Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 50. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 85. seji 13. 11. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Rudi Medved, Matjaž Han, Samo Bevk, dr. Franc Trček, mag. Bojana Muršič, Predrag Baković, Franc Kramar, mag. Andrej Rajh in Vojko Starović. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavil noben poslanec oziroma poslanka.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19.

Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade mag. Petru Ješovniku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Slovenija se sooča z drugim valom epidemije, zato je potrebno sprejetje novega protikoronskega paketa. S predlaganim zakonom želimo omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Zato je potrebno nekatere ukrepe iz petega paketa, ki so bili sprejeti še pred ponovno razglasitvijo epidemije covid-19, dopolniti. Prav tako je smiselno nekatere ukrepe iz prvega paketa ponovno aktivirati, na primer subvencije podjetjem na čakanju zaposlenih na delo, nekatere ukrepe iz tretjega paketa pa podaljšati, na primer podaljšanje subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Predlagani zakon prinaša tudi novo rešitev: pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Predlog zakona med drugim prinaša tudi zagotovitev informacijsko-komunikacijske tehnologije za izobraževanje na daljavo, podaljšanje usposabljanja mladih raziskovalcev, zaščitno opremo za dijake in študente s področja zdravstvene in socialne varnosti in tako dalje, da ne naštevam vseh.

Kot je Ministrstvo za finance že večkrat poudarilo, se ta kriza razlikuje od finančne krize leta 2008. Ta kriza je sektorska. Določene panoge so bolj prizadete kot druge, zato se ukrepi targetirajo na tiste, ki jih potrebujejo. Pri pripravi ukrepov delamo na dolgi rok. Na prvem mestu ostaja zdravje ljudi, zato predlagamo, da zakon potrdite. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Stališče bo predstavil Marko Bandelli.

Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predsednik!

Zaradi cilja zagotovitve pravne podlage za hitrejšo uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 imamo pred sabo zopet sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Predlog zakona po navedbah Vlade predstavlja nujni ukrep, ki bo omogočil takojšno in učinkovito zagotovitev omilitve in odprave posledic epidemije. Vse lepo in prav, če Vlada ne bi – tako kot vedno – v interventni predlog vključila tudi zakonskih določb, ki niso v nobeni povezavi z epidemijo COVID-19 in grobo posegajo v sistemsko zakonodajo. Hkrati pa so sporne tudi z vidika izključitve pravice do zakonodajnega referenduma. Ena tistih, ki najbolj bode v oči in je dobesedno padla z neba, je tako imenovani Jambrekov člen, s katerim bi morali visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati šele ob drugem nadaljnjem podaljšanju akreditacije in ne že ob prvem.

Seveda bom zopet omenil tudi možnost kaznovanja posameznikov, ki ne spoštujejo omejitev zbiranja ljudi na javnih krajih, in tistih, ki javno pozivajo h kršitvi prepovedi zbiranja ljudi ali zbiranja organizirajo. Četudi ste določbo pod pritiskom ene izmed koalicijskih partneric omilili, je po naši oceni to še vedno metanje peska v oči državljanom. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je posebej izpostavila neustreznost umeščanja takšne vrste določb v zakonsko besedilo, ki se sprejema po nujnem postopku, in poudarila, da bi se takšna praksa poseganja v pravico do referenduma v postopku morebitne ustavne presoje lahko izkazala za ustavno nedopustno.

Seveda opozoril Zakonodajno-pravne službe niste upoštevali, tako kot niste upoštevali niti enega našega predloga izboljšave vaših ukrepov. Božičnica za upokojence in podaljšanje vinjet se vam očitno ne zdijo dovolj pomembni, da bi ob podpori vseh razmislili, kot tudi ne brezplačna zagotovitev tabličnih računalnikov z mobilno internetno povezavo za učence in dijake ter predlog za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki v ospredje postavlja javni zdravstveni sistem. Z vašimi neokusnimi podtaknjenci v zakon, ki bi moral v prvi vrsti zagotoviti pomoč ljudem in ne vašim prijateljem, ste resnično pokazali na prioritete, ki jim sledite.

