61. izredna seja

Državni zbor

15. 2. 2021

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 61. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednja poslanka in poslanci: Mojca Žnidarič do 19. ure, Marijan Pojbič, Samo Bevk do 14. ure in dr. Franc Trček do 13. ure.

Na sejo sem vabil kandidata za novega predsednika Vlade Karla Viktorja Erjavca in predsednika Vlade Janeza Ivana Janšo k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 61. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. februarja 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke z dnevnega reda seje ali za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.

(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 61. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Na podlagi 116. člena Ustave Republike Slovenije in 254. ter 255. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 11 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem predlagala Državnemu zboru, da za novega predsednika Vlade Republike Slovenije izvoli Karla Viktorja Erjavca in s tem izglasuje nezaupnico Vladi Republike Slovenije.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku predlagatelja Branetu Goluboviću.

Brane Golubović

Spoštovani državljanke in državljani, poslanke in poslanci, predsednik Vlade, kandidat za predsednika Vlade, ministrski zbor in vsi prisotni!

»Iskreno sodelovanje ne more zrasti na polju, prežetem s humusom nenehnih zaničevanj in porogljivosti, diskretizacij in laži, sovraštva in žalitev, ustvarjanja izrednih razmer in netenja strahu. Pri takem nesodelovanju ne gre za izključevanje ene politike, politike SDS, temveč gre za civilizacijsko normo, odgovornost do ljudi, do države.«

To so stavki, kolegice in kolegi, ki sem jih izrekel 3. marca lani ob odločanju o aktualnem predsedniku Vlade. Vprašal sem se, ali bo znal in zmogel videti onkraj svojih prepričanj ali pa bo, nasprotno, kljub nenehnemu poudarjanju pomembnosti sodelovanja in vključevanja, nadaljeval delitve ter nespoštovanje drugače mislečih. Dopustil sem možnost, da se je spremenil, a hkrati podvomil, da je postal državnik, torej moder, strpen, spoštljiv in vključljiv. Takrat smo se odločili in vam zelo jasno povedali, da nas ne bo zraven pri rušenju državnih institucij, ker to predstavlja rušenje države. Da nas ne bo zraven, če boste barantali s človekovimi pravicami, z neodvisnostjo medijev in sodstvom; če boste ogrožali javno dobro, javne storitve in naravo; da nas ne bo zraven, če boste slabili gospodarstvo, socialno državo ali stabilnost javnih financ.

Vse to in še več počnete, predsednik Vlade, s svojo SDS danes. Žal. Epidemija za takšno početje ne more in ne sme biti izgovor, zato sta današnja razprava in glasovanje o nezaupnici predsedniku Vlade logična posledica skoraj enoletnega zavestnega spornega delovanja vlade SDS in rušenja temeljnih postulatov naše države. Kako ta vlada ne spoštuje naše države, Ustave in demokratičnih procesov, kaže tudi zasmehovanje in zaničevanje konstruktivne nezaupnice enega od ustavnih orodij opozicije s strani predsednika Vlade in dveh njenih podpredsednikov. Govorili so o brezupnici in še čem. Zasmehovanja, blatenja in diskretizacije pa so deželni tudi vsi, ki argumentirano kritizirajo delo Vlade in opozarjajo na kršenje pravnega reda. A to nas ne sme presenetiti, to je način dela skrajne desnice, to pri vladi SDS in njeni podpornici NSi ni nič novega.

Spoštovane poslanke in poslanci pred nami je preprosto vprašanje, ki pa zadeva prav vsakega v naši državi. V njem ni nič, čemur bi se lahko posmehovali. Gre za resno vprašanje, pri katerim bi se moral vsakdo zamisliti vprašanje, pri katerem moramo poslanke in poslanci še posebej paziti, da nas ne zavedejo lastni ali strankarski interesi. Pri glasovanju nas mora voditi odgovornost do ljudi, ki so nas na volitvah pooblastili, da v imenu vseh njih, tudi tistih, ki nas niso volili, ki se niso udeležili volitev, upravljamo s to državo. Gre za vprašanje prihodnosti naše države ali, kot je rekel kandidat za novega predsednika Vlade gospod Karl Erjavec, gre za vprašanje, v kakšni državi si želimo živeti. Ali želimo res živeti v državi po meri SDS, ki pred našimi očmi in pod krinko reševanja epidemije ruši temeljne demokratične enote tako, da z zlorabo ključnih institucij in z avtokratskimi prijemi korak za korakom prevzema vse družbene podsisteme, redefinira ustavne norme, neti razdor in uničuje naš mednarodni položaj? Cilj SDS je jasen: ugrabiti demokratične procese, demokratične institucije in državo ter zamrzniti ustavo, najvišji akt soglasja v neki skupnosti. Brez spoštovanja ustave nam ostane samo še brezpravnost, oblastniška samovolja, avtoritarna država in družba brez prihodnosti. Ali pa želimo živeti v demokratični državi, za katero smo se državljani Slovenije zavzeli na plebiscitu pred 30 leti; državi, ki smo jo gradili na temeljih svobode govora in političnega delovanja, neodvisnosti medijev in pravosodja, varovanja človekovih pravic in enakosti pred zakonom, solidarnosti, socialne kohezivnosti in okolijske občutljivosti, strpnost in kulture.

