavili samo en primer. Mi smo se v prejšnjem mandatu z Ministrstvom za kulturo imeli razgovore na to tematiko, kako bi na sploh znotraj zapisane kulturne dediščine izpostavili kaj je tisto bilo kaj je bilo madžarsko kaj je bilo italijansko, ampak dejansko nekega uspeha tukaj nismo dosegli in mislim, da je tudi potrebno najti rešitev in novi minister je dal obljubo glede tega vprašanja, da se bodo tukaj naredili koraki naprej. Mislim, da je treba na tem vprašanju, na tem področju narediti kakšen korak naprej. Rad bi se vam rad za vaše delo zahvalil, ne samo za to poročilo, ampak za vaše delo v vašem celotnem mandatu in želim vam še tudi naprej veliko uspehov.  Toliko bi bilo za začetek z moje strani. Vprašal bi še svoje kolege in kolegice, če želi še kdo kaj povedati? (Ne.)  Gospod podpredsednik, izvolite.
Hvala za besedo gospod predsednik.  Tudi jaz bi se želel zahvaliti gospe Vlasti Nussdorfer za vse delo in njeni ekipi, ker brez ekipe vemo, da je težko delati in predvsem se težko dosežejo določeni rezultati, tako da najlepša hvala za vse kar ste naredili v teh letih. Videli smo v poročilu in tudi v praksi, da res nekaj korakov naprej je bilo narejenih. Seveda ne bom ponavljal vse kar je rekel predsednik Horváth Ferenc, se absolutno strinjam z njim. Seveda delamo vsakodnevno skupaj, tako da dobro poznamo problematike, predvsem pa smo na tem področju že ogromno ogromno let. Je seveda še dosti za narediti. Mi to, ki se srečujemo v vsakodnevni praksi, delujemo na našem področju, imamo kontakt z našimi ljudmi z našimi ustanovami in z ustanovami, javnimi ustanovami, ki poslujejo v slovenskem jeziku in bi morali seveda enakopravno tudi delovati v jeziku narodni skupnosti, italijanske in madžarske in vemo, da tukaj so velike težave, seveda v sklopu naših pisarn, ki jih imamo na terenu, tudi svetujemo našim pripadnikom, ne samo našim ustanovam, predsednikom in ljudem, ki vodijo našo ustanovo, samim pripadnikom kako tudi delovati in kako sodelovati s temi našimi ustanovami. Ker težava je v tem, da škodo sogovornika, ki spodbuja pri uporabi predvsem jezika, italijanskega in madžarskega jezika in že tam najdejo ljudje, ki živijo oziroma najbolj starejši ljudje, ki so doživeli tudi ta period oziroma ta zgodovinski del zadnjih 70 let in določene zadeve so se dogajale in imajo tudi danes določene stiske in probleme, da bi sami se izražali avtomatično v italijanskem jeziku in pravim, da na drugi strani dostikrat ni sogovornika in še danes kljub temu, da je stimulacija dodatek za dvojezičnost predvsem v javnem sektorju seveda to tudi v privatnem, tako kot ste rekla, tržni inšpektorat je res dal dobro poročilo, poročilo glede zapisov v italijanskem in madžarskem jeziku, problem pa je sama poraba jezika narodne skupnosti. In pravim, da tukaj so velike težave, delajo se majhni koraki naprej zelo počasi, tukaj se pogovarjamo in se bomo mogli pogovarjati tudi z ministrom in za kulturo in za javno upravo, nekaj bo tudi tukaj treba spremeniti v zakonskih aktih, kjer daje možnosti tudi na teh področjih, narodno mešanih področjih, da tisti ljudje, ki bodo sprejeti na določena mesta bi bilo potrebno, da javna uprava oziroma komisije lahko ocenjujejo njihovo kakovost in njihove kompetence v znanju teh jezikov in ne avtomatizem, da se kar dodaja dodatek za dvojezičnost kljub temu, da v bistvu v praksi zelo slabo govorijo ta jezik in dostikrat ga ne želijo govoriti, s tem, kar sem rekel že prej, ne spodbujajo tega. In to je treba malo spremeniti družbeno iniciativo same večine tako v sodelovanju z narodnimi skupnostmi. In to je velik izziv za naprej. Jaz mislim, da se da dosti narediti, ker tudi mislim, da večina ljudi, ki živi, seveda večine oziroma ne pripadnikov manjšin imajo veliko empatijo do narodnih skupnosti in želijo tudi oni sami izboljšavo na tem področju. O sami porabi jezika in o drugih listinah in dokumentih, so pa še dodatne težave, ker eno je govoriti in se sporazumevati v samem jeziku, drugo je pa dopolniti določene dokumente, tekste, tam je pa treba še večje kompetence v samem jeziku imeti, ampak to sem se vam hotel iskreno zahvaliti, ker vaše sodelovanje in vaše delo in vaša prisotnost spodbuja pozitivno ta način razmišljanja in ta način delovanja. Tako, da res upam, da bomo nadaljevali in z vami in z načrtom glede ukrepov Vlade Republike Slovenije, ki je potem na 2. točki. Hvala lepa.
Hvala lepa. Predajam besedo gospe Mojci Žnidarič.
Hvala za besedo. En le pozdrav prav vsem prisotnim, posebej pa varuhinji človekovih pravic gospe Vladi Nussdorfer. Prav je, da se vam vsekakor zahvalimo za to izčrpno poročilo in pa predvsem za vaše opravljeno delo, torej v celotnem mandatu. Danes se osredotočamo predvsem na te težave ali izzive, torej narodnih manjšin. To vsebino vsekakor poznata naša predstavnika narodnostnih manjšin, bi pa mogoče, ker sta se mi vmes pojavile dve vprašanji, dve dilemi, nekaj izpostavila. Videla sem, da je predsednik enega izmed sodišč opozoril na to, torej da obrazce prevajajo, niso še sicer vsi, ampak da so tudi pisemske ovojnice, torej niso dvojezične, pa sem ob tem pomislila, da verjetno tudi vsi drugi državni organi imajo s tem težave, da pisemske ovojnice niso dvojezične in da se ta zadeva rešuje že od leta 2014 naprej, da se išče neka rešitev. To mi je bilo malo zaskrbljujoče. Tako, da mogoče, če kaj veste o tem, torej če so tudi drugi organi opozarjali na to. In pa ker ste vmes govorili o anonimnih prijavah, da jih tudi sprejemate, da jih težje rešujete, ker nimate na drugi strani sogovornika. S temi anonimnimi prijavami se srečujemo vsi, tudi poslanci in veliko dobivamo tudi druge inštitucije, pa me zanima vaše stališče kako reagirati na te anonimne prijave kaj nam svetujete, ker vsekakor jih mi tudi preberemo tudi kaj raziščemo, ampak dejansko nimaš na drugi strani koga, ki bi mu pa lahko sporočil odgovor oziroma rešitev, ki se najde. Hvala.
Hvala tudi vam. Ima še kdo mogoče kakšno pripombo, vprašanje? Če ne, potem vam predajam besedo.
Vlasta Nussdorfer
Hvala lepa. Torej, ker sem uvodoma že rekla, da poslujemo na terenu tako, da vsako leto gremo v eno občino, ki je blizu eni in drugi meji. Moram povedati, da smo bili letos že v Izoli v vročem avgustu, to je še sicer neka skrivnost, vendar, ker so tukaj predstavniki tudi madžarske narodne skupnosti je prav, da povem, da prihajamo decembra v Šolvce, tako da se lahko ljudje tam pripravijo, če imajo kakšne, jih tudi vi spodbudite, da pridejo k nam, zagotovili bomo prevode in to je tudi ena možnost, da naredimo korak naprej. Z vašim vprašanjem glede ovojnic pa ste ga povedali ravno dan pred prihodom ministrice za pravosodje, jutri prihaja k nam gospa Katičeva na prvi obisk in bom tudi nanjo apelirala, da se preveri. Zagotovo so najbrž kršitve na teh dveh območjih, morda sodišča sedaj ne več toliko, vendar celotna uprava morda. Kar se tiče anonimnosti, jaz se tega še spominjam iz časov, ko sem bila tudi tožilka, mi smo dobili ravno na področju takrat nasilja nekaj anonimnih prijav, celo anonimni telefon, kot veste, je za to vrsto, za vse vrste nasilja odprt na policiji, seveda je potrebno tu kanček previdnosti, kajti vedno, ko je nekdo anonimen in skrit za nekim plaščem nevidnosti lahko tudi komu škodi, lahko bi želel, da se nekdo s tem primerom ukvarja, pa ni resničen, pa ima nekdo zaradi tega težave, vendar tudi anonimna prijava je vredna pozornosti in ko jo pri varuhu dobimo, sicer sem bila ravno na področju izobraževanja šolstva opozorjena, da so učitelji izpostavljeni tem prijavam in celo predlog je bil, da ne bi bile dopustne. Mi smo zavzeli stališče, da je potrebna določena mera previdnosti, da vemo, da se lahko starši na tak način tudi obračajo na šolo včasih je zaradi reakcij ravnateljev, včasih zaradi nevšečnosti s kakšnim učiteljem, vendar breme za učitelje, ki dobivajo take anonimke je zagotovo hudo in težko, jaz to razumem. Zato bi seveda svetovala temeljito, da se prebere taka prijava, potem se pa tudi povpraša, saj to še ne pomeni nobene preiskave, nič hudo resnega in potem se to lahko preveri, odvisno od tematike, recimo so področja, kjer se ljudje ne želijo izpostavljati. Morda je ravno vaše tako področje. In če preveriš ali je to res na drug način, se morda ta anonimna prijava potrdi, kajti vsi ljudje niso pripravljeni iti v medije povedati, pisati nekomu, se ne podpišejo, res pa je, da imamo tudi pri Varuhu težave, se spominjam zgodbe, ki sem jo prejela iz nekega kraja, kjer niso želeli biti imenovani, mi smo to resno vzeli, posredovali centru za socialno delo, vendar oseba, ki je bila prizadeta, katero naj bi zaščitili, ni želela pomoči. Ko je center povprašal, če se ji to kar piše v anonimki in opaža celo naselje dogaja, šlo je za nasilje njenega sina, je zanikala in to zelo močno in se spraševala o tem kako je možno, da je kdo to pisal, ker se to njej ne dogaja in potem ni prišlo do reakcije in dobili smo novo pismo, češ, da ne delujemo, da bi se morali odzvati, da nasilje je zelo prisotno, vendar poglejte, včasih o tem odloča tudi posameznik ali bo šel v te postopke ali o bo pričal ali ne bo, lahko se celo umakne, meni je žal, da se zadeve, ki so resnične, ne morejo preiskati, razumem pa včasih tudi drugo stran. Tako, da nikakor ne jemljem nobene anonimke neresno. Ko jo dobim se vprašam, lahko jih je celo več na eno temo, to kaže še na večjo resnost, lahko te ljudje res anonimno na nekaj opozorijo in potem se iz tega kaže, da je vredno vsega razmisleka sprememb, ko ste omenili sovražnih govorov, ravno na področju madžarske narodne skupnosti, omenila ga je tudi predsednica, smo bili opozorjeni na prakse, ki so neprimerne, in sicer takrat bolj s strani ene osebe so se pojavljali napadi. Seveda zato so možne različne oblike pregona, če gre za zaseben je zasebna tožba, če je stvar taka, da lahko spada pod ingerenco policije in tožilstva, seveda, morajo ti preiskati. So različne poti demantijev in zahtev za popravke v medijih, če do tega pride. Mi vsakega, ki nam o tem piše, poučimo o možnostih. Nekateri stopijo na te poti, drugi ne. Dejansko pa je sovražni govor, tako kot smo rekli, na eni strani svoboda govora, na drugi strani omejitve. Jaz sem absolutno za spoštovanje svobode govora. Brez tega tudi ne bi mogli predstaviti vseh nepravilnosti. To je prav. Vendar ima to tudi neke meje. Meje se končajo, so postavljene tam, kjer se začnejo tudi vaše pravice. Če bomo strpno opozarjali na nepravilnosti, če bomo odkrivali nepravilnosti bo to zelo pozitivno. Brez svobode izražanja ne moremo živeti. Res pa, da je včasih izgovorjena beseda, rečemo, tvoj gospodar, ker je premočna. Neizgovorjena, pravi pregovor, pa tvoj suženj. Vendar ne velja molčati takrat, kadar je treba opozarjati na nepravilnosti. Če bomo dobili vaše pobude jih bomo tudi na vseh področjih resno obravnavali, tako kot vedno in mislim, da je to dober začetek, da je varuh ob odsotnosti pobud začel na lastno pest sam preiskovati. Moram reči, da smo namenili temu kar veliko časa. Sama sem odšla na teren. Kolega sta preiskovala, obiskovala vse te kraje in enote, tako da smo se šli kar eno dobro preiskavo in rezultati so tu. Seveda pa najbrž, tako kot / nerazumljivo/ sosed gospod Stopar povedal, tudi televizija, vsi ti, ki niso morda odgovarjali ali Ministrstvo za kulturo, vedo, da je dobro opravljanje v tem, da odgovarjaš ljudem. Ljudje čakajo. Tukaj zelo težko sprejemam nekatere razlage, da morajo ljudje inšpekciji prositi, reči, želimo, da smo seznanjeni z odgovorom. Vsak državni organ, ki dobi kakršnokoli pismo nekoga mora vsaj s kakšnim stavkom prijazno odgovoriti. Mi smo uvedli že avtomatski odzivnik, tako da ljudje, ki pišejo, dobijo odgovor, da je zadeva pri nas, kasneje pa, seveda, tudi večna pojasnila in širša. Res ne bomo pravzaprav zadovoljili ljudi, ki želijo odgovore, če bomo tiho. Kajti, ti ljudje bodo potem čedalje bolj nezadovoljni. To pa lahko vodi tudi v kakšne sovražnosti. Strpno odgovarjati, z argumenti, predvsem pa poslušati sogovornike pa je vrlina mnogih. Kajti vsak ima morda prav in jaz tudi ne jemljem za slabo, če človek spremeni kakšno svoje stališče. Ne moreš vedno vztrajati na tem, kar trdiš, ker lahko te nekdo v nasprotno prepriča in rečeš, argumenti so tako močni, da celo sprejemam vašo razlago. Vendar če se bomo poslušali bomo tudi za ljudi naredili veliko dobrega. Hvala.
