Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 55. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 88. seji 21. 12. 2020.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Samo Bevk, Soniboj Knežak in dr. Matej T. Vatovec.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O CESTNINJENJU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in treh poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper.

Predlog zakona je na 36. nujni seji 17. decembra 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona v okviru skrajšanega postopka na seji delovnega telesa končana.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Stališče bo predstavil Mihael Prevc.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, lep dober dan!

Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju je še eden od všečnih in populističnih zakonov, ki jih opozicija v zadnjem času vlaga kot po tekočem traku. Čeprav sem prepričan, da se predlagatelji tega predloga zakona dobro zavedajo, da je realizacija tega zakona, predvsem s tehničnega vidika, v tako kratkem času povsem nemogoča. Predlagatelji zakona navajajo, da ker je vlada v letošnjem letu v luči epidemiološke situacije zaradi covida-19 za določeno obdobje omejila oziroma prepovedala gibanje med občinami, je bila zato velikemu številu državljanov onemogočena uporaba cestninskih cest. Zato je predlagatelj mnenja, da je treba oškodovanim imetnikom letne vinjete za leto 2020 delno povrniti škodo, in sicer na način, da se jim pri nakupu vinjete za leto 2021 prizna 25-odstotni popust. Upravičenost do popusta pa bi imetniki izkazali z računom za nakup letošnje letne vinjete ali pripadajočim vinjetnim kuponom. V Novi Sloveniji se strinjamo z mnenjem Ministrstva za infrastrukturo, da sam ukrep prepovedi prehajanja občinskih meja v praksi še ne pomeni, da določen uporabnik tudi dejansko ni uporabil cestninske ceste, saj so oziroma veljajo številne izjeme, ki dovoljujejo gibanje med občinami, na primer obisk zdravnika, obisk družinskih članov, prihod in odhod na delo, oskrbovanje nepremičnin in tako dalje. Občani Mestne občine Ljubljana pa so lahko in še vedno lahko ves čas omejitve uporabljajo obvoznico, saj s tem ne prečkajo občinskih meja.

Zato je predlog, da bi se popust avtomatično priznal vsem kupcem letnih vinjet za leto 2020, nesprejemljiv, saj je bila vsem uporabnikom uporaba cestninskega omrežja omogočena. Poleg tega pa ni prav nobenega instrumenta za preverjanje dejanske uporabe cestninskih cest oziroma s katerim bi uporabniki lahko dokazali, da v tem času niso uporabljali cestninskih cest in bi bili zato upravičeni do 25-odstotnega popusta. Zgolj dokazilo o nakupu letne vinjete za leto 2020 ni in ne more biti dokazilo za povračilo kakršnihkoli stroškov v zvezi z nakupom letne vinjete za leto 2021 in seveda dopušča tudi številne zlorabe. Predlog zakona pa je neizvedljiv tudi s tehničnega vidika, saj bi Dars v primeru sprejetja zakona moral izvesti številne spremembe v organizacij in izvedbi prodaje vinjet, kar bi poleg izpada prihodka z naslova cestnin zahtevalo še dodatne stroške.

Ker se v Novi Sloveniji dobro zavedamo, da vsak izpad prihodkov z naslova cestninjenja pomeni manj sredstev za prepotrebno vzdrževanje in razvoj avtocestne infrastrukture, na matičnem delovnem telesu predlogu zakona nismo dali podpore. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Spoštovani predsednik, kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Najdražja letna vinjeta v zgodovini Slovenije je letošnja, saj je veljala zgolj 9 mesecev. Ukrep omejitve gibanja na občine je številnim prebivalcem onemogočil neomejeno uporabo avtocest, Vlada pa je odločila, da veljavnosti letošnjih vinjet ne bo podaljšala. Prav zato smo v Poslanski skupini SAB v zakonodajni postopek vložili spremembe Zakona o cestninjenju, s katerim bi imetnikom letnih vinjet za leto 2020 zagotovili 25-odstotni popust pri nakupu novih letnih vinjet. Gre za okviren čas, ko ljudje niso mogli uporabljati vinjet. Upravičenost do popusta bi kupci vinjet za leto 2021 dokazovali z računom kupljene vinjete ali z vinjetnim kupončkom. Postopek obravnave smo ob podpori celotne opozicije pospešili in na tak način državljankam ter državljanom želeli omogočiti cenejše vinjete že konec tega leta. Žal pa zakonska pobuda stranke SAB za 25-odstotni popust pri nakupu nove letne vinjete ni prejela podpore koalicije. V stranki SAB ne verjamemo v izgovore, temveč v rešitve. In če je volja, rešitve vedno obstajajo. Prebivalci so kupili vinjete z namenom uporabe za celo leto. To pomeni, da so plačali za nekaj, česar niso mogli uporabljati, zato je prav, da jim koncesionar Dars povrne neizkoriščeni del vinjete tako, da imetnikom letošnje vinjete pri nakupu vinjete za leto 2021 prizna 25-odstotni popust.