Spoštovane državljanke in državljani! V petih opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica, SAB in Desus smo vložili konstruktivno nezaupnico, s katero danes poskušamo ustaviti vlado Janeza Janše. Zakaj? Ker od prevzema oblasti marca 2020 sistematično krši temeljna načela ustavne ureditve, kot so delitev oblasti, spoštovanje neodvisnih ustanov in svobode medijev, ker je z nepremišljenimi potezami ogrozila ugled Slovenije v Evropski uniji in zunanjepolitični položaj Slovenije v mednarodni skupnosti. Ker se Vlada pod njegovim vodstvom ni znala učinkovito spopasti z epidemijo covid-19 in njenimi posledicami ter je Slovenijo privedla v vrh tragične svetovne lestvice umrlih in okuženih. Če navedem samo nekatere skrajne primere početja vlade SDS od marca 2020 vse do danes. Vztrajno in sistematično načenja temelje ustavne ločitve med posameznimi vejami oblastmi, da bi zavarovala interese stranke SDS. Spomnimo se nedopustnega in tudi nezakonitega vmešavanja predsednika Vlade in tudi notranjega ministra v pravosodje, tožilstvo in tudi Ustavno sodišče. Vlada SDS zavestno ignorira ustavni red v državi. Vsi se še spomnimo ravnanja predsednika Vlade ob nepreklicnem odstopu ministra za notranje zadeve, ko se je predsednik Vlade norčeval z neodprtjem kuverte in ignoriral Državni zbor in s tem je bil kršen tudi 115. člen Ustave Republike Slovenije. In mimogrede, minister Hojs še vedno zaseda ta položaj.

Vlada SDS si sistematično prizadeva finančno ošibiti, razgraditi in podrediti javno televizijo in radio, Slovensko tiskovno agencijo in vse druge medije, ki jih SDS nima pod neposrednim kapitalskim nadzorom. Načrtno in s strankarskimi kadri brez referenc ali z zelo slabimi referencami prevzema vodenje neodvisnih ustanov z namenom pridobiti vpliv in koristi za SDS in seveda tudi njene ljudi. Govorimo o policiji, NPU, Finančni upravi, Statističnemu uradu, Uradu za preprečevanje pranja denarja, obveščevalno-varnostih službah in še kom. Samo za ponazoritev, katere ljudi se nastavlja na pomembne funkcije. Državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade za nacionalno varnost, generalni direktor policije, direktor Sove – to so ljudje, kjer smo lahko zasledili, da so sledili na Twitterju in retvitali skrajna evropska gibanja.

Vlada SDS razgrajuje in spodkopava javno šolstvo, zdravstvo in kulturne institucije. Pod krinko boja proti epidemiji si je prisvojila številne pristojnosti, ki presegajo ustavnopravni položaj vlade. Še vedno je policijska ura v tej državi, imeli smo zelo dolgo zaprte občinske meje, dejansko ta vlada zaradi strahu vlada z dekreti. Svojim ministrom in drugim funkcionarjem dopušča kršenje lastnih pravil in odlokov v času epidemije ter s tem deli državljane na prvo- in drugorazredne. Sama zadnja dva primera: odprtje gostilne za tako imenovani sestanek ministra Počivalška in zavrnitev oziroma preverjanje ministra Hojsa v svojem zasebnem času, ali hrvaški policisti opravljajo delo, ki jim ga je naložila hrvaška vlada. Z nepreglednim in spornim ravnanjem vlada SDS povečuje tveganja za korupcijo. Sumljivi nakupi neuporabnih ventilatorjev in mask, elektronsko cestninjenje in zadnji primer – hitri testi.