Lepe misli. Se vam zahvaljujem za vaš odgovor. Ne vidim drugih razpravljavcev, zato zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Komisija za narodni skupnosti seznanila s 23. rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2017 v delu, ki se nanaša na položaj avtohtonih narodnih skupnosti, še zlasti pa z delom, ki se nanaša na aktivnosti glede uresničevanja dvojezičnosti v upravah na narodnostno mešanih območjih. Zato predlagam, da komisija sprejme naslednje priporočilo: »Komisija za narodni skupnosti priporoča Varuhu človekovih pravic, da še naprej poziva pristojne organe k doslednemu spoštovanju in uresničevanju z Ustavo Republike Slovenije zagotovljenih pravic in položaja avtohtonih narodnih skupnosti.« Ima še kdo mogoče za to kakšno pripombo? Če ne, potem pričenjamo glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? Je kdo proti?  Ugotavljam, da je bilo priporočilo soglasno sprejeto. Zahvaljujem se gospe Nussdorfer, kakor tudi gospodu Lovraku(?), da sta se udeležila seje našega odbora in podala svoje misli in želim vam še naprej vse dobro in uspešno delo.
Vlasta Nussdorfer
Vsem članom, vsem sodelujočim, predsedniku, podpredsedniku se v imenu obeh zahvaljujem.
Hvala. Sklep je bil sprejet. Komisija bo kot zainteresirano delovno telo pripravila poročilo in vanj vključila tudi prejeto priporočilo. Komisija bo pa matičnemu telesu, to je Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poročala ustno. Poročevalec bo pa predsednik komisije, torej jaz, če se s tem strinjate.  S tem zaključujem točko tega dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVEDBI NAČRTA UKREPOV VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV NA PODROČJU DVOJEZIČNOSTI ZA OBDOBJE 2015-2018, IN SICER ZA LETO 2017. Gradivo k tej točki je bilo objavljeno na spletni strani Državni zbora. Dodatno je bilo dne 17. 10. 2018 v sistemu Udis objavljeno še gradivo poslanske italijanske in madžarske narodne skupnosti za prvo redno sejo Komisije za narodne skupnosti ob obravnavi poročila o izvedbi načrta ukrepov Vlade Republike Slovenije. K tej točki smo povabili ministrstva, ki so sodelovala v delovni podskupini za pripravo načrta ukrepov za izvajanje prepisov na področju dvojezičnosti organizacije avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Pri obravnavi poročila bodo sodelovali kot predstavnik Vlade mag. Vojko Stopar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, dr. Simona Bergoč, vodja službe za slovenski jezik in Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter gospa Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka iz Ministrstva za pravosodje.  Besedo predajam državnemu sekretarju Vojku Stoparju. Izvolite.
Vojko Stopar
Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik. Tudi mene izredno veseli, da smo lahko prisotni ravno na prvi seji Komisije za narodne skupnosti. Takoj moram povedati, da na Ministrstvu za kulturo posvečamo projektom kulturnega in jezikovnega razvoja manjšin velik pomen. In upam si trditi, da z obema skupnostma negujemo vzajemno spoštljiv dialog.   Ministrstvo za kulturo je predlagalo Vladi v sprejem poročilo o izvedbi načrta ukrepov Vlade za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti. Pri tem moram poudariti, da je poročilo pripravljala posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov različnih ministrstev, ki jo je vodil Urad za narodnosti. Delovna skupina se je ob pripravi načrtov ukrepov Vlade za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti zavedala, da je formalna plat dvojezičnosti v naši državi tako rekoč zgledno urejena. To vemo, konec koncev, tudi iz mednarodnih praks in študij. Po drugi strani se pa seveda zavedamo, da težave kljub temu so in kot ponavadi pri uresničevanju teh, moram reči, zadovoljivih predpisov. Delovna skupina je preverila dogajanje na terenu in to na področjih, kjer uresničevanje ni zgledno, predlagala tudi ukrepe za izboljšanje stanja. Ta delovna skupina tudi vsako leto pripravi poročilo o uresničevanju teh ukrepov in Komisija za narodni skupnosti o tem poročilu razpravlja in sprejme ustrezne sklepe.  V poročilu za leto 2017 je ugotovljeno, da so bili ukrepi več ali manj uspešno realizirani. Ne glede na to, pa delovna skupina poziva pristojne resorje, da še naprej skrbijo za uresničevanje ukrepov, za katere so pristojni, in v ta namen zagotovijo tudi zadostna finančna sredstva.  Ministrstvo za kulturo je lani sofinanciralo spletni portal jezikovna Slovenija v okviru rednih letnih kulturnih programov, pa različne dejavnosti za ohranjanje in promocijo italijanskega in madžarskega jezika. Podprla je programe za knjižnice, ki izvajajo dejavnosti za pripadnike avtohtonih narodnih skupnosti ter promocijo jezikov narodnih skupnosti na področju medijske dejavnosti.  Toliko za uvod. O podrobnostih pa seveda kolegica dr. Simona Bergoč iz službe za slovenski jezik. Hvala.
Hvala lepa. Izvolite predajam vam besedo.
Simona Bergoč
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj.  Jaz bi izpostavila dejstvo, da smo v teh letih, ko se je pripravljalo poročilo o načrtu ukrepov za izboljšanje stanja na področju dvojezičnosti, da smo zgledno sodelovali tako z Državnim zborom kot tudi v delovni skupini. Smo ves čas seveda formalni predlagatelji gradiva pri čemer je pa naša naloga predvsem vsebinska, ki izhaja iz naše pristojnosti torej, da sofinanciramo določene ukrepe s področja kulture, ki jih je gospod državni sekretar že naštel. Omenila bi eden zanimiv projekt iz naše pristojnosti Službe za slovenski jezik, kjer spremljamo celoti jezikovno politiko v državi in v tem portalu so na ustrezen način obravnavane in prikazane tudi jezikovne pravice narodnih manjših in se mi zdi z vidika promocije to zelo pomembno. Poleg tega pa seveda tudi sofinanciranje programov v knjižnicah za narodni skupnosti, potem dejavnosti za ohranjanje in promocije italijanskega in madžarskega jezika v okviru rednih letnih kulturnih programov in nenazadnje sofinancirali smo produkcijo oddaje RTV Slovenije / nerazumljivo/ podobe iz srednje Evrope. To so naši projekti. O drugih projektih bodo pa poročali tudi organi, ki so sodelovali v tej delno skupini.  Hvala.
Hvala lepa.  Ker se je - na moje veselje bom rekel - na naše vabilo odzvalo več državnih sekretarjev oziroma sekretark kot je bilo najavljeno, zato predvidevam, da boste želeli povedati kakšne misli za to.  Besedo predajam vam, gospa Švarc Pipan.  Izvolite.
Dominika Švarc Pipan
Hvala lepa za besedo.  Dobro jutro.  Lep pozdrav vsem prisotnim! Tudi mene veseli, da sem lahko prisotna na tej prvi seji komisije v novem mandatu. Z menoj je tudi gospa Barbara Gerečnik, ki je vodja sektorja za pravosodno upravo pri nas na Ministrstvu za pravosodje in ki je bila tudi članica delovno podskupine, ki je pripravlja ta načrt ukrepov. Bom jaz samo na hitro nekako preletela ukrepe, ki jih je od leta 2015 izvedlo Ministrstvo za pravosodje. Če bi želeli kakšne podrobnosti pa seveda bi, potem prosila kolegico iz strokovne službe, da pove tudi malo več.  Kot veste je Vlada julija 2015 sprejela ta načrt ukrepov in med temi je bil tudi ukrep ugotovitve ali obstajajo italijanski in madžarski prevodi vseh obrazcev, ki so predpisani in ki so namenjeni za uveljavljanje pravic strank v postopkih pred sodišči. Za izvedbo tega ukrepa seveda je bilo pristojno Ministrstvo za pravosodje in v okviru le-tega smo mi od leta 2015 izvedli med drugim naslednje aktivnosti. Pripravili smo Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku in pa Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v kazenskem postopku. To sta dva pravilnika, ki omogočata oblikovanje dvojezične ovojnice na ta način, da slovenskemu besedilu, potem v pregledni obliki sledi prevod v jezik italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Ta pravilnik je izdal minister za pravosodje v prejšnjem mandatu izdal julija 2016 in je začel veljavi avgusta 2016. Potem smo tudi identificirali tiste obrazce, ki so predpisani in namenjeni za uveljavljane pravic strank v postopkih pred sodišči ter smo zagotovili njihove prevode kot rečeno. Tukaj smo imeli manjšo težavo pri identifikaciji obrazcev namreč še vedno ni jasno sprejetega stališča o avtentičnosti obrazcev, ki so bili ali bodo prevedeni, ker takšni v prevodu obrazci tudi niso bili objavljeni v uradnem listu, zato je ministrstvo takrat pri identifikaciji teh potrebnih obrazcev, ki jih je potrebno prevesti izhajalo iz dve predpostavk. Prvič, obrazec mora biti predpisan in objavljen v Uradnem listu in da je obrazec namenjen za uveljavljanje pravic strank v postopkih pred sodišči. V tem okviru so, potem bili do sedaj v italijanski in madžarski jezik prevedeni obrazci za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Obrazec, ki daje prosilcem navodila za izpolnjevanje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, potem zdravniško potrdilo o razlogih za odlok nastopa kazni zapora in pa zdravniško potrdilo o razlogih za   (nadaljevanje) prekinitev oziroma podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni. Prav tako smo, potem na ministrstvu zagotovili in objavili prevode obrazcev za pridobitev podatkov iz evidenc Ministrstva za pravosodje in uveljavljanje drugih pravic o postopkih, za katero je pristojno ministrstvo. Pri tem naj naštejem samo nekaj. Zagotovili smo prevode in te prevode in obrazce objavili na naši uradni spletni strani - to so obrazec zahtevka za podatke iz kazenske evidence fizičnih oseb, obrazec zahtevka za podatke iz kazenske evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških za fizične osebe, obrazec zahtevka za podatke skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu in še nekatere te obrazce. Kot rečeno, če želite lahko, potem tudi več v podrobnostih. Preverjali smo tudi poslovanje tožilstva na dvojezičnem območju. Ministrstvo sicer ni bilo seznanjeno, da bi na območjih tožilcev, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost prihajalo do kakršnikoli težav pri uveljavljanju pravice teh skupnosti do uporabe njihovega jezika a vseeno smo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije zaprosili za pojasnilo kako na teh področjih poteka komunikacija s strankami in ali je bila kakšna problematika v praksi zaznana ter so bili sprejeti morebitni ukrepi po tem primeru. VDT Republike Slovenije je dejansko opravilo te poizvedbe na obeh tožilstvih, ki poslujeta na teh območjih. Ugotovljeno je bilo, da imajo na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru dve državni tožilki, ki sta zadolženi za dvojezično poslovanje, s poslovanje v italijanskem jeziku pa doslej niso imeli težav. Na VDT v Murski Soboti pa nimajo zaposlenega državnega tožilca, ki bi obvladal madžarski jezik. Imajo pa na delovnem mestu višji sodni pravosodni svetovalec zaposleno uslužbenko, ki obvlada madžarski jezik in pravzaprav prevzema v praksi vlogo tolmača. Sicer so nam poročali, da je poslovanje z madžarsko govorečimi strankami zelo malo, da pa v praksi problemov oziroma težav pri tem poslovanju ne zaznavajo. Če stranka vloži vlogo v madžarskem jeziku, potem prevede tudi tožilsko odločitev. Poleg tega pa smo v zadnjih preteklih letih oziroma v lanskem in letošnjem letu izvajali aktivnosti tudi v okviru ukrepa izvedba tečajev jezika narodnih skupnosti. Izvedli smo nekaj delavnic v okviru programa Centra za izobraževanje v pravosodju. Nekaj jih je bilo pripravljenih že za lansko leto pa, potem niso te aktivnosti bile izvedene, bile so, potem izvedene takoj od začetka letošnjega leta. Tako so bile v začetku leta 2018 izvedene štiri delavnice pravne terminologije jezikov manjšin za pravosodne funkcionarje, za funkcionarje na državnih tožilstvih, ki so dodeljene za vodenje dvojezičnih postopkov in pa še druge podobne delavnice. Spet, da ne zahajam preveč v področnosti, če pa boste želeli dodatne podatke in pojasnila pa smo seveda na voljo.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Med nami pozdravljam tudi gospo Martino Vuk iz Ministrstva za izobraževanje in šport in ji tudi predajam besedo.  Izvolite.
