PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 52. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena in 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 86. seji 4. 12. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanka in poslanci: Iva Dimic od 14. do 15. ure, Franc Rosec, dr. Franc Trček, Samo Bevk in Franc Kramar.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, sta sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za sejo na daljavo najavili poslanki mag. Karmen Furman in Eva Irgl.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednik Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O FINANČNI RAZBREMENITVI OBČIN V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Boštjanu Koritniku, ministru za javno upravo.

Hvala, predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci!

Danes se zaključuje dolga, res zelo dolga pot zakonodajnega predloga, ki bo občinam prinesel veliko olajšanje pri izvrševanju njihovih nalog in pristojnosti, ne le v teh nepredvidljivih časih epidemije, temveč dolgoročno. Priprava predloga, ki ga imate pred seboj v tretji obravnavi, se je začela že konec leta 2018, potekala vse leto 2019 in v letu 2020 pričakala obravnavo v tem cenjenem zboru. K rezultatom tega dolgotrajnega projekta sta prispevali kar dve vladi, sodelovalo je 7 ministrstev, dve vladni službi ter zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav od začetka so aktivno sodelovala tudi vsa tri reprezentativna združenja občin. In nekoliko neskromno lahko rečemo, da je šlo za skoraj vseslovenski projekt. Namen projekta je bil na eni strani zmanjšati stroške občin, njihovih administrativnih bremen, na drugi strani pa seveda dolgoročno urediti tisto, kar je država vsa ta leta na nek način neustrezno urejala, nalagala občinam naloge, za to pa jim ni zagotavljala sredstev.

Že v predhodnih obravnavah sem uvodoma poudaril, da so bila izhodišča za pripravo tega predloga predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagala pregled kar 61 predpisov. V ožjem izboru jih je ostalo 25 in polovica teh je zajeta v predlogu zakona, ki ga danes obravnavate. Ostali so v procesu dogovorov ali pa še čakajo na dialog med vlado in občinami. Prav to, medinstitucionalni dialog med dvema komplementarnima oblastema, med vlado in občinami, je dodana vrednost tega predloga, tega projekta v končni fazi. Odločnost in potrpežljivost, da prideta do odločitev, ki so še sprejemljiva za obe strani, sta bili lastnost pogajalcev. Ti so na številnih srečanjih iskali skupne rešitve. Rezultat njihovega dela nam je lahko za vzor. Predlagane rešitve so bile v dosedanji razpravi navsezadnje podprte skoraj plebiscitarno.

Zakon o finančni razbremenitvi občin, ZFRO, posega v 12 področnih zakonov. Naj spomnim še na konkretne rešitve, ki jih prinaša. Prvotni predlog zakona je določila Vlada decembra 2019 in ta posega v 9 področnih zakonov. Predlog prinaša skupne učinke v višini 31 milijonov evrov, in sicer plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, za brezposelne osebe državljane Republike Slovenije in tujce, ki jim je priznana pravica do socialne pomoči. Vse to prevzame država namesto občin. Zmanjšanje stroškov občin je v višini 19 milijonov in pol. Financiranje družinskega pomočnika prav tako prevzame država − zmanjšanje stroškov občin za 7,9 milijon evrov. Financiranje mrliško pregledne službe se prenese iz občin na državo − zmanjšanja stroškov tri milijone evrov. Izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč bo tudi za notarje plačljiva, določi pa se tudi taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna taksa za lokacijsko informacijo, ki bo odslej tudi za notarje plačljiva, s čimer se prihodki občin povečajo okvirno za četrt milijona evrov. Občina bo, kar je administrativna razbremenitev, lahko sprejela večletni program izobraževanja odraslih.

Koalicijski poslanci so dodatno ob tem, torej ob obravnavi predloga, novembra 2020 prišli do še dodatnih razbremenitev občinskih proračunov s posegom v še tri dodatne zakone z amandmaji. Ti prinašajo še dodatnih 39 milijonov evrov. Gre za sofinanciranje občin z romskimi prebivalci, to je 6,05 milijona evrov postopoma v štirih letih. Poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun, določitev sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 % primerne porabe, to je v letu 2021 dodatnih 25,9 milijona evrov, sicer skupno letno 77 milijonov evrov. Sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem v celoti zagotavlja država, kar zmanjka stroške občin za 5,5 milijona evrov. Obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe prevzame država, kar zmanjša stroške občin za 1,9 milijona evrov. Skupni finančni učinki ZFRO in amandmajev bodo torej letno več kot 70 milijonov evrov.