Poleg naštetega pa se vlada SDS čez poletje ni pripravila na drugi val epidemije, kar je imelo za posledico neučinkovito upravljanje z epidemijo covid-19. V tem je treba iskati glavne razloge za dramatično visok smrtni davek, predvsem med najstarejšimi, in preveliko število okuženih ter vsaj štirimesečno zaprtje države. Če naštejemo samo nekaj napak vlade SDS: prepozno, kaotično in stihijsko ukrepanje ter nejasna in grozeča komunikacija; pogosto spreminjanje navodil, ki niso bila niti jasna niti utemeljena, velikokrat nelogična; nezadostna pripravljenost domov za starejše na drugi val epidemije; neprimerno in pretirano ukrepanje na področju šolstva. Ni analizirala niti poskušala razumeti, kje in zakaj se epidemija najhitreje širi, ter zaradi tega spregledala prava žarišča okužb in sprejemala napačne ukrepe, ki niso omejevali širjenja virusa. Ni sprejela ukrepov, s katerimi bi v večji meri spodbudila delo od doma. Ni sprejela ukrepov, s katerimi bi vsi okuženi, ne glede na to, kje so se okužili, imeli stoodstotno bolniško. Sprejela je nedomišljene in napačne odločitve glede izdajanja karantenskih odločb. Ni sprejela učinkovite, hitre in zadostne pomoči za podjetja in obrtnike, ki so imeli ali še imajo po odloku Vlade zaprto svojo dejavnost ali zaradi epidemije okrnjeno poslovanje in nižje prihodke.

Poleg tega pa vlada SDS pred javnostjo skriva načrt okrevanja in odpornosti, za katerega bo sredstva namenila Evropska unije in je temeljni razvojni dokument za izhod iz krize, ki bi se moral pripravljati v javnosti, s sodelovanjem z javnostjo in z različno stroko. Načrtno potiska vlada SDS Slovenijo v druščino najbolj spornih članic EU, ki ne spoštujejo vladavine prava, pravic manjšin, enakopravnosti spolov in spolnih usmeritev. Dopušča retoriko nestrpnosti, ksenofobije, homofobije, sovraštva in laži ter diskretizacijo vseh, ki so kritični do Vlade. Zaradi vsega naštetega, in tega je še bistveno več, je sedaj zadnji čas za konstruktivno nezaupnico. Ne gre za oblast ali politični prestiž, gre za demokratičen pokus končati škodljivo vlado in praksami te vlade in v družbo vrniti normalnost, stabilnost, strpnost, solidarnost, optimizem in svobodo. Vse to smo nedolgo nazaj že imeli. Zadnji čas je za novo vladno ekipo, ki se bo zavedala, da je država zaradi ljudi in ne obratno ter da je naloga vladajoče politike v imenu vseh državljank in državljanov upravljati z državo. Vladno ekipo, ki bo resnično verjela, da so ključ za reševanje epidemije ljudje, s katerimi je treba ustrezno komunicirati, jih imeti za partnerje in graditi na medsebojnem zaupanju in solidarnosti. Vladno ekipo, ki ima alternativni program na področju reševanja epidemije in zdravstva, razvoja zelene in digitalne preobrazbe ter solidarnosti.

Spoštovani kolegice in kolegi! Karl Erjavec je kandidat, ki je dokazal, da se zaveda nevarnosti skrajne politike SDS in se je tej politiki skupaj s stranko Desus tudi odločno uprl. Dokazal je, da razume pomen demokratičnih vrednot in njihove zaščite, je izkušen politik, dolgoletni predsednik parlamentarne stranke in večkratni minister, ima vse potrebne kompetence, da skupaj z naprednimi in zmernimi silami dobi priložnost za vodenje vlade do rednih volitev.

Kolegice in kolegi, spoštovane prebivalke in prebivalci! Slabo leto se je bliskovito zavrtelo, v njem pa se nabralo zgrešenih politik za cel mandat. V tem času je Vlada sprejemala najpomembnejše odločitve rokohitrsko, brez analiz, dialoga in ob spoštovanju načela: deli in vladaj. Na trenutke se je zdelo, da poskuša Vlada sprejeti toliko slabih odločitev, da bodo postale del vsakdana in jim širša javnost, volivci in mediji ne bodo več posvečali pozornosti. Samovoljno in brez resnega dialoga, tudi z izigravanjem javnosti, se je vodila politika SDS, ki celo koalicijskim partnerjem ni dovolila sodelovati pri nekaterih pomembnih odločitvah. Vladajoča stranka je kljub nasprotovanju koalicijskih partnerjev nadaljevala z ideološkim in kulturnim bojem, s čimer je namesto iskanja rešitev med državljanke in državljane vnašala še večji nemir in nepotrebne razprtije. Poleg sprejemanja spornih in nepremišljenih odločitev ministrov iz vrst vladajoče stranke smo bili priča tudi poniževanju, norčevanju in zaničevanju državljank in državljanov ter stalnemu pritisku na neodvisno delovanje medijev.