Martina Vuk
Hvala lepa.  Lep pozdrav! Gospod predsednik, gospod podpredsednik, vsem poslankam in poslancem, vsem ostalim prisotnim tudi v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport! Dosedanje sodelovanje je potekalo izjemno dobro na zelo kakovostni ravni in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje.  Kar se tiče našega ministrstva nam osnovno nalogo glede vzgoje in izobraževanja pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti nalaga že Ustava, ki v 64. členu določa, da imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter pravica, da sodelujejo pri oblikovanju in razvoju vzgoje in izobraževanja. To uresničujemo na različne načine in sicer sta se razvila dva različna modela izvajanja te vzgoje in izobraževanja na področju italijanske skupnosti, na področju madžarske skupnosti. Na področju kjer živi italijanska narodna skupnost poteka to izobraževalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah posebej v italijanskem in posebej v slovenskem jeziku. Ustanovljeni so vrtci in šole na tem območju, katerih poteka vzgojno oziroma vzgojno izobraževalno delo v italijanskem jeziku, slovenski jezik pa je v teh šolah obvezen predmet, eden od predmetov, ki pa je obvezen. Tudi v tistih šolah, kjer poteka vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku pa je italijanski jezik   (nadaljevanje) obvezen predmet. Medtem ko na območju, kjer živijo pripadnice in pripadniki madžarske narodne skupnosti, pa je model drugačen, in sicer tam poteka vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah dvojezično, torej tako v madžarskem kot slovenskem jeziku, in vsi otroci na tem območju obiskujejo dvojezični pouk. To je pomembno zato, ker pomeni, da je pogoj za vse strokovne delavke in delavce, pa tudi za ostale zaposlene obvladovanje obeh jezikov, razen za učitelje slovenskega jezika to ni obvezno. In tudi pri načrtu ukrepov Vlade Republike Slovenije za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti se je ugotovila pri ukrepih potreba za dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev na teh območjih, zato izvajamo dva projekta, na vsakem območju po enega, kjer je cilj ta dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev, in sicer od leta 2016, od junija 2016 sta se oba projekta začela izvajati in trajala bosta do konca avgusta 2020. Vsak projekt ima upravičene stroške v višini 360 tisoč evrov. Glavne aktivnosti, ki pa se bodo v okviru teh projektov izvajale, pa so posebna usposabljanja, strokovna pomoč učitelja asistenta oziroma sodelovanje tako imenovanih maternih govorcev, torej tistih, katerih italijanščina v tem primeru ali pa madžarščina je njihov materni jezik, zato da imajo lahko strokovne delavke in strokovni pedagoški delavci priložnost tudi se učiti od maternih govorcev, da lahko z njimi sodelujejo in imajo hkrati zagotovljene različne seminarje in usposabljanja, da bi lahko te svoje kompetence okrepili in da bi, kar je temeljni cilj, otroci, učenci, dijakinje in dijaki dejansko dobili kakovostno vzgojo in izobraževanje, ki jim ju tudi ustava zagotavlja. Po tem, kako zdaj ta dva projekta potekala, lahko izrazim zadovoljstvo, odvijata se v skladu z načrtovanjem in tudi odzivi so dobri. Bo pa seveda ob koncu opravljena tudi evalvacija, da vidimo, ali so učinki taki, kot so predvideni, in ali je ukrep v celoti izpolnjen, glede na to, kar je bil namen obeh projektov. Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Besedo bi dal še gospe Vesni Kalčič, predstavnici Urada za narodnosti, ki je nekako odgovorna za ta projekt, kot urad. Izvolite.
Vesna Kalčič
Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik.  Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Kot vodja delovne podskupine za pripravo načrtov ukrepov za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti bi želela kratko izpostaviti to, da pri prvi točki, ko se je obravnavalo poročilo varuha človekovih pravic, nisem zasledila, da bi bilo izpostavljeno, da je delovna podskupina upoštevala varuhove kritike v zvezi z jezikom narodnih skupnosti; to je bilo v poročilu izpostavljeno kot pozitivna zadeva.  Kot drugo bi rada povedala, da je ob pripravi poročila za leto 2017 bila posebna pozornost namenjena tudi odzivom ministrstev, ki niso pri določenih ukrepih eksplicitno navedena kot nosilci ukrepov. In sicer smo se tu osredotočili na ukrepe glede dvojezičnih obrazcev, glede sistemizacije delovnih mest in dodatka za dvojezičnost, pa tudi izvedbe tečaja jezikov narodnih skupnosti.  Kar zadeva ukrep, ki je v pristojnosti Urada za narodnosti, to je ukrep, ki se nanaša na sofinanciranje občin na narodnostno mešanem območju. Gre pa pri tem ukrepu za   (nadaljevanje) sofinanciranje dvojezičnega poslovanja občinskih uprav in organov ter delovanje občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Želela bi pojasniti, da je bil tudi ukrep v letu 2017 izveden.  Toliko zaenkrat z moje strani. Če bo treba še kaj v nadaljevanju, bom pa pojasnila. Hvala.
Hvala lepa. Preden dam besedo vabljenim, bi še vprašal, ali so prisotni tudi predstavniki drugih ministrstev oziroma so prisotni, ampak ali želijo mogoče k temu poročilu kaj dodati. Če ne, dajem besedo najprej gostom, nato pa poslancem. / oglašanje v ozadju/ Aja, dobro. Besedo dajem predstavnikom italijanske in madžarske skupnosti. Gospod Scheriani, izvolite.
Alberto Scheriani
Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim! Moram reči, da se veselim dejstva, da Vlada Republike Slovenije v preteklih letih je imela toliko moči, da je nekako izvedla ta načrt ukrepov, oziroma da je imela toliko moči, da se sploh pogovarjamo o problematiki, ki jo čutimo mi, pripadniki narodne skupnosti, kot velik problem. Mislim, da so tri leta delovanja pokazalo, dalo določene rezultate, rezultate, ki po mojem mnenju so pozitivni. Vendar tudi ugotavljam, da je pred nami še veliko ceste in moramo še veliko prehoditi. Vendar mislim, da je tudi to pozitivno, da se lahko pogovorimo, da lahko načrtujemo in da se lahko pogovorimo in načrtujemo v najvišjem organu države, to se pravi, Vlade Republike Slovenije in tudi v Državnem zboru. To je pozitivno za celo vzdušje potem, ki lahko ga imamo tudi posebno tam, kjer v bistvu mi živimo. Analiza stanja je kakor neka baza, recimo tako, potem tudi za predlaganje določenih ukrepov. Predlagati ukrepe pomeni, da bo treba tudi v bodoče predlagati mogoče kakšen zakon, predlagati mogoče tudi kakšen poseben zakon v tem smislu, ali tudi predlagati določene popravke pravilnikov in razne druge ukrepe. Pomembno je, da se pa pogovorimo o tem problemu, ni pa pozitivno, če mi te probleme damo nekako pod preprogo. Ko se pogovorimo tudi z našimi pripadniki, vidimo, da je največji problem, ki ga imajo, prav prvi stik z uradi. In ta prvi stik pomeni prevod obrazcev. Ker če jaz dobim samo v slovenskem jeziku, ne morem niti odgovoriti v italijanskem, ne morem napisati v italijanščini, moram direktno v slovenskem jeziku. In mislim, da se na tem področju dela in stvari so v teku. Bi pa opozoril, da vi v parlamentu sprejemate zakone, zakoni imajo tudi določene formularje zraven in tako dalje, obrazce, ki se bodo uporabili, ti obrazci oziroma ti zakoni, tudi na narodnostnem območju, in bi bilo lepo, da ko se sprejme zakon, se sprejme tudi v italijanskem jeziku oziroma madžarskem jeziku tudi tak formular. In to bi moralo biti, po mojem mnenju, se opravičujem, vendar tudi praksa, ker do zdaj te prakse, se ne spomnim, da bi bila. Prevodi so, kot sem rekel, nekaj bazičnega, ker to je prvi stik. Prvi stik je tisti moment, ko mi pridemo na urad, pridemo na šalter, pridemo v pisarno in nekako hočemo vzpostaviti komunikacijo. Res je, da če vi govorite z uradi, pravijo, ja, imamo zelo malo teh zahtev. Pa vendar imamo zelo malo teh zahtev po mojem mnenju zaradi tega, ker se ne najdejo takoj ti formularji, in potem, če dajo, recimo, prošnjo v italijanskem jeziku, se dogaja, da odgovori niso v razumnem času, temveč se ti odgovori v bistvu podaljšajo. Zato mogoče tudi naši pripadniki nekako poskušajo urediti to zadevo čim prej. Jaz sem imel tudi sam neko takšno, recimo, izkušnjo,   (nadaljevanje) kjer sem iskal določene dokumentacije za dohodnino, na primer. In sem šel v pisarno, in moram povedati, tri gospe, ki so bile tam, niso mogle najti - obstaja formular, to hočem reči -, niso ga mogle najti. In je četrta iz neke druge pisarne prišla in je takoj našla, tudi na spletu. Hočem reči, da stvari tudi najdemo, tisto, kar je mogoče najnujnejše, vendar je tako zapleteno, skrito v sam sistem, da je težko priti do tega. Tudi tu bi morali nekaj narediti, da bo tudi optično, da se vidi, da so tam formularji, da jih damo vedno mogoče na en kup in tako dalje, vendar da vemo in da lahko zbiramo te stvari. Meni so povedali, ker nekako država Slovenija ima neko svojo spletno stran tudi, če tako gledamo, da imajo vsa ministrstva enako stran, in tam je slovenščina in angleščina, potem je težko najti, kako in kaj, ta italijanski ali madžarski jezik. Vendar na to apeliram, če lahko v bodoče bi tudi to nekako popravili.  Če se osredotočim na ministrstva, moram reči, da z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport smo zelo dobro sodelovali na vseh teh projektih, ki ste jih tudi vi, gospa državna sekretarka, povedali. Pa so še druge stvari, ni samo dvojezičnost, in smo zelo dobro peljali v dobrobit naše skupnosti in, si upam trditi, tudi v dobrobit vseh tistih ljudi, ki živijo in delujejo na narodnostno mešanem območju oziroma v naših občinah, kjer živimo. Na žalost so druga ministrstva, kjer se trudijo, moram povedati, da sem na vseh videl ta trud za izboljšanje, vendar imamo še, kot sem rekel prej na začetku, zelo dolgo pot skupaj za prehodit. Upam, da bo tudi sedanja Vlada nadaljevala s tem delom, ker mislim, da je pozitivno. In mislim tudi, da iz leta v leto nekako se vidi izboljšanje, recimo, tega odnosa, bi rekel, odnosa do italijanskega jezika, recimo, na Obali. Vendar so tudi določene težave, so tudi določeni problemi. Vendar iz izkušnje, ki jo imam na Obali, vidim, če se pogovorimo in če se obrazloži, recimo tako, problem, se najde tudi neko rešitev in se najde tudi nek dogovor. Vem in se zavedam, da problem dvojezičnosti je zelo težak problem, ker mi lahko naredimo marsikaj, ampak ko jaz rabim nekaj in grem, ne vem, na urad, iščem ravno tisti formular in ga ne vidim, in smo že kršili, hočem reči. Vidim, da je ta trud same države, vseh tistih akterjev, ki so, vendar mogoče tudi v bodoče bi morali slediti temu, da smo zelo dosledni, ne sme zmanjkati formularjev. Ne sme se dogajati, da greš na spletno stran, na primer, in iščeš tisti posebni formular in ga ne najdeš na tej komplicirani, recimo tako, spletni strani, in tako dalje. Tega si ne smemo dovoliti, to hočem reči. Vendar osebno mislim in menim, da smo na dobri poti. Sem tudi mnenja, da na dela na tem področju ne bo zmanjkalo za bodočih deset let verjetno, vendar, kot pravijo, velik pohod se začne zmeraj s prvim korakom. Jaz mislim, da smo ta korak naredili, in upam tudi, da ga bomo nadaljevali. Strinjam se, da mogoče v tej delovni skupini, kjer vsaka narodna skupnost tudi ima svojega predstavnika, v bodoče, če je možnost, ga za nekaj sestankov nekako razširimo in povemo samo o problemih, ki jih vidimo, o tistih, ki jih tudi mi na terenu opažamo, in naredimo, kako se reče, nek brifing in potem načrtno se gre tudi intervenirati tam, ker se misli, da je stvar bolj težavna. Tako da, vem da trud je tudi velik, / nerazumljivo/ dajo in tudi za, kot ste rekli vsi, tudi za formularje za te prevode. Res je, tisti prevodi, ki so najbolj pogosti, normalno, se prevedejo, so bolj prisotni. Recimo tisti, ki so manj pogosti ali ker se zelo malo porabljajo tudi za, recimo večinsko državljanstvo, manjkajo, vem. Vendar moramo tudi tukaj verjetno najti en skupni jezik in reševati v najboljšem možnem načinu. Res je, kot je nekdo rekel tudi na začetku tega sestanka, res je, če gledam iz zakona, če gledam vse pravice nekako, ker ima tudi italijanska ali madžarska narodna skupnost, je zelo zgledno urejana. To lahko mi, naša država je zelo ponosna na to, vendar mislim, da na konec koncu ne more biti ponosna kako se to uresničuje pri nas, recimo kako se to uresničuje. In tukaj mislim, da je razkorak precej velik, vendar s takšnimi podobnimi ukrepi in delovanjem ga bomo mi zmanjšali. In poudarjam, gremo naprej tako, verjetno dobimo se kot podskupini in tako dalje, malo razširjeni sestavi pogledamo, tisti ki so zanjo, leto na primer, tisti ki so bili, te probleme, ker mi smo se tudi napisali, zabeležili kaj je in gremo naprej s takšnim delom in uresničevanje teh ukrepov. Za to delo se vam vsem skupaj res zahvaljujem.