Cenjene poslanke in poslanci, s podpisom dogovora z združenji občin o višini povprečnine za leti 2021 in 2022 na 628,2 evra, ki bo v zadnjih 15 letnih podpisan zgolj štirikrat, smo kot vlada dokazali, da nam je več kot le mar lokalne samouprave, s predlaganim zakonom pa to še potrjujemo. Vesel bom, da boste predlagani predpis, ki prinaša pomemben premik v fiskalni avtonomiji slovenskih občin, danes podprl. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

V Slovenski nacionalni stranki bomo podprli novelo zakona, kajti uživa široko podporo lokalnih skupnosti, občin, reprezentativnih združenj. Vzpostavljajo se ustreznejši pogoji za delovanje in razvoj občin, saj bodo slednje na boljšem za dobrih 70 milijonov evrov na letni ravni. Po eni strani gre za korak v pravo smer, da se popravijo nekatere pomanjkljivosti in anomalije, ki so do sedaj bremenile občinske proračune. Na ta račun so se zmanjšala sredstva za razne investicije v infrastrukturo ter v druge ukrepe za izboljšanje kvalitete življenja občanov in občank. Po drugi strani naj bi vlada zmanjšala stroške občin, je pa znižanje stroškov še vedno majhno glede na manko. Višina povprečnine še vedno ne zadošča, čeprav je s 1. majem začel veljati Zakon o zagotovitvi dodatnih likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije covid-19, ki v 32. členu spreminja višino povprečnine na 623,96 evra.

V Slovenski nacionalni stranki smo pričakovali veliko bolj konkretne prenose pooblastil iz občin na državo oziroma Republiko Slovenijo, ravno zaradi zahtevne materije in korenitega posega v 12 področnih zakonov. Je že res, da gre za finančno razbremenitev občin, vendar gre hkrati tudi za dodatno finančno obremenitev prebivalstva. Ne zdi se nam v redu, da se zviša upravna taksa za lokacijsko informacijo iz 22,70 na 35 evra. Veliko bo narejeno tudi za gasilce, kjer bo Republika Slovenija financirala nezgodno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti in pravne zaščite. Zaradi dodatnih nalog Ministrstva za zdravje bo potrebno zaposliti nov kader, javnega uslužbenca, kjer bo strošek na letni ravni znašal 28 tisoč 300 evrov. Upam, da bo tudi kmalu v hram demokracije prišel Zakon o tujcih, kajti to, kar se sedaj dogaja, da so z eno zdravstveno kartico prihajali k zdravniku za celo družino, je res absurd. Če že pridejo k nam, naj tukaj delajo, ne pa da s seboj pripeljejo še ženo, kup otrok, ki uživajo denarno in socialno pomoč in druge socialne transferje. Prvenstveno se moramo zavzeti za naše državljane in državljanke Republike Slovenije. Pereč problem so tudi Romi, ki že sedaj hodijo k županu in zahtevajo denar, češ da država že namenja za njih sredstva, oni pa nič ne dobijo oziroma naj ga bi dobili še več. Urad letno namenja 650 tisoč evrov za kvazi aktivnosti izboljšanje položaja romske skupnosti, denar pa se v resnici steka v žepe določenim posameznikom. Skoraj 260 tisoč evrov od tega je namenjenih za 15-minutno oddaja na Radioteleviziji Slovenija, ob tem pa je stanje na terenu katastrofalno. Zato se naj denar raje nameni v infrastrukturo.

Kot sem že na začetku povedal, v Slovenski nacionalni stranki bomo podprli zakon.

Hvala lepa.

Ferenc Horváth bo predstavil stališče Poslanske skupine Italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi! Tisztet Hölgyeim és Uraim, mindenkit sok szeretettel köszöntök! Un cordiale saluto a tutti!

V Poslanski skupini Italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo Predlog zakona o finančni razbremenitvi občin, saj prinaša zmanjšanje stroškov občin za izvajanje zakonskih nalog, hkrati pa povečuje nekatere prihodke občin ter zmanjšuje administrativne postopke. Država je do sedaj na občine z zakonskimi akti prenašala določene naloge, zanje pa v povprečju ni zagotavljala dovolj sredstev ter s tem občinam naložila finančna bremena, za katera v proračunu ni bilo kritja. Do tega je prihajalo tudi zaradi tega, ker v izračunu za povprečnino niso bili vključeni nekateri stroški, ki so bremenili posamezno občino zaradi financiranja pravic določenih kategorij njenih prebivalcev, predvsem nakazila socialnih transferjev za ranljive skupine. Tako je občinam, ki so imele ta problem, posledično ostalo manj sredstev za investicije in za nove naložbe. Občine po prejetju omenjenega zakona, na primer, ne bodo več izplačevale obveznosti, ki so po svoji naravi državne. Nekateri prihodki občin pa se bodo povečali zaradi ukinitve nekaterih sprostitev.

Zakon bo razbremenil občine, kar pa bo posledično vplivalo tudi na boljše blagostanje državljanov, zato poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti zakon podpirava. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Spoštovani, vsem zbranim prav lep pozdrav!

Danes v SDS z veseljem pozdravljamo dejstvo, da popravljamo dolgoletno krivico, ki se je dogajala slovenskim občinam. V preteklosti so vlade vedno znova nalagale nove in nove obveznosti, ki so jih morale občine uresničevati kot lokalne skupnosti, po drugi strani pa jim ni zagotovila za to dovolj dodatnih sredstev.