Čeprav se morda tako sliši, pa zadnji trije odstavki, ki sem jih povedal, niso bili napisani v zadnjih dneh, tednih ali mesecih. Navajal sem stavke, ki ji je predstavnik opozicije v tej dvorani izrekel pred 8 leti, 27. februarja 2013, ko so poslanke in poslanci izglasovali konstruktivno nezaupnico Janezu Janši. Tudi takrat je bila v državi kriza, gospodarska, finančna, socialna, ki se je iz meseca v mesec poglabljala. Janez Janša je njeno reševanje izpustil iz rok, namesto da bi iskal ustrezne rešitve, kar bi storil vsak državnik, vsak dober krizni menedžer, strateg, se je vlada SDS raje posvečala spreminjanju ustroja države in vzpostavitvi avtokratske vladavine po okusu SDS. Posledice zgrešenih in škodljivih odločitev te vlade so bile grozljive in so se sanirale še vrsto let. Na srečo mu leta 2013 ni uspelo, njegovo vlado so zamenjali tako opozicijski kot koalicijski poslanci in poslanke. Takrat so znali pokazati pogum in odgovornost do države. Zakaj preprosto ne bi ponovili potez izpred osmih let, ko se je v Državnem zboru kljub hudi krizi v državi našla zadostna večina, ki je znala in zmogla radikalni politiki izreči odločen »ne«? Danes vemo, da so 27. februarja 2013 poslanke in poslanci opozicije in dela koalicije ravnali pravilno.

Bomo sposobni zbrati modrost, nekateri pa tudi pogum, in glasovati za zamenjavo vlade? Nas bo dovolj na pravi strani zgodovine? / smeh/ Na strani demokratične Slovenije? Bomo videli, bomo videli, če boste prevzeli glasovnice, če ne boste obstruirali enega od temeljev, temeljnih orodij opozicije, ki je zapisano tudi v Ustavi. Danes imamo zadnjo priložnost, da državo zaščitimo pred brezobzirno in skrajno politiko, ki ne spoštuje ustave in temeljnih demokratičnih vrednot, ki ruši neodvisnost državnih institucij in baranta s človekovimi pravicami, se norčuje iz ljudi, opozicije in stroke. Sami v opoziciji tega ne moremo narediti, saj nas je premalo. Si pa želimo, da bi v tej dvorani danes prevladali tisti, ki vedo, da je treba za zaščito naše ustavne ureditve, naše države, našega načina življenja dati na stran parcialne interese ter glasovati za ljudi, za državo, za svobodo, solidarnost, človekove pravice in blaginjo vseh. Glasovati za normalno sedanjost in prihodnost.

Zgodovina se ponavlja, kolegice in kolegi. Želim si, da se vsi skupaj spomnimo, da je bil takratni padec vlade Janeza Janše kljub težkemu in zahtevnemu času in časom, ki so sledili, za razvoj Slovenije pozitiven dogodek. Popravnega izpita v tem mandatu ne bo več. Naj še zaključim s citatom škotskega liberalnega demokrata, s katerim sem 3. marca ob izvolitvi mandatarja zaključil svoj nastop: »Če v boju za vrednote izgubiš oblast, ti ostane samo spoštovanje in upanje, da ti naslednjič uspe. Če pa v boju za oblast izgubiš vrednote, ti ne ostane nič.« Sam dodajam, naj danes zmagajo demokratične vrednote in pogum pred parcialnimi interesi in zatonom demokracije.

Hvala lepa.

Besedo dajem kandidatu za novega predsednika vlade Karlu Viktorju Erjavcu, da v skladu s 3. odstavkom 255. člena Poslovnika Državnega zbora predstavi programske zasnove vlade.

Karl Viktor Erjavec

Hvala lepa.