Hvala lepa gospod predsednik. Gospa predsednica, izvolite, beseda je vaša.
Vida Törnar Judit
Še enkrat vas tudi jaz lepo pozdravljam!  Rada bi se vam zahvalila, ker vidim, da na mnogih frontah se ukvarjate z našimi problemi in vidim, da jih tudi opazite in tako imamo dober občutek glede naših predlogov, ki ga bomo danes podali. Zahvalila bi se tudi kolegu predstavniku italijanske skupnosti, ki je že na mnoge stvari opozoril in se mu praktično priključujem, ker imamo iste probleme, vendar bi kljub temu rada predstavila predloga Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Madžarski jezik bi se naj po zakonih na dvojezičnem področju enakovredno uporabljal v vseh postopkih, ki se vodijo pred državnimi in občinskimi organi. Dejansko stanje pa je tako, da se le malokrat ti organi poslužujejo tudi jezika manjšine. Krivi smo tudi včasih mi, ker se ne poslužujemo te možnosti. Zakaj? Predstavniki organov ne govorijo jezika manjšine na dovolj visoki ravni, da bi potem lahko kakšen ukrep oziroma postopek vodili v jeziku narodnosti, pokličejo prevajalca in tako se potem podaljša čas trajanja celega postopka. Praktično dvojezičnost je to, da se lahko pogovarjamo v obeh jezikih skoraj na istem nivoju.  Zakaj se pa ti problemi pojavljajo? Vidim predvsem jaz tam, da vodje institucij vedno ne poskrbijo za to, da se zaposlijo osebe, ki bi obvladale slovenski in madžarski jezik na isti ravni in predvsem jezik manjšine je tisti, ki ga ne znajo tako dobro uporabljati.  Problem imamo tudi zaradi tega, ker potem pride do zasedbe delovnega mesta. Nekaj takih ljudi, ki ne znajo govoriti madžarsko, lahko pa se tudi naučijo, ampak vidimo, da v praksi to ne izgleda tako lepo kot si mi želimo. To sem tudi slišala, da imate določene tečaje. Poglejte, tečaji so dobri ponavadi nekje od 70 do 120 ur. Mislim, da se v teh urah lahko nekaj osnove naučiš in spoznaš tudi določen del jezika,   (nadaljevanje) ampak jaz mislim, da na dolgo se pogovarjati predvsem v postopkih v jeziku narodnosti oziroma katerimkoli drugem jeziku, ki se ga dobro ne naučimo je zelo težko. Kje vidimo tudi še velik problem? Problem vidimo tudi v tem, da imajo vodje institucij mnogokrat zelo poseben pristop do tega kako naj dobro vladajo njihovi delavci. Zakaj? Zaradi tega, ker tudi sami ne obvladajo dobro jezik manjšine. Kako priti do tega? Zato, ker imamo pravno praznino, ki pri imenovanju direktorjev vodij teh zavodov ne predpisuje zahtevano raven oziroma kako bi lahko to zahtevno raven o uporabi jezika sploh preverjali. Tukaj se mi tudi, potem postavlja poetično vprašanje če vodja zavoda ne uporablja in ne pozna dovolj jezika manjšine kako ga bo, potem preverjal pri svojih sodelavcih, ki jih vzame v službo oziroma kako bo to sploh zahteval. Ne želim na to moje poetično vprašanje odgovor, ker ga sama zelo dobro poznam vi pa ste se tudi že v praksi srečali s tem, zato predlagam, da za izpolnitev pogoja znanje jezika šteje zaključeno obveznost na dvojezični osnovni oziroma srednji šoli in se določil, da bi pogoj znanja jezika narodnosti izpolnjeval tisti, ki je na takšni šoli obiskoval madžarščino 1 oziroma da ima kandidat opravljen izpit iz znanja madžarskega jezika vsaj na ravni B1. Rada bi pa tudi podala predlog glede sovražnega govora. Vladi Republike Slovenije predlagamo, da pripravi in ustrezno dopolni zakonodajo, ki bi dala tožilstvu in organom pregona ustrezna pooblastila podlago za sankcioniranje nosilcev sovražnega govora in tako to preprečila.  Hvala lepa za enkrat.
Hvala lepa.  Besedo predajam Mauriziu Tremulu iz italijanske unije.
Maurizio Tremul
Dober dan vsem.  Hvala, gospod predsednik, za povabilo na ta sestanek.  Jaz bi dodal še nekatere razmisleke glede tega, kar so tudi povedali gospod Skerjani in predstavnica madžarske skupnosti.  Če gremo na jezikovni tečaj in storitev za javne uslužbence. Mislim, da je to zelo podrobno, da se še naprej na tem področju dela. Jaz samo želim spomniti, da mi smo italijanska unija v enem evropskem projektu, kjer smo bili skupaj tudi s samoupravno skupnosti italijanske / nerazumljivo/ smo izvedli 32 brezplačnih tečajev italijanskega jezika z evropskimi sredstvi v letu 2011 do 2014 s skupno 347 udeležencev iz Okrajnega sodišča v Kopru, splošne bolnice Izola, bolnice Franc Derganc iz Nove Gorice, Zdravstveni dom Nova Gorica, Policijske postaje Koper - Lucija, upravnih enot Koper in Piran in regionalni RTV center Koper (Capodistria). Na žalost, potem nismo imeli možnosti, da tečaje nadaljujemo naprej z drugimi projekti, ampak nekaj smo recimo tudi mi poslušali kot italijanska skupnost pridobiti dodatna evropska sredstva, da bi se pač usposabljal javni uslužbenec. Dodal bi tudi to, glede Ministrstva za kulturo - ki se govori v tem poročilu - dodatek za dvojezičnost… S tem, da mogoče sem pozabil povedati je zelo zahvalno to poročilo, ki ga imamo. Res je, da se lahko jaz tudi pridružim k tem, da veliko je bilo narejeno v teh letih. Če se jaz spomnim kakšna je bila situacija pred desetimi leti ali prej res je, kar precej naporno to delalo mislim, da je to zelo hvalevredno in mi se moramo zahvaliti Sloveniji, Državnemu zboru in vsem vladam, k so bili do sedaj, ki so ta napor dali. Če se vrnem na Ministrstvo za kulturo. Mi vem, da dodatek za dvojezičnost Regionalni center TV Koper tudi Regionalni center Maribor oziroma tem kjer so madžarski programi,   (nadaljevanje) je pač šlo to na breme RTV Slovenija, ki je potem konec koncev tudi krčila sredstva regionalnih programov in tudi specifično za italijanske programe. Predlog bi lahko bil, če se lahko razmisli, da dodatek za dvojezičnost novinarji in drugi sodelavci, ki delajo v Regionalnem centru TV Koper(Capodistria) to ne samo za italijanski program, ampak tudi za slovenski program in verjetno tudi to bi bilo za madžarski program TV center Maribor bi to breme prešel na Ministrstvo za kulturo s tem, da bi potem morala RTV Slovenija teh sredstev nameniti za programe, ker vemo, da se dosti krči na programu italijanske skupnosti v Regionalnem centru Koper. Glede drugih problemov RTV Koper verjetno bo priložil na nekem drugem sestanku, ker danes ni na dnevnem redu te komisije.  Če gledamo na izvajanje dvojezičnosti na lokalni nivo. Mislim, da je zelo dobro urejeno pri nekaterih občinah in oziroma pri vseh občinah, ampak nekateri neizpopolnjevane dolžnosti do izvedbe dvojezičnosti imamo tudi pri naši občini. Če gledamo mogoče včasih kakšen / nerazumljivo/, ki pač izdajajo naše občine v Slovenski Istri vidimo, da so večinoma vse v slovenskem jeziku, dosti malo je v italijanščini. Včasih pa imamo tudi velik problem z občinskem inšpektoratu vsaj jaz tako povem, kar se tiče Kopra, ker pač dobimo nekatere odloke ali zapisnike v slovenskem jeziku pa se moraš pritoževati, da pač želiš italijanski prevod. Odgovor je, da ti vrnejo mislim ne sprejemajo to, da si se pritoževal, ker ti dajo neke druge razloge, ampak ti ne dajo zapisnik v italijanskem jeziku. Tudi meni to osebno se je zgodilo. Mislim, da to je nesprejemljivo, če inšpektorat občinski, ki mora delati poslovati v dvojezično, če ti se pritožiš, ker pač si dobil samo v slovenskem jeziku moraš dobiti prevod ne pa to, da oni zavrnejo tvojo pritožbo, ker smo samo zahtevali spoštovanje statuta Mestne občine Koper in vsi drugi akti, ki so tam navedeni - odlok o dvojezičnosti… Tudi to mogoče glede financiranja naše institucije. To je hvalevredno to, kar dela slovenska država glede financiranja vseh institucij, zavodov obeh skupnosti. Res je, da večinoma je denar ostal na istem nivoju v zadnjih pet, deset let in bi bilo potrebno, da se tudi ta sredstva malo povečujejo tudi glede razvoja same države. Razen vizualna dvojezičnost, če gledamo kako poslujejo bolnice in zdravstveni domovi to pač poslujejo samo v slovenskem jeziku, ne dobimo drugih dokumentov ali izvidov v italijanščini. Tudi to bi se dalo nekaj za razmisliti kako popraviti to situacijo.  Na koncu bi samo še ta problem izpostavil, ker se nam večkrat dogaja in pridejo se ljudje k nam ne bi rekel pritoževati, ampak izpostaviti ta problem to je problem interpretacije kaj je dvojezičnost v narodno mešanem območju. Zakon oziroma Ustava zelo jasno govori - 11. člen - kaj je dvojezično. Interpretacija je taka, da imaš pravico do dvojezičnega poslovanja obrazca, če si slovenski državljan, če živiš v tistem območju in če si pripadnik italijanske narodne skupnosti, če se pač naveže na prisotnost Italijanov v Slovenski Istri. To pomeni, če nekdo iz Italije - imamo sedaj dosti ljudi, ki se pač preselijo iz Italije, imajo neke ekonomske aktivnosti na Slovenski Istri - imajo stalno prebivališče v Kopru, Izoli, Piranu v narodnem mešanem območju trdijo upravni organi oziroma nekateri službeni organi, da pač nimajo pravico do dvojezičnosti. Jaz mislim, da je to zelo slaba interpretacija in tukaj bi bilo potrebno nekaj razmisliti, ker zakoni točno govorijo - statut, ustava -, da v mešanem območju je pač italijanski jezik uradni jezik skupaj s slovenskim jezikom nikjer ne piše, da je samo za pripadnike   (nadaljevanje) italijanske narodne skupnosti. Mi imamo, kot pravim, dosti teh naših sonarodnjakov, ki niso slovenski državljani, so evropski državljani, pač investirajo, tu živijo, pri nas imajo pa to težavo. In, gospod predsednik, če bi se mogoče dalo nek dan tudi o tem razmisliti, kako bi ta problem rešili, ker vemo pač, da obstajajo tudi nekatere prakse v Evropskem parlamentu, kjer interpretirajo, da bi morali tudi s temi državljani poslovati v jeziku narodnosti.  Zaenkrat hvala. Še enkrat pa povem, da je zelo pomembno to, kar je bilo narejeno, koraki, ki so bili narejeni naprej, in upam, da bo to sodelovanje še naprej tako pozitivno in da, recimo, naši pripadniki, ki živimo na teritoriju, bodo v smislu izboljšanja vseh ukrepov za izvajanje dvojezičnosti. Hvala.
