Uroš LampretPREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 51. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Samo Bevk in Matjaž Han.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 26. novembra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda nisem prejel.
Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 13.
(Za je glasovalo 51.) (Proti 13.)
Ugotavljam, da je dnevni red 51. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKI VOJSKI V LETIH 2021 DO 2026.
Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo gospodu Urošu Lampretu.
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Temeljni cilj Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 je zagotovitev finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki v naslednjih šestih letih za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske ter sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe Nata. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi sprejem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, saj bi odložitev sprejetja takih zakonov in zlasti njihova zavrnitev na referendumu pomenila resno oviro za delovanje države oziroma za izvrševanje njenih temeljnih funkcij. Menimo, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov. Za nedopustnost referenduma iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave morajo biti izpolnjeni trije pogoji: pravni predpis mora biti po svoji obliki zakon. Zakon mora vsebovati nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot; te ustavne vrednote pa so obramba države, varnost ali odprava posledic naravnih nesreč. Prvi in tretji pogoj sta nedvomno izpolnjena, saj gre za zakon na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije. Zakon ne vsebuje nikakršnih drugih določb, ki niso s področja obrambe in varnosti, tako da bi posredno izigral pravico do referenduma. Zakon vsebuje tudi nujne ukrepe za zagotovitev obrambe in varnosti Republike Slovenije v nacionalnem in tudi kolektivnem obrambno-varnostnem sistemu. Da bi bili zakonski ukrepi nujni, morajo biti po svoji vsebini neobhodni, bistveni in ključni, tako da brez njih obrambe in varnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati. V časovnem smislu pa mora njihova odložitev ali celo nesprejem v primeru uspelega referenduma povzročiti resno oviranje delovanja države za izvajanje njenih temeljnih funkcij, kar bi lahko privedlo do nastanka težko popravljivih posledic ali do ogrožanja uresničevanja drugih ustavnih določb.
Če se najprej dotaknem časovne komponente nujnosti, lahko ugotovimo, da resno oviranje delovanja države za izvajanje njenih temeljnih funkcij na področju obrambe in varnosti obstaja ne le že sedaj, temveč že skoraj celo desetletje. Vse od leta 2013, kot potrjujejo nacionalne in mednarodne strokovne ocene, Slovenska vojska ne dosega potrebne ravni pripravljenosti in sposobnosti za delovanje v celotnem spektru vojaških operacij. Nacionalni varnostni sistem že več let zapored ne dosega potrebne ravni sposobnosti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in tveganji nacionalne varnosti ter ne zmore uresničevati vseh dodeljenih ciljev in nalog ter vzpostaviti nujnih obrambnih zmogljivosti države. To pomeni, da že več let v Sloveniji na področju obrambe in varnosti obstaja stanje, ki je nezdružljivo s temeljno ustavno obveznostjo iz 123. člena Ustave, ki zahteva učinkovito obrambo države in s tem dejansko varnost državljanov in državljank ter tudi izpolnjevanje svojih mednarodnopravnih obveznosti na tem področju, kot velevata 8. in 3.a člen Ustave. Te ukrepe v smislu zagotovitve pravne podlage za nakup vojaške opreme se vzpostavlja z zakonom, ki vzpostavlja pravno podlago za nakup nujno potrebnih vojaškotransportnih, komunikacijskih, kibernetskoobrambnih, infrastrukturnih, raketnih in pehotnih sredstev. Zagotovitev te pravne podlage je nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju nujno srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki nujno terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.
Prav tako ni nobenega dvoma o obstoju vsebinske nujnosti zakona. Zakon vzpostavlja v tem trenutku neobstoječo pravno podlago za srednjeročno prevzemanje obveznosti za izvajanje obrambnih investicij, ki so pa po svoji vsebini neobhodne, bistvene ter ključne za nacionalni in kolektivni obrambni sistem. Zaradi finančno-ekonomske krize v preteklih letih je prišlo do popolnega zastoja v razvoju obrambnega sistema, kar je rezultiralo v kontinuiranih negativnih domačih in tujih ocenah stanja slovenske vojske ter tudi v neizpolnjevanju že večkrat danih mednarodnih zavez. Najlepša hvala, predsednik.
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Stališče bo predstavil Franc Jurša.
Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav kolegicam in kolegom!