Sedaj je pred nami zakon, ki razbremenjuje slovenske občine za skupaj 71 milijonov evrov. Če upoštevamo dejstvo, da je ta vlada izpogajala na evropski ravni največjo višino investicijskih sredstev do zdaj, in so ta sredstva dosegljiva tudi za investicijske namene slovenskim lokalnim skupnostim, torej občinam, če upoštevamo, da smo zagotovili ustrezno višino povprečnine in da je sedaj občinam na razpolago največja višina investicijskih sredstev v zgodovini in k temu dodamo še teh 71 milijonov, lahko ugotovimo, da še nikoli do zdaj niso občine razpolagale s toliko sredstev za svoj razvoj, za investicije, za lokalno skupnost, za svoje občanke in občane.

V SDS bomo ta zakon zato z veseljem podprli.

Hvala lepa.

Rudi Medved bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

Spoštovani predsednik, minister, kolegice in kolegi!

Financiranje občin je za iskanje političnega prestiža izjemno hvaležna tema. In razprava o zakonu o finančni razbremenitvi občin se temu seveda ni izneverila. V vrstah vladajoče koalicije je tekla med samo razpravo prava tekma, kdo bo s čim več presežniki olepšal sedanji položaj občin, kdo bo bolj pompozno poudaril zgodovinskost trenutka, ki je za občine nastopil pod sedanjo vlado. A dejstvo ostaja. Zakon o finančni razbremenitvi občin je skoraj natanko pred letom dni potrdila in poslala v parlament vlada Marjana Šarca. Urejanja financiranja občin smo se lotili skupaj s tistimi, ki na te probleme opozarjajo, torej z občinami. In ne bom govoril o zgodovinskosti tedanjega trenutka, zanesljivo pa gre za prelomno točko. Po desetletjih nenehnega obremenjevanja občin z novimi in novimi finančnimi obveznostmi smo obrnili tok v nasprotno smer. Skupaj z občinami smo začeli razčiščevati, kateri so tisti neupravičeni stroški, ki jih je država naložila občinam. Mnoga tovrstna bremena je država prevalila na občine, ne da bi te zanje sploh vedele v času sprejemanja zakonov in predpisov. Zakaj? Ker ni bilo dialoga. V vladi Marjana Šarca smo se trudili na eni strani zmanjšati stroške občin, na drugi pa urediti sistem financiranja občin tako, da višina povprečnine ne bo odvisna od volje vsakokratne oblasti, da končamo prakso vsakoletnega barantanja, ki pravzaprav niti ni imelo veliko skupnega z realnimi potrebami občin, pač pa, kdo bo na tej tržnici močnejši. Višek tega barantanja je bilo sprejemanje proračuna za leto 2020. Kljub najvišje odmerjeni povprečnini dotlej, ste tedanje opozicijske stranke dvigale lestvico in barantale. Povprečnina je seveda izredno hvaležno polje za iskanje všečnosti pri županih. To ste, tedanja opozicija, demonstrirali ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2019. Vlada Marjana Šarca je takrat dosegla sporazum z občinami v višini povprečnine, a je Državni svet, ki ga obvladuje SDS, prav zaradi povprečnine izglasoval veto na proračun. V isti sapi, ko ste terjali višjo povprečnino, ste proračun zaradi domnevnega kršenja fiskalnega pravila poslali na Ustavno sodišče. Ne gre skupaj, a ne? Je pa bil to klasičen primer nagajanja vladi in zabijanje klinov zaupanja med občinami in vlado. Izkazalo se je sicer, da proračun ni bil neustaven, izvrševanju proračuna pa je dalo Računsko sodišče prvič doslej pozitivno mnenje. Ampak to se hitro pozabi ob poudarjanju, kako je ta vlada v času epidemije dvignila povprečnino na zakonsko raven, kar tudi ni res. Za letos je bil na zakonski ravni znesek povprečnine in bila je najvišja doslej, ampak javne finance so bile kljub rekordnemu proračunu za časa vlade Marjana Šarca pod hudim pritiskom fiskalnega pravila. Zdaj vladajoči ste ob več kot 4 milijardnem primanjkljaju pač pogrešili še tistih nekaj 10 milijonov na račun zvišanja povprečnine pa še nekaj 10 dodatnih milijonov za zmanjšanje stroškov za rešitve, ki so bile pripravljene tudi že v času vlade Marjana Šarca, ampak ravno zaradi omejitev fiskalnega pravila takrat niso bile vnesene v ta zakon.

Financiranje občin je financiranje in zadovoljevanje potreb vseh državljank in državljanov, zato mora biti neodvisno od vsakokratne oblasti. Proces za dosego tega smo vladi Marjana Šarca začeli, ne vem pa, ali zdaj teče dalje. Dobro bi bilo, da teče.

Da bi izčistili financiranje občin, pometli z navlako, ki jo je med stroške občin natresla država, je torej nastal ta zakon o finančni razbremenitvi občin, ki ga bomo v Listi Marjana Šarca tudi podprli.

Hvala lepa.

Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.