Menimo, da je predlog dober, pošten, pravičen in finančno vzdržen. Glede na dejstvo, da ima Ministrstvo za infrastrukturo v proračunu za leto 2021 na voljo kar 200 milijonov evrov sredstev več, kot jih je imelo lani, bi morebitno izgubo Darsa zaradi izpada prihodka, ocenjenega na 20 milijonov evrov, z lahkoto pokrilo. Vlada ni iskala rešitev, ker ni prepoznala pomembnosti te problematike za 90 % državljanov. Poudarjamo, imetniki vinjet so le-te pošteno plačali. Številni jih kljub temu več mesecev niso smeli koristiti. To potrjujejo tudi podatki o upadu pobranih trošarin od pogonskih goriv in upadu gostote prometa povprečnega letnega dnevnega prometa na omrežju slovenskih avtocest. Vladnemu mnenju je pragmatično sledila tudi večina koalicijskih poslancev, zaradi česar bodo za državljane letošnje vinjete najdražje v zgodovini Slovenije. Ob vsej razpravi v Državnem zboru pa je ostal grenak priokus, saj so številni poslanci vladne koalicije predlog označili kot populističen in neizvedljiv, medtem pa v drugem primeru na ves glas pozdravili nižanje kazni za prometne prekrške, še posebej za prehitro vožnjo. Neprilagojena hitrost, prehitra vožnja je namreč najpogostejši človeški dejavnik, ki pripomore k povzročitvi prometnih nesreč. Sam po sebi je dovolj zgovoren podatek, da prekoračitev hitrosti za 10 kilometrov na uro poveča silo trka za 77 %, prekoračitev za 20 kilometrov pa za skoraj trikrat. In ko bodo mrtvi na cesti, vemo, kdo bo nosil odgovornost. V stranki SAB zato obžalujemo, da pravičen predlog, ki bi na učinkovit način naslovil onemogočeno uporabo cestninskih cest velike večine imetnikov letošnjih vinjet, v Državnem zboru ni dobil zadostne podpore. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, lep pozdrav!

Zdravstvena kriza, ki jo je povzročila epidemija covida-19, je posegla v vse pore našega običajnega življenja. Zaradi tega je bilo treba sprejeti nekatere ukrepe. Med drugim je bilo z odloki, ki se nanašajo predvsem na omejitev gibanja, marsikateremu uporabniku cest, za katere uporabo je potrebna vinjeta, onemogočeno, da bi vinjeto lahko izkoristil v običajni meri. V Poslanski skupini Desus menimo, da je predlog o priznanju 25-odstotnega popusta, z vštetim DDV, pri nakupu letnih vinjet za leto 2021 za uporabnike cestninskih cest, ki so v letošnjem letu kupili letno vinjeto, dobronameren. V delu, da so epidemiološke razmere terjale sprejetje nekaterih odlokov, ki so onemogočili uporabo cest, za katere je potrebna vinjeta, se s predlagateljem tudi v celoti strinjamo. Kljub temu pa je po našem mnenju treba novelo gledati predvsem z vidika javnega interesa in finančnih posledic za državni proračun. V Poslanski skupini Desus se ne moremo strinjati s predlagateljem, da predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, saj bi na podlagi izračuna Ministrstva za infrastrukturo sprejetje te novele družbi Dars povzročilo za okoli 50 milijonov evrov finančnega izpada prihodkov z naslova cestninjenja osebnih vozil.