»Vojaki pomagali pri sanaciji čebelarskega doma. Slovenska vojska pomaga pri iskanju pogrešane osebe. Notranjcem, ki so ostali brez elektrike, pomaga Slovenska vojska. Vojska s helikopterjem kar petkrat posredovala v gorah. Hmeljarjem pomagala tudi Slovenska vojska. Slovenska vojska pomagala pri preselitvi laboratorija UKC Ljubljana.« To je le nekaj medijskih naslovnic, ki jih najdemo, ko v iskalnik vtipkamo – Slovenska vojska. Ko jih potrebujemo, nam pripadnice in pripadniki Slovenske vojske pomagajo. Žledolom, plaz, reševanje v gorah, prevoz nedonošenčkov in še mnogo dejavnosti je, kjer bi nam brez naših vojakov trdo predlo. In danes bomo ponovno lahko poslušali o nabavi raket in o tem, v kakšnih agresorskih akcijah sodelujejo naši fantje in dekleta. Vendar vam moram takoj povedati, da je vsak vojak, ki sem ga imel čast spoznati ali srečati – to priložnost pa sem imel več kot 10 let – izkazal veliko večji nivo spoštovanja, potrpežljivosti, kulture, samoobvladovanja kot marsikateri poslanec oziroma poslanka v našem državnem zboru. Sredstva, ki se jim bodo do leta 2026 namenila, nikakor niso vržena v zrak, kot bi želeli prikazati nekateri. So naložbe, zato da bo njihovo delo teklo normalno, da bomo mi vsi bolj varni ter da bomo v vsakem življenjsko pomembnem trenutku deležni pomoči pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Vseskozi smo jemali Slovenski vojski. Ko so bili časi krize, ko je bilo treba oblikovati rebalans ali pa proračun, vedno smo rekli – Kje bomo vzeli? Pri Slovenski vojski smo jemali in to jemanje se dejansko enkrat mora končati, čeprav boste marsikateri zdaj rekli, da ni pravi čas. Pravega časa nikoli ne bo. Zato v Poslanski skupini Desus menimo, da smo kot zrela in suverena država dolžni podpisati vsakršne napore, da vojsko primerno, predvsem za zasluženo opremimo in jo podpiramo.
V Poslanski skupini Desus bomo predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma podprli, saj menimo, da je sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 nujno potreben. Primarna skrb poslancev Poslanske skupine Desus so zagotovo investicije na socialnem in danes izjemno pomembnem zdravstvenem področju. Vendar moramo v naši državi enkrat le pristopiti tudi k celovitejši investiciji podhranjenega obrambnega področja oziroma sistema. Drži, da Republika Slovenija v tem trenutku ni ogrožena država, vendar investicije v našo vojsko predstavljajo naložbo v našo državo, v našo varnost in suverenost ter ustrezno pripravljenost nudenja vseh oblik pomoči državljanom in državljankam Republike Slovenije. Ko bomo ogroženi, potem ne bo več potrebna nobena investicija v Slovensko vojsko, zato moramo skrbeti prej za to, da bodo do teh investicij tudi prišlo. Pa še nekaj bi želel pri tej zadevi opozoriti. Vsako leto sprejemamo proračune in rebalanse. Ali bodo v proračunu oziroma rebalansu ta sredstva zagotovljena, je odvisno od takratne vlade. Bojazni glede tega tudi ne sme biti. Sprejeti zakon vključuje pomembno varovalko za zagotavljanje učinkovitega nadzora, saj bomo v Državnem zboru enkrat letno seznanjeni z njegovim izvajanjem. Verjamemo, da bodo poročila natančna in skrbno pripravljena. Dodatno pa bom sam kot posameznik in kot član Odbora za obrambo še kako stremel k temu, da bo ta varovalka spoštovana.
V poslanski skupini smo prepričani, da zakon že glede na njegovo vsebino po Ustavi Republike Slovenije ne more biti podvržen referendumskemu odločanju. Zakaj? 90. člen Ustave je popolnoma jasen glede nedopustnosti referenduma; in sicer gre za zakon, zakon vsebuje nujne ukrepe, ukrepi se nanašajo na področje obrambe, varnosti oziroma odprave posledic naravnih nesreč. Dodatno izključitev referenduma, torej da je razpis referenduma o tem zakonu nedopusten, podrobneje ureja tudi Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ji bil ravno v tem delu nedolgo tega spremenjen.
Bom takoj končal.
V Poslanski skupini Desus menimo, da je referendum glede tega zakona nedopusten, zato bomo glasovali za ta sklep.
Igor ZorčičHvala lepa.
Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni gostje, spoštovani poslanci Državnega zbora Republike Slovenije!