Spoštovane državljanke in državljani, predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovani predstavniki in predstavnice ljudstva, ki v tem hramu demokracije zastopate voljo vseh slovenskih državljank in državljanov, ki v njihovem imenu odločate ter predstavljate našo Slovenijo doma in v svetu. Dovolite mi, da vam povem, zakaj mislim, da mora konstruktivna nezaupnica uspeti.

Vlagatelji konstruktivne nezaupnice želimo oblikovati novo vlado, katere cilj je zaustavitev denormalizacije države. Vlagatelji ne zaupamo aktualni vladi, zato želimo ustaviti nespoštovanje temeljnih ustavnih načel, ustaviti potiskanje Slovenije v skupino držav, ki imajo težave s spoštovanjem vladavine prava, ter ustaviti neučinkovit spopad Vlade zoper pandemijo covid-19. V naši parlamentarni zgodovini je vlaganje konstruktivne nezaupnice zelo redko, je prej izjema kot pravilo. Konstruktivna nezaupnica je tokrat vložena zlasti zato, ker smo se znašli v prelomnem trenutku za prihodnost naše države. Državljani se soočamo z najnevarnejšo pandemijo v zadnjih stotih letih in hkrati s poskusi aktualne vlade, da uveljavi tako imenovano avtoritarno demokracijo. Danes, 15. februarja 2021, torej v letu, ko praznujemo 30 let naše države, se boste izvoljeni predstavniki ljudstva odločali med avtoritarno Slovenijo in normalno, ustavno, demokratično Slovenijo. Vaš glas bo povedal, ali ste za Slovenijo populizma, v kateri se zanemarja vladavina prava, zanemarja spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje neodvisnih ustavnih institucij, zatira svoboda medijev in avtonomnost univerze ter ne spoštuje stroke in znanstvenih dognanj, ali pa se boste, spoštovani poslanke in poslanci, odločili za ustavno, demokratično Slovenijo, v kateri se spoštujejo splošno sprejete vrednote, ki so določene z našo ustavo.

Spoštovani predstavniki ljudstva, danes ne odločate o Karlu Viktorju Erjavcu. Danes odločate o tem, ali boste dopustili, da bo aktualna vlada še naprej slabila demokratične pridobitve, ki smo jih zgradili v zadnjih 30 letih. O tem boste danes glasovali v tem hramu demokracije, in to v imenu vseh tistih, ki so vam zaupali to pomembno poslanstvo odločanje o prihodnosti Slovenije. Državljani hočejo normalno Slovenijo, hočejo dobro vodeno in dobro upravljano Slovenijo. Zato se skupaj vprašajmo, ali je to, kar se danes dogaja v Sloveniji, normalno. Po 11 mesecih delovanja aktualne vlade, ki je bila na začetku celo večinska, jasno vidimo, da Vlada ne zasleduje glavnega cilja blagostanja državljanov niti ne uresničuje koalicijske pogodbe v dobro vseh državljanov, temveč je vse podrejeno spreminjanju države v avtoritarno demokracijo.

Kje se to danes najbolj vidi? Pri ukrepih v boju proti epidemiji covid-19, ki pogosto nimajo strokovne podlage, ampak so čisto politikantsko kalkuliranje. Z zapiranjem ljudi v občinske meje, policijsko uro in zaprtjem izobraževalnih ustanov, ki je najdaljše v Evropi, je Vlada namenoma posegla v pomembne neodtujljive pravice in svoboščine ljudi. Strokovnjaki glasno opozarjajo, da ti ukrepi nimajo pozitivnih učinkov. Seveda nimajo, saj aktualna vlada pod vodstvom SDS z njimi zasleduje nek drug, zanjo najpomembnejši programski cilj, to je vzpostavitev druge republike. Te teze si nisem izmislil jaz in ni samo moja ugotovitev, temveč tako ugotavlja tudi nekaj najbolj uglednih časopisov, kot sta The New York Times in Le Monde. Avtoritarna politika, ki jo izvaja predsednik Vlade, ne cilja na utrjevanje ustavnih neodvisnih institucij, tudi ne v krepitev svobode medijev ter učinkovito ukrepanje v pandemiji, temveč nasprotno, rahlja po ustavi neodvisne institucije, si podreja medije in sprejema take epidemiološke ukrepe, ki omogočajo uresničevanje ozkih ideoloških strankarskih ciljev. Vse to dogajanje nima samo političnih posledic, temveč tudi globoke pravne in družbene posledice. V državi zato vladata negotovost in strah. Državljani ne vedo, kakšne ukrepe lahko pričakujejo naslednji dan. Državljane je strah za njihove službe, za izobrazbo njihovih otrok. Ta vlada poglablja negotovost in strah pri državljanih tudi zato, ker glede pandemije covid-19 nima dobrih rešitev. Številne epidemiološke statistike potrjujejo, da smo med najslabšimi državami na svetu v boju proti pandemiji covid-19 kljub izjemni požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja, tudi kljub temu da imamo dokaj dobro razvit zdravstveni sistem v svetovnem merilu.