Hvala lepa.  No, s strani predsednikov narodnih skupnosti so bile podane tudi neke pobude in bi predlagal, ker niso neposredno točka tega dnevnega reda, da jih nekako vključimo pod naslednjo točko razno, torej, da se bomo do njih takrat opredelili.  Ali želi še kdo od vabljenih besedo? Če ne, mi dovolite, da kot predsedujoči podam tudi stališča poslanske skupine. Na začetku bi se rad zahvalil tako uradu kot tudi ministrstvom, ki so sodelovala pri izvedbi tega projekta, če smem temu tako reči. Vendar je tudi treba povedati, da je bil odziv nekaterih ministrstev zelo slab oziroma ga skoraj ni bilo, na kar je opozorila tudi gospa Nussdorferjeva v svojem poročilu. Mislim, da to ni prav, da ne določena ministrstva niso odzvala oziroma so se odzvala šele, ko so bila k temu dodatno pozvana.  Po mojem mnenju so bili na tem področju narejeni koraki v pravo smer. Naredili smo nekaj korakov naprej, ampak je še vedno veliko treba postoriti. In predvsem, tako kot je nekdo izmed vas, ki ste imeli besedo pred mano, povedal, je še vedno velik razkorak med tisto formalno prakso oziroma formalnostjo, ki je dejansko zgledno urejena, ampak v praksi se pa marsikatere zadeve, na žalost, še vedno ne uresničujejo tako, kot bi si želeli.  Mislim, da danes nihče izmed nas še ni izpostavil pomembnosti človeškega faktorja, ker so velikokrat zakoni oziroma podzakonski akti zapisani tako, kot je gospa Nussdorferjeva prej povedala, da lahko z malo dobre volje naredimo še veliko oziroma prispevamo k temu, da se določene zadeve boljše in lepše izpeljejo, in tega velikokrat pri uradnikih pač na narodnostno mešanem območju ni zaznati, seveda so tudi izjeme. Kar se obrazcev tiče, dejansko je bilo v preteklih letih prevedeno zelo veliko obrazcev, ampak zame so edini pravi obrazci dvojezični obrazci, ne slovenski in madžarski oziroma italijanski, ampak tisti obrazci, ki so dvojezični. Tu je bilo res veliko narejenega, ampak mislim, da je še veliko treba postoriti glede izobraževanja, strokovnega kadra, ker, kot ste že mnogi pred mano ugotovili, je zelo pomemben tisti prvi stik. In če oseba, ki ima neposreden stik s strankami, pozdravi, recimo, v obeh jezikih in oba jezika uporablja, potem bi se, sem prepričan, veliko več pripadnikov madžarske narodnosti tudi odločalo, pa predvidevam, da tudi italijanske narodnosti odločalo za to, da bi dejansko postopek izpeljali v svojem maternem jeziku. Ker pa to ni tako, potem se, ker obvladamo tudi slovenski jezik, poslužujemo slovenskega jezika, ker potem ne rabimo prevajalca, postopek hitreje steče in tako naprej. Torej mislim, da je naša odgovornost tudi, da se poslužujemo svojih pravic, odgovornost države pa je, da dejansko tudi tiste ljudi, ki imajo neposreden stik z strankami, primerno usposobijo, ne samo strokovno, ampak z jezikovnega vidika strokovno usposobijo.  V teh štirih mesecih, odkar sem v Državnem zboru, so bili moji sodelavci pozorni na kar nekaj podzakonskih aktov z različnih ministrstev, kjer sta dejansko madžarski in italijanski jezik čisto pozabljena, in na to bomo vsa ministrstva tudi opozorili, da bodo na to pozorna. Jaz celo predvidevam, da tu ne gre za neko zavestno dejanje, ampak večinoma gre mogoče za neke   (nadaljevanje) vrste malomarnosti, nepoznavanje tega področja. Pa mislim, da je pomembno, da vseeno na te stvari nenehno opozarjamo, dobronamerno, moram dodati, in upam, da bomo na tem področju naredili korake naprej.  Gospod Scheriani je že tudi izpostavil zelo dobro sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo. To moram tudi sam potrditi in mislim, da je to res lahko primer dobre prakse v preteklih letih. In si želim, da bo takšno sodelovanje po eni strani se nadaljevalo z vami, po drugi strani pa da bodo ta primer dobre prakse prevzela tudi druga ministrstva. Tu bi še posebej izpostavil vprašanje tega projekta, ki ga je gospa državna sekretarka omenila, ker dejansko gre za projekt, ki je financiran iz evropskih sredstev. In predvidevam, da imajo tudi druga ministrstva podobna sredstva na razpolago, in mislim, da bi bilo zelo prav, če bi tudi druga ministrstva se posluževala tega modela, da določene projekte, ki so za obe avtohtoni narodni skupnosti zelo pomembni, ampak iz državnega proračuna neposredno za to ni kritja, da bi našli tisti način, da bi lahko iz evropskih sredstev to financirali, ker v državnem merilu gre za sorazmerno majhna sredstva, za nas pa to pomeni po eni strani pravo bogastvo, po drugi strani pa so tudi teme, ki so za nas zelo pomembne, in tako lahko tudi marsikatero zadevo izpeljemo.  Če kratko povzamem, mislim, da so bili koraki narejeni v dobro smer. Mislim, da moramo na tej točki pohvaliti tudi delo prejšnje Vlade. So tudi nekatera vprašanja, kjer mogoče nismo bili čisto na isti valovni dolžini, ampak jaz vedno cenim pripravljenost. In globalno gledano mislim, da je prejšnja Vlada na tem področju naredila veliko dobrega. Naredili smo tudi ta velik korak, da smo začeli s tem projektom, in jaz si želim, da se bo to nadaljevalo. Predvsem si pa želim, ker to sem pa v preteklosti vseeno malo pogrešal, da bi mogoče se bolj zanašali na mnenja pripadnikov avtohtonih narodnih skupnosti, ki velikokrat niso identična z mnenji, recimo, vodij upravnih enot, direktorjev in tako naprej, ki s svojega stališča predstavljajo določeno problematiko in predstavljajo v bolj všečni luči, kot pa to dejansko nekako odraža stanje na terenu. In jaz vedno menim, če diagnoza pri zdravniku ni pravilna, potem se tudi problemi skoraj ne morejo tako rešiti, kot bi bilo treba. Tako bi jaz tu pozval vse predstavnike ministrstev, ki jih bova z gospodom Žižo tudi obiskala v bodoče, da imajo mogoče več posluha in tudi predvsem več zaupanja v mnenje predstavnikov, tako najino kot tudi predstavnikov avtohtonih narodnih skupnosti, ker mislim, da smo mi tisti, ki lahko predvsem avtentično podamo pomisleke oziroma nakažemo na tiste probleme, ki jih mi mogoče bolje začutimo oziroma z drugega vidika kot uradne osebe.  Toliko z moje strani. Ne vem, ali želi še gospod podpredsednik kaj dodati pri tem, preden predam besedo drugim poslancem. Izvoli.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Ponovno vse lepo pozdravljam! Cordiale saluto tutti!  Rad bi se zahvalil seveda vsem državnim sekretarjem, ki so danes prisotni, in vsem ostalim predstavnikom pristojnih ministrstev. Zahvalil bi se za delo, kar je bilo narejeno, seveda v upanju, da bomo po tej poti nadaljevali, kot so že moji predhodniki povedali. Jaz ne bi ponavljal tega, kar so že lepo povedali predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, pa tudi predsednik. Zagotovo smo na dobri poti, imamo pa še ogromno stvari za narediti, ampak v življenju je vedno tako, vsak dan, ko se začne, je treba znova početi in vedno pazljivo naprej, ker se sicer zadeve lahko zrušijo na vsakem koraku in vsakem ovinku. Jaz si predstavljam, da je življenje tako, da si vedno na kolesu in nikoli ne smeš izgubiti koncentriranosti in ravnotežja, ker lahko padeš v vsakem trenutku. To je pač življenje in s tem se bomo ukvarjali. Seveda je prav, da je dobra volja, da imamo vsi interes, da izboljšamo stanje pripadnikov na narodnostno mešanih območjih. Poznamo probleme, ampak, evo, skupaj smo, delamo in bomo nadaljevali po tej poti.   (nadaljevanje) Jaz bi še enkrat izpostavil to, kar je uporaba jezika. Vidim, da madžarska skupnost mogoče ima še večje težave kot mi, mislim, tako razumem. Pa mogoče lahko še predstavnica in tudi naš predsednik - sicer se dostikrat pogovarjamo -, mislim, da imajo oni morda še več korakov kot mi za narediti, ampak to, kar je že predstavnica predlagala o znanju in kompetenci jezika, jaz bi celo bil še malo bolj zahteven. Tu smo nekako s predsednikom že dogovorjeni, da bomo preko Ministrstva za šolstvo - jaz sem tudi z ministrom Pikalom že govoril še v predvolilni kampanji, in z ministrom za javno upravo, seveda tudi minister za kulturo in za pravosodje prideta tu v igro. Pogovarjali smo se, kako izboljšati kakovost in kompetence znanja italijanskega jezika, torej večine slovenskih državljanov, ki hodijo na slovenske šole. Tam je bilo kar precej predlogov, kaj bi se lahko naredilo, od povečanja števila ur do povečanja zahtev učiteljev do učencev, do uvrstitve italijanskega jezika tudi v nacionalne preizkuse znanja v šestem in devetem razredu, vse to so bili predlogi. In tudi o maturi smo se pogovarjali in tako naprej, to so bili samo pogovori in bo treba še videti, ali se lahko na tem področju kaj naredi ali ne. Najbolj pomembna zadeva pa je v zakonu za javno upravo, za sprejem v službo, torej kandidatov. V členu - zdaj se na pamet ne spomnim, v katerem členu piše, katere listine oziroma katere šole, katera spričevala je treba imeti, katere dokaze in katere tečaje slovenskega jezika, da dokažeš svojo kompetenco znanja slovenskega jezika. Jaz sem celo bil enkrat s predsednikom Scherianijem, nekaj let nazaj smo bili na Ministrstvu za javno upravo. Takrat so nam povedali, da celo občine, torej občinske uprave, imajo celo pravico na terenu preverjati, koliko kandidat, ki bo sprejet v službo, pozna realno jezikovno in pisno obliko italijanskega oziroma madžarskega jezika. Seveda sem bil ves zadovoljen in vesel, potem, ko sem se pa vrnil v domači kraj, na naših občinah mi je bilo to razloženo, da ta zakon ravno o tem ne govori in da ni ravno tako, kot smo si zamislili, ampak je dovolj samo dokumentacijo priložiti, brez da bi preverjali. In tu je, jaz mislim, nekaj treba narediti. Zakaj? Ker s tem ne samo povečamo kompetence znanja italijanskega jezika večine, ampak jim dajemo še večjo priložnost, da se jutri lažje umestijo v teh delih javne uprave na naših območjih in dajo še dodatno vrednost tem našim jezikom. In s tem bi se mogoče res rešilo, zdaj ne vem, kako bo to možno, z zakonom se bo lahko to sprejelo, da ali ne, pa mislim, da v tej smeri se bomo pogovarjali naprej in videli, kaj se lahko res realizira.  O drugem ne bi kaj dosti povedal, samo kratko bi odgovoril predsedniku italijanske unije Mauriciu Tremolu, in to zaradi tega, ker sem bil strokovni direktor bolnišnice Izola do junija meseca. Menim, da se odpustnice in izvidi pišejo v slovenskem jeziku, res je, ampak ogromno zdravnikov pozna italijanski jezik in če se lepo prosi in vpraša, je to tudi možno dobiti v italijanskem jeziku. Tako kot smo rekli, tudi v javni upravi, vemo, da so težave. Torej, da ne zdravniki ne sestre ne spodbujajo uporabe italijanskega jezika, to je absolutno res, to je jasno. Samo če pacient želi in ima potrebo do tega, zaprosi in dobi. Če ne dobi takoj, ker, žal, vsak zdravnik ni na nivoju, da bi vedel  22. TRAK (VI) 10.45 dobro govoriti italijanski jezik, se to naredi kasneje, en dan, dva, tri dni kasneje in se to lahko uredi. Problemi torej so, tako kot v javnih upravah tudi v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih, so tudi problemi vizualne dvojezičnosti. Dobil sem kar nekaj pritožb s strani naših pripadnikov in tukaj tudi delamo z občinskim inšpektoratom, predvsem s pogovori, z direktorji zdravstvenih domov, ker mislim, da je bolj vreden en pogovor ali pa tudi deset pogovorov, kolikor je možno to opraviti, seveda, odvisno je tudi od časa samega direktorja in od časa vodij naših inštitucij, ampak mislim, da s pogovori se kar daleč pride, tako kot se danes tudi tukaj dokazuje, da z veliko dobre volje se ogromno naredi. Če pa ni dobre volje lahko napišemo vse zakone in še boljšo ustavo in ne bomo nikoli dosegli cilja. In seveda zaradi tega je inšpektorat občinski tudi pomemben. Moramo delati z njimi, ampak seveda najprej na konstruktiven način, potem pa z kaznim in tako dalje.  Še bi mogoče dal informacijo predsedniku italijanske unije, glede same uporabe italijanskega jezika tujih državljanov, kot so Italijani ali pa Švicarji, Francozi, ki prihajajo na naše mešano področje, to smo imeli sedaj pred kratkim celo eno debato z našimi pripadniki. Jaz sem pridobil določene dokumente iz Ministrstva za pravosodje, za kulturo, za javno upravo. Mislim, da je bilo to v letu 2010. Pobudnik je seveda bil gospod Battelli in takrat smo dobili odgovore, da vsi, ki želijo, tudi tujci, ki niso pripadniki italijanske narodne skupnosti imajo pravice uporabe italijanskega jezika na našem področju kot vsi ostali, imamo te dokumente, jaz sem jih posredoval predsedniku italijanske samoupravne skupnosti Scerianiu, predsedniku italijanske skupnosti v Kopru, ker debata je tam potekala in potem še ostalim predsednikom v Piranu in v Izoli, tako da dokument obstaja in je tukaj bil narejen korak. Žal mogoče ni bilo to, nismo sami med seboj se dovolj osveščali o teh rešenih problemih. Tukaj je nekaj pozitivnega kar je bilo storjeno, ampak očitno sami se nismo zavedali tega in to je pomembno, da vsi moramo naprej sodelovati v prid dobrih praks in boljše bodočnosti za vse nas, predvsem pa, o tem kar govorimo danes, za pripadnike narodne skupnosti na mešanih območjih. Hvala.