Naj spomnim tudi na dejstvo, da se z vinjeto plačuje pravica do uporabe cest za določen čas, ne glede na to, koliko kilometrov vozilo dejansko opravi po cestninskih cestah oziroma koliko časa dejansko uporablja cestninsko cesto. Če zaradi ukrepa prepovedi prehajanja regijskih in občinskih meja določen uporabnik ni mogel v drugo občino, to v praksi še ne pomeni, da cestninske ceste tudi dejansko ni uporabljal. Dejstvo je, da so kljub omejitvam gibanja veljale in še vedno veljajo številne izjeme, ki gibanje med občinami vseeno dovoljujejo. Predlog predvideva, da bi popust avtomatično priznali vsem, ki so kupili letno vinjeto za leto 2020. V naši poslanski skupini menimo, da ni nobenega ustreznega instrumenta, s katerim bi lahko preverili oziroma bi lahko uporabniki dokazali, da v tem času niso uporabljali cestninskih cest in so posledično upravičeni do tega popusta. Zgolj dokazilo o nakupu letne vinjete za leto 2020 ni in ne more biti podlaga za povračilo kakršnihkoli stroškov v zvezi z nakupom letne vinjete za leto 2021. Trenutno zdravstveno in, kot kaže, vse večjo gospodarsko ter socialno krizo blažimo s svežnji protikoronskih zakonov in sedaj je na vrsti že sedmi; zavedati pa se moramo, da se kriza glede na projekcije žal ne bo končala v enem letu. Ker vse kaže, da se bomo v letu 2022 poslovili od klasičnih vinjet, saj naj bi v Republiki Sloveniji v celoti prešli na sistem elektronskih vinjet, bi po našem mnenju obveljal razmislek o nižji ceni elektronskih vinjet in bi tako tudi na ta način pomagali državljanom, saj bo tudi takrat pomoč prišla še kako prav. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Cestnino namenimo za upravljanje in vzdrževanje avtocestnega omrežja. Cestnina tudi zagotavlja stalen, stabilen ter dolgoročni vir za odplačilo posojil, ki smo jih najeli za zgraditev avtocest in njihovo obnovo. Uporabniki avtocest in hitrih cest imajo v Sloveniji na voljo dva načina plačevanja cestnine glede na kategorizacijo vozila, ki omogoča cestninjenje brez ustavljanja, zato je pot hitrejša, varnejša, ugodnejša in okolju prijaznejša, k čemur tudi težimo. Novela zakona je všečna, populistična za naše državljane in državljanke Republike Slovenije, ker bi se cena vinjete za leto 2021 pocenila za četrtino; in to samo za tiste imetnike, ki imajo letno vinjeto za leto 2020. Več kot očitno je, da bi za teh 27,50 evra nekdo rad delil bombončke, da bi se prikupil ljudstvu. Manj bi bilo tudi pobranega denarja v Darsovi blagajni, če bi kupili vinjeto po znižani ceni. S tem bi se oklestilo vzdrževanje avtocestnega omrežja in posojila, krediti bi se dlje časa odplačevali. Res je, da smo zaradi korona krize imeli omejitve na občine, statistične regije, da smo se držali bolj doma; vendar tisti, ki se je vsakodnevno vozil v službo in nazaj, je lahko koristil avtoceste. Prikrajšani so bili morebiti le upokojenci, brezposelni, družine, ki so hotele iti kam na izlet za vikend. Mnogi so letno vinjeto že kupili oziroma jo dobili v dar od bližnjih kot božično-novoletno darilo. Nekateri smo s strani vlade, ministrstva pričakovali, da bi šli vsaj korak proti smeri znižanja cen vinjet, preden so šle nove v prodajo; oziroma da bi se vinjete za leto 2020 podaljšale do aprila 2021.

Primer dobre prakse vidimo na področju železniškega prometa, kjer so potnikom, ki so imeli v času odloka veljavne vozovnice, slednje od ponovne vzpostavitve javnega potniškega prometa podaljšali za dejansko neizkoriščene dni v času veljave odloka. Predlog na mizi je absurden, ker je dejansko neuresničljiv s pravnega in tehničnega vidika ter kaže na diskriminatornost pri nakupu vinjet. Če razmišljamo malo širše, bi morali biti tudi letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu oziroma cestna taksa in avtomobilsko zavarovanje nižje. Veseli nas, da so padle cene pogonskega goriva bencina in dizla skoraj na 1 evro in da smo že tukaj lahko privarčevali pri vožnji ne samo po avtocestah. To nekateri kar pozabljate. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih nam pokaže, da se tudi druge države soočajo z enakim zmanjševanjem prometa na plačljivih cestah v času covida-19 ter tudi z ustavitvijo javnega življenja in gospodarstva, vendar zaenkrat tega ukrepa še niso sprejeli. Potemtakem bi bila naša država unikum na tem področju.

Če na koncu vse skupaj strnem, je predlog zakona nedomišljen, narejen na hitro in predvsem prepozno. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Bojan Podkrajšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo. Cenjene kolegice in spoštovani kolegi!

Pred nami je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju, ki na matičnem delovnem telesu ni dobil podpore za nadaljnjo obravnavo, seveda iz več razlogov. Zakonska pobuda Stranke Alenke Bratušek je bila neizvedljiva predvsem z velikih stopenj s tehničnega vidika. Ta zakon, ki je prišel na matično delovno telo, je bil po mnenju Slovenske demokratske stranke nepremišljen, bil je nekako všečen, predvsem pa se je dotikalo tega zakona, da je bil populističen. Ko govorimo o teh razlogih, v Sloveniji pozabljamo, ko govorimo o cestninjenju, ko govorimo o vinjeti, da se z enega dela oziroma z drugega dela Slovenije eni lahko vozimo že več kot 50 let po avtocestah. Koroška, Bela krajina pa še kateri kraj pa čaka 50 let na to povezavo, zato se nam zdi v Slovenski demokratski stranki takšna pobuda stranke nedomišljena, predvsem pa neodgovorna. Veseli podatek, da je v letošnjem letu Ministrstvo za infrastrukturo pa ta vlada položila temeljni kamen za začetek gradnje avtoceste na Koroško. Jaz sem trdno prepričan, da bo nam vsem skupaj uspelo. To je tudi naša odgovornost, da bo kaj kmalu začetek del tudi iz Bele Krajine.

To pobudo Stranke Alenke Bratušek v Slovenski demokratski stranki zavračamo in jo absolutno ne akceptiramo, da bi šla v nadaljnji postopek. Hvala za vašo pozornost.