To stanje pa ne čudi, saj je vse pomembne odločitve sprejemal predsednik Vlade, pogosto mimo mnenj nekdanjega ministra za zdravje in mimo stroke. Vlada ni le neučinkovita, za povrh je še nedosledna pri izvajanju lastnih ukrepov, ko enkrat odpira določene dejavnosti in jih v nekaj dnevih zopet zapira in to brez analize in brez upoštevanja stroke. Še huje, celo lastni ministri jih ne spoštujejo – ne bom navajal primerov, ker so vam vsem zelo dobro znani. Ker je neučinkovita in nedosledna pri izvajanju ukrepov, uvaja cenzuro tudi za javno nastopanje nekaterih ministrov ter celo strokovnjakov, ki bi lahko ozaveščali javnost o epidemiji. Z vsem tem je temeljno omajala zaupanje ljudi, ki je nujno potrebno za zmago nad epidemijo.

Spoštovane poslanke in poslanci, v tej zvezi se moram dotakniti očitka aktualnega predsednika Vlade, da je naša vložitev konstruktivne nezaupnice v času najtežje krize zaradi pandemije covid-19 neodgovorno ravnanje in nagajanje s strani opozicije. Združena opozicija, povezana v koaliciji KUL, je ves čas v Državnem zboru konstruktivno podpirala vse smiselne rešitve in ukrepe za ublažitev pandemije. Ne nazadnje tudi ob prvem valu smo lahko videli, kako so preleteli v zmago nad pandemijo zavezniška letala. Večina zadev, povezanih z reševanjem pandemije, je opozicija tudi podprla, niso pa seveda bile podprte rešitve, ki so imeli nasprotni cilj – zgolj uresničitev nekaterih ozkih ideoloških ciljev stranke SDS. Javnost se naj spomni, da so prav v vsakemu od PKP paketov bili takšni potaknjenci. Skratka, v Državnem zboru ne opozicija in tudi ne koalicijski partnerji niso preprečevali Vladi, da bi normalno delala, kot to očita njen predsednik Vlade.

To lahko ponazorimo tudi z dejstvom, da do sredine letošnjega januarja, v času drugega vala, torej v času najhujše pandemije, ni bila vložena nobena interpelacija zoper ministrice in ministre, čeprav bi si jo marsikdo zaslužil glede na nekompetentno delo. Zato so trditve, da zaradi konstruktivne nezaupnice Vlada ni mogla uspešno delati, neresnične in zavajajoče. S konstruktivno nezaupnico želimo poslankam in poslancem v Državnem zboru dati priložnost, da izvolite vlado; vlado, ki bo zaustavila poseganje v neodvisne demokratične institucije; vlado, ki bo s svojim delovanjem krepila temeljna ustavna načela, neodvisnost ustavnih institucij, delitev vej oblasti, svobodo univerze in medijev; vlado, ki bo spoštovala stroko ne samo pri pandemiji, ampak tudi na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Popolnoma jasno je, da tudi neupoštevanje in zanikanje stroke vodi v avtoritarnost, čemur smo s strani aktualne vlade priča praktično vsak dan.

Programska izhodišča nove vlade ne bodo temeljila na prilaščanju in ugrabitvi države in njenih institucij, na sovražnosti ali avtoritarnosti, ampak na gradnji medsebojnega zaupanja, vključevanju stroke, krepitvi javnih sistemov, povezovanju s civilno družbo, krepitvi odprte družbe in zlasti, da se da solidarno pomoč ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo, ne pa po delitvi, kdo je naš in kdo ni naš. Za razliko od politike predsednika Vlade skupnih ciljev ne bomo uresničevali s kaznovalno politiko, ki določa absurdno visoke denarne kazni državljanom za kršenje neživljenjskih vladnih odlokov – spomnimo se primera burek. Politika nove vlade ne bo politika, v kateri predsednik Vlade skupaj z ministrom za notranje zadeve preko tvita naroča, koga mora policija obravnavati. Spomnimo se poziva, da bi bilo dobro, da bi policija obravnavala tukaj prisotnega Karla Erjavca zaradi izdaje tajnosti v zvezi z osnutkom poročila Računskega sodišča.