Hvala lepa. Ker moramo do 12. zaključiti komisijo, zato prosim vse, ki se prijavljajo k besedi, da bomo kratki, konstruktivni. Izmed članov odbora sta se do sedaj prijavila gospa Ljudmila Novak in gospod Boris Doblekar. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Najprej imam eno vprašanje za državno sekretarko iz Ministrstva za izobraževanje. Kot ste sami poudarili se uporabljata dva izobraževalna modela, za italijansko narodnostno skupnost eden in za madžarsko drugi, kjer je dvojezična šola obvezna za vse učence. Moram reči, da odobravam to, da imata obe narodnostni skupnosti v Sloveniji dobro urejene svoje pravice in da se to izpolnjuje, da so obrazci in da ima vsak možnost, da komunicira v svojem jeziku z uradnimi organi. Vendar kje pa vidim problem. Problem pa vidim v zahtevah, da pa morajo tudi vsi Slovenci enakovredno znati vaš jezik oziroma z vami povsod komunicirati, mislim na javne zavode. Veliko se ukvarjam s slovenskimi narodnostnimi avtohtonimi skupnostmi v zamejstvu v vseh štirih državah in nikjer nisem opazila tega, da bi tam orali vsi Italijani na vseh okencih govoriti slovensko, ampak prav izraz je slovensko okence, ko sem ga tam srečala, da ima vsak Slovenec možnost, da ureja svoje stvari v slovenskem jeziku. Nikakor pa po mojem mnenju tukaj ne more biti pogoj, da morajo vsi Slovenci, ki so zaposleni v katerihkoli državnih uradih na tako visokem nivoju obvladati tuji jezik. Vemo, da madžarščina za nas ni enostaven jezik in podpiram to, da se otroci že zgodaj učijo v vrtcu, ker to vemo, da se otroci najlažje naučijo jezik, srečujem pa starše, ki pravijo, da so svoje otroke izpisali iz te šole, ker imajo določene težave in jih vpisali v slovenske šole. Meni bi se zdelo prav, da bi tudi tukaj v Prekmurju bila ta možnost šole, torej slovenske z, da ima tudi kot drugi jezik madžarščino, ker seveda v obmejnem območju, jezikovno mešanem območju je to zelo dobro in prav, da se ljudje lahko sporazumevajo v obeh jezikih, nikakor pa nisem pristaš tega, da to zdaj mora biti pogoj, da morajo pa vsi znati tako visok nivo. In še en problem, s katerim se srečujejo Slovenci, da praktično noben Slovenc več ne bo mogel biti direktor nekega javnega zavoda, ker redko kdo zna madžarščino na tako visokem nivoju kot ste vi prej predlagali. In se mi zdi, da to ne more biti ustavno zagotovljena pravica, da manjšina določa, da se morajo vsi ostali učiti ta jezik, d a tukaj moramo biti bolj življenjsko ali pa normalno, kot je rekel gospod Žiža, če pacient zahteva obravnavo v svojem jeziku ali izvid je prav, da ga dobi. Da pa bodo zdaj vsi zdravniki morali na tako visokem nivoju govoriti italijansko zato, ker bo tam nekaj takih pacientov, pa se mi zdi nerealno in tudi ni dopustno, da to nekdo zahteva. In v nobeni od sosednjih držav nisem videla, da bi tam kljub temu, da je slovenska avtohtona skupnost morali vsi ostali v vseh uradih govoriti na tako visokem nivoju slovenski jezik. In še posebej bom izpostavila tudi to, da odobravam, da ima tako visok nivo upoštevanja pravic manjšin, da je v Sloveniji, vedno pa sem žalostna, da enakega nivoja ne opažamo v sosednjih državah, se izboljšuje, samo pravim to kar ste pa vi prej predlagali, tega pa jaz ne morem podpirati, da boste vi postavljali pogoje kako morajo Slovenci se obnašati. Si predstavljate, da pridejo v Prekmurje tudi Slovenci iz drugih slovenskih regij. Redko kdo se nauči tako dobro madžarsko, da bo lahko potem zasedal neko tako delovno mesto, pa je prav, da zna tudi. In vsak mora imeti možnost, da je na mestu uradnik, kjer bo lahko ali prevajalec in tukaj je ta razlog, da se bo čas podaljšal zaradi tega pač ne more biti razlog, da zato se morajo pa zdaj vsi Slovenci učiti madžarsko in znati na tako visokem nivoju. Jaz sem slišala na ta račun veliko pripomb in tudi veliko bojazni in se bojim, da bo tudi zaradi tega prihajalo do več napetosti kot bi jih sicer bilo. Tako da opozarjam na ta problem. /Izklop mikrofona/
Gospod Boris Doblekar
Hvala lepa za besedo.  Jaz pa ne bi šel tako v to smer kar se tiče uporabe jezikov, ampak bi kljub temu vprašal tudi predstavnike, seveda lep pozdrav najprej tudi predstavnikom manjšin in vsem iz ministrstva, bi vprašal glede na to, da smo dobili to poročilo. Zdaj pa obstajajo ti tečaji za madžarščino in italijanščino. Iz teh poroči je razvidno, da se, vsaj jaz sem tako razbral, da je majhno zanimanje oziroma da se teh tečajev ne udeležujejo javni uslužbenci, policija tudi v letu 2017 sem prebral v koprski policijski upravi ni bilo nikogar, ki bi bil na kakršnemkoli tečaju italijanščine, navajate, da zaradi kadrovskih težav, pa bi tudi tukaj potem postavil vprašanje zakaj je temu tako in če mislite v prihodnje to kaj izboljšati. Zdaj, namenja se tudi dodatke za zaposlene na dvojezičnih področjih. Za leto 2017 ni bil opravljen ta inšpekcijski pregled, podali ste poročilo koliko zaposlenih dobiva te dodatke in višino sredstev, seveda /nerazumljivo/ davkoplačevalskih iz proračuna, ta sredstva so kar visoka. Pa me vseeno zanima glede na to, da imamo v Sloveniji kar dostikrat težave s temi dodatki na različnih inštitucijah, govorim o zlorabi teh dodatkov. Pa imam vprašanje ali mislite v prihodnje poostriti nadzor oziroma boste opravil ta inšpekcijski pregled oziroma ali kar verjamete temu, da je toliko in toliko teh delavcev mora ta dodatek dobivati, pa če jih dobiva dejansko tisti, ki bi to morali dobivati oziroma še vprašanje zakaj vsi ti javni uslužbenci dobivajo te dodatke, če pa smo poslušali predstavnike manjšin, da se pojavlja mnogo težav predvsem ne uporaba jezika, potem težave pri obrazcih, se pravi pri elektronskem poslovanju in tako naprej? Čemu potem ti tako visoki dodatki, zakaj se izplačujejo? Potem bi še vprašal, zdaj Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da je bilo v letu 2017 v italijanski in madžarski jezik prevedenih 22 aktivnosti, od tega 17 s področja Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške in pa pet drugih. Pa bi tukaj prosil predstavnike, če lahko podajo kakšen odgovor kaj je teh 17 področjih iz te razsodbe. Potem bi vas prosil za vaše mnenje predstavnika italijanske narodne skupnosti, ki je predlagal, da bi bili vsi zakoni, če sem prav razumel, prevedeni v…./oglašanje iz klopi/ samo formularji, v redu, formularji vsi, tako da to bi vprašal za vaše mnenje. Iz teh poročil smo tudi videli koliko se sofinancirajo javna uprava, občine in tako naprej, pa me zanima kam gre ves ta denar, zakaj se to vse uporabi, zakaj je potrebno toliko denarja za to sofinanciranje, jaz nimam nič proti, tak je bil dogovor, Vlada je to sprejela, tudi predstavniki manjšin so zadovoljni, da je bil napredek, da je bolje, opažajo, da so napredki, pa kljub temu me zanima zakaj takšne vsote, če pa potem naletimo na takšne težave. Toliko bi imel za enkrat, pa bi prosil malo za te odgovore oziroma vaša mnenja in stališča, pa se vam že v naprej lepo zahvaljujem. Hvala lepa.
Hvala lepa. Za besedo je zaprosil gospod Koprivec. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretarki, državni sekretar, predstavnika obeh narodnih skupnosti! Dovolite mi, da uvodoma izpostavim zadovoljstvo, da je v letošnjem poročilu varuhinje človekovih pravic manj priporočil oziroma opozoril na račun nespoštovanja pravic na tem področju in hkrati drži dejstvo, da so v Republiki Sloveniji zagotovljeni rečemo temu visoki standardi, vsaj na zakonski in sistemski ravni za spoštovanje pravic obeh narodnih skupnostih. Navkljub vsemu temu pa vsekakor menim, da skrbi za to področje ni nikoli dovolj, da je, kot je bilo že povedano, še veliko za postoriti in zato mislim, da je zelo pomembno, danes sicer to še ni bilo izpostavljeno, da je koalicija z obema poslancema narodnih skupnosti podpisala nek sporazum o sodelovanju, ki na nek način koalicijo zavezuje k temu, da bo posvečala posebno skrb in pozornost ravno področju varovanja pravic narodnih skupnosti. Vsekakor je dobrodošel ta projekt oziroma recimo temu delovna skupina, ki letno poroča o izvajanju dvojezičnosti na obeh področjih oziroma območjih, kjer živi narodna skupnost. Mislim, da je to še en dodaten moment oziroma motivacija, da se opozarja na vse nepravilnosti, ki jih kljub vsemu tem kar sem do sedaj povedal, da je pač veliko narejenega, kljub temu jih je veliko in prav je, da o tem odprto govorimo z narodnimi skupnostmi in širšo družbo.  Sam prihajam iz področja izobraževanja. Do nedavnega sem deloval na Ministrstvu za izobraževanje ravno na tem področju. Zahvaljujem se za lepe besede o dobrem sodelovanju. Dejstvo je, narejenega je bilo veliko, pa vendarle tudi na tem področju je pred nami še mnogo odprtih izzivov, ki jih bo potrebno rešiti v naslednjih letih, v naslednjem obdobju. Pred nekaj meseci je bila sicer sprejeta novela krovnega zakona o, recimo temu, manjšinskem šolstvu, ki odpravlja zgolj nekatere anomalije, ki so bile nujne pač za spremembo. Kljub temu pa bo potreben nek resen razmislek in dolg pogovor o ustreznosti obeh modelov. Kot je državna sekretarka povedala, na področju kjer živi madžarska narodna skupnost imamo tako imenovane dvojezični model. Med tem ko na področju na obali, kjer živi italijanska narodna skupnost imamo tako slovenski kot italijanski šolski model. Hkrati pa poteka tudi kot jezik okolja slovenščina oziroma italijanščina. Pobuda gospoda Žiža se mi zdi zelo na mestu, da bi bilo absolutno smiselno razmišljati v smeri, kako morda še okrepiti znanje italijanščine tudi znotraj slovenske večine, navkljub temu, da je to obvezni predmet okolja v vseh osnovnih šolah v slovenskem učnem jeziku in na območju slovenske obale.  Glede strahov, ki jih izpostavlja gospa Novak, moram priznati, da sam teh strahov ne vidim. Mislim, da je spodbujanje znanja obeh jezikov na dvojezičnem območju na vsak način pozitivno in lahko okolje tudi v kulturnem smislu multikulturnosti bogati. Tako da, ja, morda bi bilo smiselno za razmišljati o spremembi tega modela, ampak ne zaradi tega, ker bi morda bilo slabo za okolje, da se tudi slovenska večina uči in na nek način zna madžarski jezik kot jezik manjšine.  Dotaknil bi se še vprašanja regionalnega RTV centra v Kopru, ki je bil na nek način dolga desetletja zgled, kako se pač ureja medijska zakonodaja na področju manjšin, tudi širše v Evropi. In tukaj na vsak način pozdravljam pobudo državnega sekretarka gospoda Stoparja, da se bo zadeve pač resno ministrstvo skupaj z RTV Slovenija lotilo in da se bo iskalo neke rešitve, ki bodo v korist tako večinskega naroda kot italijanske manjšine. Na vsak način še enkrat mislim, da je pozitivna diskriminacija narodnih skupnosti in vseh ranljivih skupin v družbi pozitivna in se je nikakor ne smemo bati. Verjamem, da bomo v prihodnje dobro sodelovali in da bo to bogatilo tako narodne skupnosti kot večinski narod. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod poslanec. Želi še kdo od poslancev besedo? Če ne, potem bi prosil tiste, ki ste bili nekako, bom rekel, tudi dejansko izzvani, da podate odgovore na zastavljena vprašanja. Mogoče najprej predsednica lendavske skupnosti.