V obravnavi imamo Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Nekateri so mnenja, da vojske ne potrebujemo. Mi v Slovenski demokratski stranki smo pa nasprotnega mnenja, da potrebujemo samo dobro vojsko; slabo opremljene in slabo usposobljene pa zares ne. Vojska je ustavna kategorija in en od stebrov slovenske države. Ko smo ustanovili svojo državo, smo stopili na to pot samostojnosti in suverenosti ter lastne odgovornosti do tega, kar imamo. In to smo odgovorni braniti s politiko, policijo in vojsko. Če je treba, moramo braniti svojo državo in njene državljane, njihovo imetje, zdravje in življenje. Predlagatelji referenduma Levica in SD želijo z zakonodajnim referendumom zaustaviti vsak evro, ki ga želi ta vlada, ta država nameniti za Slovensko vojsko. Ne le sredstev, ki jih z že sprejetim zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko namenjamo za nujno posodobitev opreme in infrastrukture Slovenske vojske; ampak vsak evro. To pa žal ni državotvorno in ni odgovorno do naših državljanov ter njihove varnosti. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je za pravno mnenje o dopustnosti referenduma prosilo Inštitut za ustavno pravo. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Renomirana pravnika prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Igor Kaučič sta mnenja, da ob izpolnitvi ustavnih pogojev pravica do referenduma o tem zakonu sploh ne obstaja. V zvezi s tem se v pravnem mnenju o dopustnosti za referendum o že sprejetem zakonu, torej Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, zastavlja vprašanje, ali gre z vidika materialnega kriterija za zakon, ki ga je mogoče uvrstiti v eno izmed navedenih ustavnih kategorij, za katero velja prepoved referendumskega odločanja. V nadaljevanju povzemam ugotovitve iz omenjenega pravnega mnenja, ki ima pet poglavij. Upoštevaje ustavno ureditev prepovedi zakonodajnega referenduma je utemeljeno sklepati, da obravnavani zakon izpolnjuje predpisane pogoje za izključitev zakonodajnega referenduma o njem po prvi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski sicer vsebinsko ureja finančno vprašanje, vendar gre po cilju in namenu, ki ju uresničuje, za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe in varnosti države. Torej za zakon, ki je skladno s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzet iz referendumskega odločanja.
V pravnem mnenju o dopustnosti zakonodajnega referenduma prof. dr. Avbelj in prof. dr. Kaučič iz Inštituta za ustavno pravo takole skleneta, citiram: »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski tako izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni; zato Državni zbor sme ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ker ob izpolnitvi teh pogojev pravica do referenduma v zvezi s tem zakonom sploh ne obstaja, tudi ni potrebna analiza, ali bi ta prepoved referenduma prestala morebitno ustavnosodno tehtanje konkurirajočih vrednot po 15. členu Ustave. Vseeno pa je, glede na vse okoliščine primera, ob dejstvu dalj časa trajajočega izrazito negativnega stanja v Slovenski vojski, ki je v nasprotju tako s slovensko ustavo kot s sprejetimi mednarodnopravnimi obveznostmi, mogoče zaključiti, da bi Ustavno sodišče tak referendum, ki bi pomenil nadaljevanje ohranjanja zatečenega stanja, prepovedalo tudi na podlagi svoje sodne prakse v okviru 15. člena Ustave, ob tehtanju konkurirajočih ustavnih vrednot, celo v odsotnosti izrecne pravne podlage za prepoved referenduma v prvi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave.« Konec citata. Kdor ne hrani svoje vojske, bo slej ko prej hranil tujo.
V Slovenski demokratski stranki bomo glasovali za Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026.
Tina HeferleHvala lepa. Lep pozdrav vsem še enkrat!
Morda si moramo vsi skupaj še enkrat osvežiti spomin o tem, zakaj in s kakšnim namenom je bila v Zakon o referendumski pobudi in o ljudski iniciativi vnesena možnost, da se ustavna pravica do referendumske pobude omeji. Zgolj in samo za primere, ko gre za nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, ko gre za zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb, zakone o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Samo v teh primerih je v naši državi dopustno, da se ustavna pravica do referendumske pobude omeji. Danes v koaliciji predlagate, da se prepove referendum za zakon, ki Slovenski vojski namenja dodatnih 780 milijonov evrov, kjer bo šlo več kot 70 % teh sredstev za nakup osemkolesnikov. Ne gre torej za zagotavljanje varnosti v državi, pač pa za investicije. In vi, spoštovana koalicija, prepovedujete referendum o zakonu, ki ureja investicije v Slovensko vojsko. To ni zakon, od katerega bi bil odvisen obstoj obrambe naše države. Ta država letno zagotavlja več kot 630 milijonov evrov sredstev za Slovensko vojsko, za obrambo vsako leto namenjamo 1,2 % BDP in zato je skrajno nedostojno, da za ta zakon vodite propagando, kot je – Vojska stoji ali pade na tem zakonu. Kot rečeno, gre preprosto za zakon, kjer se ureja investicije, v pretežni meri za nakup osemkolesnikov. In če kje, potem bi morali imeti državljani tu pravico povedati, ali naj se ti milijoni zapravijo za nakup oklepnikov, ali naj se porabijo za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.