Politika nove vlade ne bo vzpostavljanje policijske države, v kateri bodo državljani selektivno obravnavani po načelu, ta je naš, ta pa ni. Politika nove vlade ne bo izključevalna in ne bo grozila z odpuščanjem strokovnjakov, ki nimajo enakega mnenja kot vlada. Aktualna vlada, žal, vse to počne. Naj omenim le nedavno zamenjavo državnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo in primer iz tega državnega zbora, ko je eden od poslancev SDS zahteval, da se svetovalko iz Zakonodajno-pravne službe odpusti, ker s svojim strokovnim pravnim mnenjem ni sledila vladajoči politiki. Politika nove vlade bo zlasti delala na krepitvi zaupanja vseh treh vej oblasti, na krepitvi zaupanja v stroko in krepitvi zaupanja v znanstveno dokazana dognanja. Žal celo v tem državnem zboru naletimo na bizarna stališča, da so klimatske spremembe prevara in ne znanstveno dejstvo. Zlasti pa bo politika nove vlade usmerjena v krepitev zaupanja državljanov in državljank. Cilj politike nove vlade je narediti Slovenijo zopet normalno državo.

Spoštovani! Kako se predsednik Vlade oklepa svojega položaja, kažejo tudi neresnice, ki jih izreka glede političnih kriz v času pandemije. Pravi, da nikjer na svetu v tem trenutku ni političnih in vladnih kriz, ker naj bi se opozicije po vsem svetu, zlasti v Evropi, odrekle povzročanju vladnih kriz v času pandemije. Resnica je seveda drugačna. Naj naštejem le novice meseca januarja: odstopili sta tako nizozemska kot italijanska vlada, vmes imamo že novo italijansko vlado, odstopil je estonski premier, poleg Nizozemske bodo volitve še v Bolgariji, včeraj so bile na Kosovu in tudi na Portugalskem. Podobne neresnice slišimo tudi glede delovanj in odločanj ustavnih sodišč v Evropi v času krize. Predsednik Vlade je zaradi začasnega zadržanja izvajanja Zakona o naložbah v Slovenski vojski pripravljen obtožiti celo Ustavno sodišče sokrivde za neuspeh pri spopadanju z epidemijo. Vsi ste lahko prebrali tvit z uradnim pečatom Vlade, kjer pravi, da Ustavno sodišče postaja nevarnost z vidika zmožnosti normalnega funkcioniranja države. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje iz kvote SDS, podobno kot predsednik Vlade, prostodušno izjavi na nacionalni televiziji, da je Slovenija edina država, ki se mora glede epidemije zagovarjati pred Ustavnim sodiščem. Naj pojasnim samo s primerom Nemčije, kjer se je ustavno sodišče večkrat oglasilo glede ukrepov epidemije, pa visokim predstavnikom nemške vlade niti slučajno ne pride na misel, da bi oporekali nemškemu ustavnemu sodišču zaradi odločanja o zadevah, ki se nanašajo na njihove ukrepe v času pandemije. Po Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki se je lotil preiskovanja nabav v spomladanskem času, gre za maske, respiratorje in podobno, po Statističnem uradu, ki ni sledil pričakovanjem Vlade, po Računskem sodišču, ki je izdelalo osnutek poročila o spomladanskih nabavah zaščitnih mask in druge medicinske opreme, je sedaj očitno Ustavno sodišče tista ustanova, ki jo je treba diskreditirati.

Spoštovani visoki zbor, predstavniki ljudstva! Boste res dopustili, da aktualna vlada zrahlja vse demokratične stebre? Boste res dovolili, da ta vlada do konca tega mandata dokonča svoj projekt vzpostavitve druge republike? Tega si večina naših državljank in državljanov ne želi, zato predlagam, da podprete konstruktivno nezaupnico. Naj ob tej priložnosti za vas in za vse naše državljanke in državljane ponovim temeljne vrednote, okoli katerih je s pobudo za Koalicijo ustavnega loka dr. Jožetu P. Damjanu, za kar sem mu s tega mesta posebej zahvaljujem, uspelo pridobiti zaveznike in številne družbe in tudi poenotiti stranke opozicije. Te vrednote so tudi temelj, zaradi katerih se je pridružila pobuda tudi stranka Desus.