Vida Törnar Judit
Jaz bi se rada zahvalila za vaša vprašanja in bi takoj postavila vprašanja gospe Novakovi, koliko staršev se je pri vas pritožilo, da je moralo svojega otroka odpeljati na eno jezično šolo. To me zelo zanima, ker mi praktično o kakšni osebi ali dveh ne vemo, da bi se to zgodilo. Ampak ne zaradi tega, ker so oni imeli probleme, ker si niso želeli, da bi se vključili v dvojezično šolo.  Druga zadeva, kar me tudi pesti, bi rada vprašala vaš gospa, če veste, kako se izvaja pouk madžarščine na dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah. Imamo dva nivoja, to je materni jezi in jezik okolja. Pri maternem jeziku imamo cilj, da otrok doseže visoko raven znanja in to je nekje C2, C1. Takrat, ko pa sem jaz govorila kakšen je naš predlog je to, da imamo ali naj konča materni jezik oziroma ima opravljen jezik na madžarščini kot materni jezik oziroma na ravni B1. Raven B1 to ni tako visoko kot si vi to predstavljate. Ker nimamo ravno dorečenega tega, kako vedeti jezik bi bilo čisto v redu, če bi se začeli s tem ukvarjati, da bi dorekli na določenih delovnih mestih kakšen nivo mora biti. So določena delovna mesta, kjer predvidevam, da je tudi nižje znanje madžarščine zadovoljivo. Zato ker se enostavno lahko srečamo tudi s takimi delovnimi mesti. Je pa tudi kar nekaj takih delovnih mest, kjer bi jaz kot pripadnica madžarske samouprave oziroma pripadnica madžarske skupnosti želela, da se z menoj gospod direktor pogovarja v madžarščini. To na visoki ravni. Tisti, ki si želijo pri nas biti na takem delovnem mestu verjetno si želijo kot izziv to, da se tudi naučijo madžarski jezik. Rada bi odgovorila na vprašanje gospoda, ko je rekel, da so tako visoki stroški glede dodatka za dvojezičnost. Če bi imeli točno določeno ravne znanja madžarskega jezika, potem bi bili točno določeni tudi verjetno procenti. Sedaj pa, ker ga nimamo določenega, se postavlja enakovredno vsako znanje. Tisto znanje, ki ga imam jaz oziroma tisto znanje, ki ga ima neka oseba, ki je praktično lahko tudi profesor jezika, pa tudi tista oseba, ki je dokončala 70 urni tečaj.  V izobraževanju je malo drugače, ampak na drugih delovnih mestih pa je praktično skoraj vseeno kako visoko obvlada. Od 3 do 6 % jim pripada in tukaj velike razlike v teh procentih denarno ni.
Hvala lepa. Prosil bi še predstavnike Vlade, če še podajo svoje odgovore. Izvolite.
Gospa Vesna Kalčič
Najlepša hvala za besedo. Bilo je tudi izpostavljeno, če sem prav razumela, glede sofinanciranja občin na narodnostno mešanem območju. Sredstva se namenjajo za strošek dodatek, kar zadeva občinsko upravo in organe občine. Za dvojezično poslovanje se namenjajo sredstva za stroške dodatka za dvojezičnost za zaposlene, za stroške sejnin članov občinske komisije za vprašanje italijanske oziroma madžarske samoupravne narodne skupnosti ter tudi za stroške priprave in objave dvojezičnega gradiva za sejo občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter prevodov lektorirane in objave, občinskih predpisov, dvojezičnih obrazcev ter drugega gradiva v jeziku italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Del sredstev se namenja pa tudi za občinske samoupravne narodne skupnosti. To je za izvedbe dejavnosti in programov teh skupnosti. Mogoče kar zadeva tega dela za občinske samoupravne narodne skupnosti bi prosila, da predstavijo mogoče predstavniki samoupravnih narodnih skupnosti. Hvala.
Izvolite.
Iztok Peroša
Ministrstvo za javno upravo, služba za upravne enote. Jaz bom skušal odgovoriti tukaj mogoče samo tako po vrhu, zato ker odgovorov čisto konkretnih nimam. Ampak če sem prav razumel gre za, bom skušal odgovoriti na vprašanje, skrb za objavo e-storitev, na e-portalu mislim, da je bilo s tega poglavja vprašanje v zvezi z aktivnostmi. E-portal je spletna stran državne uprave v katerem so objavljeni v glavnem postopki oziroma življenjski dogodki preko katerih pridejo lahko državljani bodisi do samega postopka, ki ga izvedejo preko spleta ali pa pridejo do obrazca. Teh 17 področij zakona o ureditvi določenih vprašanj menim, da kar se tiče arbitraže, menim da so to postopki, ki jih lahko državljani v skladu z Zakonom o arbitraži izvajajo pred organi in ti postopki so bili prevedeni tudi v italijanski oziroma madžarski jezik. poleg teh 17., je bilo še prevedeno še pet drugih postopkov, ki so zdaj niso bili prevedeni. Skratka, spletna stran se v skladu z možnostmi se prevajajo maksimalno postopki kakor se dajo. E-uprava je zopet v fazi prenove, dela se novo in vse skozi skrbi, da je večina teh zadevah tudi prevedenih v oba jezika. Kar se pa tiče obeh vprašanj upravičenosti v zvezi z dodatki za dvojezičnost, pa bomo pripravili odgovor na ministrstvu in vam ga posredovali.
Hvala lepa.  Želi še kdo besedo? Izvolite.
Gospa Dominika Švarc Pipan
Hvala še enkrat za besedo.  Bom zelo kratka, ker večino vprašanj je odgovoril kolega oziroma vse napovedal odgovore kolega iz Ministrstva za javno upravo in tudi dejansko bi tukaj samo dodala, da ta vprašanja niso v pristojnosti resornih ministrstev, se pravi, taki sistematizacija delovnih mest na relevantnih institucijah kot nadzor nad njimi in v zvezi s plačevanjem dodatkov je v pristojnosti MJU in ne resornih ministrstev, tako da mi tukaj ne moremo podajati odgovorov. Potem pa samo še na kratko o jezikovnih tečajih, ki ste jih omenjali. Omenjali pa ste poglavje iz sporočila, ki govori o jezikovnih tečajih za policiste. Kar se pa tiče pravosodja, pa moram povedati in to tudi iz sporočila izhaja, kot rečeno, bili so planirani ti tečaji že za 2017, pa se niso izvajali in so se pričeli v začetku letošnjega leta izvajati. In tukaj, mi smo imeli zelo izjemen odziv zlasti na področju italijanskega jezika oziroma tečajev italijanskega jezika in smo morali zaradi tega res navdušeno oziroma velikega odziva tudi predvideni tečaj oziroma ponavljati, čeprav ponovitev ni bila predvidena, tako da mi tukaj nimamo teh problemov, izvajamo pa seveda, to je potrebno poudariti, za razumevanje in za lažjo sliko, da mi tukaj ne izvajamo začetnih ali nekih splošnih jezikovnih tečajev, ampak izvajamo specializirane delavnice za tiste pravosodne funkcionarje in sodno osebje, ki so že dodeljeni za vodenje dvojezičnih postopkov na teh območjih.
Hvala lepa. Gospa Vuk.
Martina Vuk
Najlepša hvala.  Najprej bi se vsem zahvalila pravzaprav za izrečene pohvale. Moram reči, da je prijetno stopati na področje, ki ima že vzpostavljene izjemno dobre temelje sodelovanja in sem prepričana, da jih bomo tudi nadaljevali. Tudi z menoj danes je sodelavec gospod Roman Gruden, ki ga vsi zagotovo dobro poznate, ker že dolga leta deluje na tem področju, pa tudi danes poslanec pa še pred kratkim zaposleni na ministrstvu za izobraževanje gospod Koprivc, ki pa je pravzaprav tisti, ki je bil tudi zadolžen za oba omenjena projekta, ki sem jih prej izpostavila, kar pomeni, da so ti temelji res dobri. Kar nas čaka v prihodnje. To je tudi odgovor na vprašanja, ki so se pojavila, je pogledati ali so vse pravne podlage ustrezne in ali se jih v praksi res da izvajati tako kot so zapisane, če bo potrebna kakšna korekcija, boste vi prvi, ne samo v postopku ko bomo to ugotavljali ali pripravljali rešitve, ampak tudi seveda potem pri obravnavi morebitnih novel zakonov tisti, ki ste pristojni za to. Ko pa gremo v izvajanje v praksi v samo implementacijo, pa se mi zdi izjemno pomembno, da slišimo te izkušnje iz prakse, in da skušamo tako na konkretnih primerih kot na morebiti vseh podobnih potem iskati take rešitve, ki so izvedljive, ki zadovoljujejo to kar je potrebno, kar je cilj, in ki dajo ustrezno dvojezičnost na območja kjer je ta dvojezičnost predpisana na način, da seveda tako večinsko prebivalstvo kot obe narodni skupnosti lahko potem ugotovita, da je stvar izpeljana v praksi tako, da deluje. Ključno je, da deluje.   (nadaljevanje) Ključno je, da deluje, da torej pripadnik narodne skupnosti lahko dobi od vseh državnih organov in drugih institucij, ki imajo javno pooblastila pač informacije, obrazce v našem primeru izobraževanje in vzgojo v svojem maternem jeziku in zato morajo biti te pogoji izpolnjeni. Na kakšen način se pa to izvaja je pa vedno stvar dogovora možnosti izvedbe in tako, da je torej to neko obojestransko zadovoljstvo. Naj samo povem glede pogojev za zasedbo delovnih mest kot je že gospa dejala tukaj na področju izobraževanja so zadeve, kar precej natančno opredeljene, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni. Ja, imamo ta dva izobraževalna modela, ki sem jih omenila in mogoče prej nisem bila dovolj natančna. Na področju kjer imamo tako italijanske kot slovenske šole morajo pač vsi strokovni delavci in strokovne delavke v italijanski šoli seveda obvladati italijanski jezik, edina izjema, ki sem jo prej omenila so pač učiteljice in učitelji slovenskega jezika. Na področju madžarske narodne skupnosti kjer pa so dvojezični vrtci in dvojezične šole pa morajo vsi strokovni delavci obvladati oba jezika, določeno je tudi na kakšnem nivoju in na kakšen način ter hkrati je pa tudi ta zvezdica določena, da mora bito sorazmerna zastopanost strokovnih delavcev tako iz vrst slovenskega naroda kot iz vrst madžarske narodne skupnosti, da ne bi prihajalo tudi tukaj do nesorazmerij. To je res v pristojnosti Ministrstva za javno upravo pa vendar se veliko vprašanj pojavlja z vidika priznavanja dodatka. Tukaj je zadeve precej jasna, v praksi pa prihaja do zelo veliko težav, to vem, poznam še iz svojih prejšnjih služb, ko se je ta zadeva vzpostavljala. Kar je pomembno je to, da delovno mesto kateremu se lahko dodeli dodatek mora biti sistemizirano na način, da je obvladovanje jezika pogoj za zasedbo delovnega mesta, kar pomeni, da tisti, ki to delovno mesto zaseda tudi mora obvladati ta jezik in dejansko, ker je to ena od del nalog, ki jih opravlja mora ta jezik tudi v resnici uporabljati pri svojem delu. To je ključno. Inšpektorat za javni sektor je tisti, ki to nadzoruje. Predstojniki pa so tisti, ki seveda, ker so zadolženi za svoje zaposlene morajo ugotavljati ali je to delovno mesto tako sistemizirano ali ta oseba, ki ga zaseda te pogoje izpolnjuje in ali ta jezik dejansko uporablja, potem pač dodatek pripada. Vemo, da v praksi se lahko dogaja to, da po liniji najmanjšega odpora se to, kar počez dodeluje, kar potem ni pravično in povzroči slabo voljo pri tistih, ki dejansko ta jezik ves čas morajo uporabljati ali pa bolj pogosto ga tudi bolj obvladajo in pri tistih, ki - lahko sedaj v narekovajih rečem - »proforma« pač imajo to samo zapisano, v resnici pa ga ne uporabljajo. Tukaj je treba res kot sem rekla tudi praktično pristopiti, pogledati same konkretne primere in se, potem ustrezno odzvati tudi na tem področju.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Še mogoče kdo s strani Vlade, kakšno pojasnilo, odgovor? Kdo od kolegic? Izvolite.
Jaz bi ponovila moje vprašanje zakaj je prišlo do dveh različnih modelov? Hkrati bom odgovorila. Jaz sem izpostavila problem, ki so mi ga izpostavljali nekateri prebivalci Prekmurja nisem pa štela število koliko se jih je vpisalo drugam oziroma so šli že v začetku od druge šole. Tako da, opozorila sem samo na problem.