V Poslanski skupini SAB iz vseh naštetih razlogov predloga sklepa ne bomo podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. Izrek se pogostokrat uporablja kot previdno opozorilo, da lahko imajo dobre namere tudi nezaželene posledice. Navadno tako opozorilo ne pomaga iz prepričanja, da se bo vse dobro končalo. Toda če se ne bi tako mnogokrat ponavljalo, bi bil izrek pozabljen. Ljudje imajo radi preproste zamisli. Prebudi se kljubovanje, lahko dosežemo, kar hočemo. V sredo smo z 51 glasovi za in 11 glasovi proti sprejeli Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Včeraj je Državni svet s 26 glasovi odrekel odložilni veto, le dva svetnika sta menila drugače. Danes smo znova poklicani v poslanske klopi, da glasujemo o tem, ali bi bil morebitni referendum o šestem protikoronskem zakonu dopusten ali ne. V času epidemije se tiho in neopaženo brez kritike uveljavlja trditev, da je referendum najboljše demokratično sredstvo odločanja. V politični filozofiji referendum ni obravnavan kot brezpogojno demokratično sredstvo. V nasprotju z našimi ropotajočimi zagovorniki referenduma ga na splošno smatrajo kot priljubljeno sredstvo diktatorjev in tiranov. Clement Attlee, laburistični voditelj, je na vrhuncu politične krize v Veliki Britaniji neposredno po koncu druge svetovne vojne izjavil »referendum je instrument nacizma in fašizma«. Takrat je Winston Churchill zahteval podaljšanje mandata parlamentu in to vsiljeval kot vprašanje na referendumu. Ni uspel. Atlee pa je iz lastnih izkušenj dobro vedel, o čem govori. Referendum je sredstvo za izražanje volje volivcev, ki ga nikakor ne gre izključiti, toda popolnoma problematično je glorificiranje referenduma kot vrhunskega načina odločanja. Stališče o referendumu in njegovi dopustnosti in koristnosti je odvisno od okoliščin v času in prostoru. Predstavniška demokracija ima svoje slabosti. Politične stranke so oligarhizirane in izvor negativne selekcije, njene inštitucije pa so pomanjkljive. Vendarle pa razširjena uporaba referenduma ni ne zdravilo in ne zamenjava za tako stanje. Bistvo demokracije ni v glasovanju, marveč v razpravi. Glasovanje je že vgrajeno kot del demokratičnega odločitvenega procesa. Kadar je o zadevi opravljena temeljita razprava, takrat šele je potrebno glasovati. Razumevanje demokracije običajno vodi teoretike in praktike k sklepu, da je predstavniška demokracija pravilo in da se velja izogibati referendumu kot sredstvu neposredne demokracije. Sistem ki dovoljuje volivcem, da glasujejo samo z »da« ali z »ne« ali pa z »za« ali »proti«, bi institucionaliziral načelo, ki je sovražno naperjeno zoper ideal demokracije kot razprave. Demokracija je pravzaprav poliarhija, v kateri se odnosi med večino in manjšino spreminjajo glede na razmerja v času in glede na akutnost odprtih zadev.

Nenazadnje, gospe in gospodje, ali smo res že vsi pozabili, da obstajajo defekti in izkrivljanja neposredne demokracije. Ne bolehamo od amnezije vsi, ki smo kdaj sodelovali na zborih neposrednih proizvajalcev, ali pa smo bili člani delavskih svetov in delavskih kontrol. Razen spominov, kako je bilo vse skupaj prijetno in zabavno, s kiselkastim priokusom sicer, se je treba spomniti tudi tega, kako je bilo vse skupaj brezplodno in zmanipulirano.

Poslanci Poslanske skupine DeSUS smo že opozorili na pomen največjega od ukrepov v šestem protikoronskem zakonu. To je delno sofinanciranje nekritih fiksnih stroškov podjetjem. Mesečno je vredno več kot 100 milijonov evrov. Če bo ukrep podaljšan do konca polovice prihodnjega leta, kar je realno, bo država zgolj temu ukrepu namenila nekoliko manj kot milijardo evrov. Nasprotovati čemu takemu v kakršnikoli obliki, to ni nič drugega, kakor bolano.