Hvala lepa.  Če dovolite, bom kar jaz odgovoril na ta vprašanja.  Jaz mislim, da se veliko napetosti tudi v Pomurju pa tudi kolikor opažam velikokrat tudi v Ljubljani pojavlja jaz bom rekel iz nepoznavanja dejanskega stanja. Ker živim na narodnostno mešanem območju in sem bom rekel tudi otrok tega dvojezičnega šolstva, če smem temu tako reči. Moram povedati, da smo se mi Madžari slovenščine naučili vsi. Na različnih nivojih, na različnih stanjih znanja, ampak dejansko smo morali se vsi naučiti slovensko, če smo želeli ali nismo želeli. Jaz vedno pravim, da v državi v kateri živiš, moraš jezik države se naučiti ob jeziku, svojem materinem jeziku, tako da je prav, da smo se mi slovenščine naučili.  Glede dvojezičnega šolstva. Ta model nismo izbrali mi, torej nam je bilo dejansko pred 60. leti vsiljeno. Ker leta 1956 so madžarske šole, oblasti takrat ukinile in kot bom rekel nek, kako bi rekel, mogoče iz ne vem kakšnega razloga verjetno so imeli slabo vest ali kaj podobnega, so si izmislili ta dvojezičen model, ki bi naj zagotavljal to, da se mora vsak Slovenec naučiti madžarsko in vsak Madžar se naučiti slovensko. Ta drugi del se v celoti izvedel, prvi del pa ne. formalno ja, ampak verjemite mi, kot sem rekel, izhaja iz takšne šole, poznam veliko ljudi, nihče, pripadnik slovenske narodnosti, ki se ni želel naučiti madžarsko… Formalno se je moral, ampak nikoli nihče ni dobil enke, nihče ni zaradi tega ponavljal razreda, ker tudi učitelji so glede tega vprašanja zelo previdni. To, da so se številni šli v enojezične šole izven narodnostno mešanega območja, to ne drži. Nekateri so bili, nekateri bom rekel, vedno strašijo s tem, tudi na Facebooku in na drugih omrežjih in nekako vedno govorijo, da so prikrajšani za svoje pravice. Tukaj svojega stališča ne želim temu oporekati, ampak še enkrat ponavljam, da tisti, ki hodi v dvojezično osnovno šolo in ni pripadnik madžarske narodnosti, če se ne želi, se mu dejansko ni treba naučiti madžarsko. Je pa zanimivo, da se je v zadnjih nekaj letih predvsem po vojni na Balkanu nekaj družin iz Bosne in tudi drugod priselilo k nam in zanimivo, da so se ti otroci, ki so prišli v eno tujo državo, imam skoraj soseda, ki je bil star deset let, se mi zdi, ko je prišel k nam, mi je sam rekel, da je doživel šok, da se mora učiti slovensko, doživel še drugi šok, da se mora učiti madžarsko in zanimivo, da se je ta otrok naučil madžarsko brez problema brez protesta brez ne vem česarkoli, med tem, ko imajo mnoge slovenske družine na tem narodnostno mešanem območju nekakšen odpor do učenja madžarskega jezika, ki je, kot bom rekel, še vedno na zelo formalni ravni. V eni zadevi se jaz popolnoma strinjam z vami. Mislim, da ta sistem ni dober, ker nismo z njim zadovoljni ne Slovenci ne Madžari. Nekaj bo treba spremeniti, kljub tem 60.letom. To se strinjam. Kaj narediti, ne vem, sam tudi ne vem. Mislim pa, da ni dobro, da se ta problematika oziroma polemika se je pojavila pred volitvami, pred državnozborskimi volitvami, smo imeli kar vročo debato na to temo. Pred lokalnimi volitvami bi prosil, bom rekel v podrobnosti, ker se tega ne gremo, ker mislim, da bo spet prišlo do nepotrebnih napetosti na tem področju, sem pa prvi, ki je za to, da sprožimo dialog, da najdemo boljšo rešitev kot jo sedaj imamo. Pa tudi sicer tisti, ki dejansko želi svojega otroka peljati v samo slovensko šolo, ima možnost kjer na tem narodnostno mešanem območju ob meji z njo imamo kar nekaj šol kjer ima vsak možnost, torej nikomur ni prisiljeno, da mora hoditi v dvojezično šolo. Ampak mislim, da če želimo ta sistem spremeniti in ukiniti dvojezične šole oziroma dovoliti enojezične šole ali naj bodo slovenske, madžarske, kakršnekoli na narodnostno mešanem območju, potem je to vprašanje, ko se moramo verjetno soočiti s spremembo ustave in tako naprej. Mislim, da je to vprašanje zelo zapleteno, zelo večstransko, zato se moramo tega vprašanja tudi zelo pametno, brez vzkipljivih misli, ampak zelo preudarno lotiti, sem pa absolutno za dialog.  Kar se, to je bilo tudi vprašanje glede dvojezičnega dodatka. Poglejte, jaz sem v svoji kampanji tudi navedel, da je bi bilo potrebno na tem področju narediti, izvesti en drug sistem, ravno zaradi tega, ker menim, da je v praksi, v zakonih in podzakonskih aktih tako pri uporabi madžarskega jezika kakor tudi pri dvojezičnih dodatkih veliko nedorečenega in bodimo tudi tukaj iskreni, vsi smo krvavi pod kožo in veliko ljudi   (nadaljevanje) se teh nedorečenih stvari, bom zdaj grdo besedo rekel, okorišča in izkorišča. So tudi učitelji na dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah, ki v svoji karieri niti besede madžarsko ne spregovorijo, ampak ne spomnim se, da bi kdorkoli se odpovedal dvojezičnemu dodatku, ki znaša 12 ali 15 %, in če to seštejete, potem je to od 40 do 50 tisoč evrov v obdobju ene zaposlitve. Torej mislim, da je tu kar veliko tistih, ki ta sistem izkoriščajo. Kot sem rekel, vsak pripadnik madžarske skupnosti se je slovensko naučil, veliko Slovencev pa se ni naučilo madžarskega jezika. Sam sem tudi mnenja, da bi bilo treba določene zakone spremeniti. Določeni predstavniki madžarske skupnosti ravno o tem vprašanju se ne strinjajo z mano, ker jaz se strinjam, torej, moje osebno stališče je, da morda ni potrebno, da vsi zaposleni govorijo oba jezika, ampak vsaj tisti uradniki, ki imajo neposreden stik z ljudmi, z občani, pa mislim, da bi morali vsaj na osnovni ravni govoriti tudi madžarski jezik. Ker, recimo, knjigovodja ali ne vem kdo, ki dela v ozadju, neko tehnično osebje, mislim, da ni toliko pomembno. Ampak če bomo še ta moment opustili, da morajo tisti ljudje, ki delajo na šalterjih, na okencih, govoriti tudi madžarski jezik, potem mislim, da smo celotno to dvojezično, kako bi rekel, politiko, na katero je lahko slovenska država kljub tistim pomanjkljivostim, o katerih smo danes in v preteklosti govorili, potem lahko vržemo skozi okno. In mislim, da bi to vseeno bilo potrebno in bi veljalo premisliti. Zato bo tudi pri naslednji točki dnevnega reda moj predlog, pa zdaj mogoče že preskakujem, pa me bodo morda okrcali, ampak vseeno moram povedati, da bo to moj predlog, da gremo tudi na teren, da dejansko na terenu spoznamo določene stvari. Ker tu v Ljubljani, tisti, ki živite v Ljubljani, ki ne živite na narodnostno mešanem območju, na Obali ali pri nas, dobite različne informacije od ljudi, ki jim verjetno zaupate, ki jim verjamete. In jaz celo verjamem, da te informacije niso slabonamerne, ampak so z veliko vidikov zelo občutljive. Zato je dobro, da mogoče določene stvari spoznamo osebno na terenu in potem ugotovimo, da je verjetno resnica nekje vmes. Torej mislim, da obe narodni skupnosti kot tudi manjšinske skupnosti, ki živijo izven države Slovenije, torej slovenske skupnosti, mislim, da morajo vedno vztrajati na tem, da se stanje v državi, v kateri živijo, izboljšuje. In jaz sem vesel, da živimo v državi, kjer so pravice avtohtonih narodnih skupnosti tudi v evropskem merilu na zelo visokem nivoju, ampak to še ne pomeni, kot je gospod Koprivec rekel, da moramo vsak dan nekaj poskusiti narediti, da bo to dobro, ker ne nazadnje, ker mislim, da ni to tako veliko breme tudi za pripadnike nemadžarskih skupnosti. Recimo, jaz sem tudi zaradi tega vesel, da se je Lendava odločila - pa se opravičujem, če je to zdaj malo reklame -, da bo kandidirala za evropsko prestolnico kulture 2025, ker je to ideja ravno naše regije, večjezične, večkulturne, večverske, ker mislim, da je to strpnost, ki jo vsak dan nekako s tem poskušamo živeti in ni vedno tako enostavno in vedno ni tako samoumevno, kot si to mnogi predstavljate, ki izhajate iz enojezičnega območja. Torej jaz vse vas prosim, da tudi v bodoče - spoštujem mnenje vsakogar, sem vedno za odprt za dialog z vsakim, ampak mislim, da je pri določenih formulacijah, da bodimo vsi zelo previdni in poslušamo in slišimo drug drugega. Predvsem pa mislim tudi predstavnike narodnih skupnosti, ker vseeno smo mi tisti, ki čutimo v prvi vrsti tiste negativne, morebitne negativne učinke, ki nas lahko doletijo.  Se opravičujem, če sem bil malo predolg, pa mogoče malo tudi preširok, ampak mislim, da v kontekstu dela tega odbora sem nekako čutil, da te zadeve tudi povem.  Gospa, izvolite.
Hvala za vaš obširen odgovor. Sem vesela, da ste mi razložili, zakaj je do tega prišlo, ker me je to res zanimalo in nisem vedela. Ste pa povedali prav to, na kar sem jaz želela opozoriti - da je fino, da znajo otroci, da se učijo, ampak hkrati nekateri imajo pa tudi odpor, ker nimajo druge možnosti.   (nadaljevanje) In na to sem bila jaz osebno večkrat opozorjena. Se pa dobro zavedam, kako pomembno je znanje jezika, in jaz vsakega občudujem, ki zna tudi madžarsko, ker vem, da to ni enostaven jezik. Zato odobravam, da se čim bolj zgodaj učijo. Seveda pa, če je to neka prisila, neka obveza, potem pa vidim tudi neko nasilje s strani ne vem koga nad narodom, temu pa se ljudje potem upirajo in so nezadovoljni. Tako, kar se mene tiče, tudi nisem opozorila na to zaradi kakršnihkoli volitev, ampak zaradi tega, ker je danes ta tematika, ki jo tu obravnavamo, in me je še gospa, ki je govorila o teh nivojih znanja, še posebej spodbudila, da sem morda bila malo bolj čustvena, kot bi bila sicer. In se za to opravičujem, nikakor ni bil moj namen spodbujanje kakršnegakoli sovraštva med obema narodoma, ker sem za mirno sobivanje. Je pa ta problematika bila tudi pri meni večkrat izpostavljena.
Hvala lepa. Tega tudi nismo tako zaznali. Mislim, da je lepo in prav, da se pogovarjamo, in potem se bomo tudi dogovorili.  Ima še kdo željo, da se oglasi? Če ne, zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Komisija za narodni skupnosti seznanila s Poročilom o izvedbi načrta ukrepov Vlade Republike Slovenije za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti 2015-2018 za leto 2017.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vsem predstavnikom Vlade, ki ste prišli na to sejo.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.  Tu bi imel dva predloga, ki bosta nekako nakazala smer delovanja naše komisije.  Najprej bi predlagal, da Komisija za narodni skupnosti na Vlado Republike Slovenije naslovi prošnjo za gradivo, v katerem bi vsa ministrstva predložila načrt delovanja na področju zagotavljanja posebnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, kot to izhaja iz 64. člena Ustave Republike Slovenije in drugih pravnih aktov s tega področja. Rok za predložitev tega gradiva naj bi bil 27. 11. 2018, tako bi na naslednji redni seji naše komisije, ki je predvidena za 13. 12. 2018, to točko lahko tudi potem uvrstili na dnevni red. In potem bi dejansko za podobno stališče prosil tudi Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost in Obalno italijansko narodno skupnost, da s podobnim programom nekako omogoči oziroma s svojimi težnjami prispevajo k temu, da skupaj sestavimo oziroma označimo tista področja delovanja, ki so za delo te komisije zelo pomembna. In to bi potem prispevalo k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delu komisije, kot to izhaja iz 38. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da Komisija za narodni skupnosti obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, in da predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh skupnosti. Torej, kot sem že omenil, rok naj bi bil 27. 11. 2018, obravnavali bi to tematiko na naslednji redni seji, ki je predvidena za 13. december 2018.  Ali želi kdo razpravljati? Ker ne vidim želje po razpravi, predlagam, da o teh dveh sklepih glasujemo skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Želel bi vas še seznaniti z drugim predlogom, ki sem ga dejansko že prej nekako tudi navedel. Predlagam, da bi Komisija za narodni skupnosti dve od prihodnjih sej izvedla na terenu, torej pri avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti. Ob tem bi izvedli tudi obisk nekaterih pomembnejših institucij, ki delujejo na narodnostno mešanem območju. Za termine teh sej se bomo pa potem nekako naknadno dogovorili in uskladili.  Želi kdo razpravljati o tem? Vidim, da ne.  Glede na 49. člen poslovnika dajem na glasovanje predlog sklepa, da bi se dve seji izvedli zunaj sedeža Državnega zbora. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.   (nadaljevanje) S tem končujem to točko dnevnega reda in hkrati tudi 1. sejo Komisije za narodni skupnosti. Vsem sodelujočim se prav lepo zahvaljujem.