Sklep o nedopustnosti razpisa referenduma bomo poslanci Poslanske skupine DeSUS soglasno podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Suzana Lep Šimenko, ki bo predstavila Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni spoštovane poslanke, poslanci.

V sredo smo na 49. izredni seji Državnega zbora z 51 glasovi za in 11 glasovi proti sprejeli Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 ali krajše PKP6. Zaradi naraščanja števila okuženih in predvsem zaradi naraščanja zasedenosti kapacitet v bolnišnicah ter števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, je bila vlada 18. oktobra primorana ponovno razglasiti epidemijo. PKP6 s finančnim učinkom več kot ene milijarde evrov prinaša pomoč in ukrepe za ublažitev posledic epidemije za gospodarstvo predvsem za tiste, ki so zaradi ukrepov morali začasno prenehati opravljati dejavnost ali pa jo izvajajo v bistveno zmanjšanem obsegu. PKP6 je usmerjen v ohranitev delovnih mest, PKP6 prinaša pomoč številnim državljanom, ki so utrpeli posledice epidemije. Govorimo o rešitvah, kot so delno kritje fiksnih stroškov podjetjem, nadomestilo plače za čas čakanja na delo, oprostitev plačila poslovnih prostorov, če je lastnik država, lokalna skupnost, podaljšanje moratorija za kredite, odlog in obročno plačilo davkov, oprostitev plačila vrtca, če ga otrok ne obiskuje, topel obrok za učence in dijake iz socialno ogroženih družin, nadomestilo plače zaradi karantene, sobivanje enega starša z bolnim otrokom v bolnišnici, finančno nadomestilo kmetom, dodatek za zaposlene, ki delajo v sivi, rdeči coni in tako naprej.

Ker želimo, da ta pomoč karseda hitro pride do ljudi, da ta pomoč čimprej pride do podjetij, v Slovenski demokratski stranki seveda podpiramo Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma v PKP6. Hvala.

Hvala lepa.

Tina Heferle bo predstavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

Hvala, predsednik za besedo. Lep pozdrav vsem!

V Poslanski skupini LMŠ s sklepom, da se prepove referendum za protikoronski zakon ne bi imeli težav, če bi bil ta zakon v resnici namenjen samo odpravi posledic drugega vala epidemije in pomoči državljanom ter gospodarstvu. Za takšne primere je bila namreč sprejeta zakonska možnost, da se državljanom omeji njihova ustavna pravica do referendumske pobude, torej za ukrepe, ko se z zakonom sprejemajo nujni ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, kar epidemija COVID-19 tudi je. Vendar, spoštovana vladna koalicija, pri šestem protikoronskem zakonu ste ponovno izkoristili to zdravstveno in ekonomsko krizo za to, da ste v interventni zakon podtaknili določbe, ki nimajo nobene zveze z odpravo posledic epidemije. Na eni strani ste podtaknili tako imenovani Jambrekov člen, s katerim mu boste, kljub temu da njegova univerza ne izpolnjuje pogojev za akreditacijo, namenili blizu 2 milijona evrov. Po vaše – vse v imenu epidemije.

Po drugi strani pa ste v zakon podtaknili kazensko določbo, s katero zaostrujete kaznovalno politiko do naših državljanov in predpisujete enormno visoke denarne kazni. Če mislite, da ljudje tega ne razumejo in da ne dojamejo, da ste s tem presegli namen oziroma bistvo interventne zakonodaje, se hudo motite. Očitke, da se premalo ukvarjate z reševanjem ekonomsko-socialnega položaja posameznikov, ki so izgubili zaposlitev, ali pa podjetnikov, ki ste jim prepovedali poslovati, lahko slišimo in preberemo vsak dan, pa vam očitno ne pridejo do živega.

Kot rečeno, v LMŠ bi z veseljem podprli sklep, da se prepove referendum, če bi v zakonu resnično urejali zgolj in samo odpravo vseh teh posledic krize. Ker pa temu ni tako, pa ne bomo sodelovali pri tako nehigienični zlorabi instituta prepovedi referenduma in ne bomo vam držali štange pri tem, da medtem ko talate bombončke posameznikom, ostalim državljanom odrekate pravico, da bi se v tem javno izrekli. Državljani niso samo zato, da sedijo na kavču.