Želim si, da te vrednote sprejmete kot mojo vnaprejšnjo zavezo, da jih bom upošteval že v procesu formiranja nove vlade in pozneje pri vsakodnevnem trdem delu in če mi danes naklonite vaše zaupanje, lahko povem naslednje. Prvič. Vlada se bo učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadla s pandemijo covid-19. Drugič. Nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo. Tretjič. Boj proti revščini in neenakosti in socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti. Četrtič. Zaveza h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države, ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe. Petič. Stabilna in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami za ustvarjalne preboje. Šestič. Povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo. Sedmič. Vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe. Osmič. Stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje v času, ko so pomembne druge prioritete. Devetič. Sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo. Desetič. Zniževanje emisij toplogrednih plinov, skladno s cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

Spoštovane poslanke in poslanci! Ko sem pred dobrim letom dni povedal, da se umikam iz politike in javnega življenja, nisem pričakoval, da bom še kdaj govoril pred vami tukaj, v hramu demokracije, in to o tako pomembnih stvareh, ki se ta trenutek dogajajo v Sloveniji. Zato mi dovolite, da bom v svojem nastopu tudi malce oseben. Veliko ljudi me sprašuje, zakaj sem se sploh vrnil v politiko. Verjamem, da v enem delu tega parlamenta si tega niste želeli, vendar vrnil sem se z motivacijo, da s svojimi izkušnjami in znanjem prispevam po svojih najboljših močeh, da bi stranka Desus, ki letos praznuje 30 let, ostala tudi v prihodnje parlamentarna stranka. Ta odločitev se mi je zgodila sredi nepredvidljivih epidemioloških in političnih dogodkov, ki žal ne pretresajo samo Slovenijo, ampak cel svet. Naša specifika je žal ta, da je slabo upravljanje s pandemijo le najočitnejši izraz slabega in neučinkovitega dela aktualne vlade. Aktualna vlada vidi rešitev vseh problemov predvsem v odločanju predsednika Vlade, njegove odločitev pa so usmerjene v razgradnjo države in njenih podsistemov. Vse, kar je bilo zgrajenega zadnjih 30 let, je po mnenju te vlade zanič, naj bi šlo za ostanke in usedline prejšnje države oziroma globoke države. S to logiko aktualna vlada želi spremeniti našo Slovenijo v avtoritarno demokracijo, v kateri o vseh odloča ena oseba s pomočjo absolutne strankarske discipline in absolutne strankarske pripadnosti. Na volitvah leta 2018 so organi stranke Desusa sprejeli odločitev, da z vlado, v kateri je SDS, ne bomo sodelovali. Ta odločitev stranke Desus je bila sprejeta na podlagi naših izkušenj s sodelovanjem v dveh vladah s SDS. Vedno se je izkazalo in danes se to potrjuje v celoti, da za vlade, ki jih vodi Janez Janša, ni ključna koalicijska pogodba, temveč kako zadovoljiti koalicijske partnerje, da bodo tiho in zadovoljni ter hkrati mimo koalicijske pogodbe, mimo volje koalicijskih partnerjev uresničiti glavni cilj stranke SDS, to je projekt druge republike. Zato celo od koalicijskih partnerjev lahko slišite, da ni problem to, kar se piše v koalicijski pogodbi, ampak vse tisto, kar se dogaja mimo koalicijske pogodbe. V tem okviru bi rad omenil, zakaj sam nisem več želel sodelovati v vladah SDS, četudi mi je kot predsedniku stranke, če bi bili v koaliciji, bil ponujen položaj podpredsednika Vlade.

Naj najprej omenim zadevo Patria, ker mi stranka SDS ves čas podtika odgovornost za to zadevo. Res je, v dobri veri, da je vse v redu, sem podpisal to pogodbo. Kasneje sem v sodnem postopku iz raznih dokumentov in zaslišanj spoznal, da so se v ozadju te zadeve dogajale stvari, zaradi katerih danes ne bi nikakor podpisal te pogodbe. V postopku pred sodiščem sem pravnomočno dokazal svojo nedolžnost, tako na prvi kot na drugi stopnji. Kljub pravnomočni sodbi sodišča, da sem vestno opravljal svoje delo, še vedno poslušam očitke s strani SDS, da sem kriv zgolj zato, ker sem podpisal to pogodbo. Prepričan sem, da bom tudi danes poslušal te stvari.

Zanimivo pa je, da se ne problematizira na primer vloge predsednika Vlade za slab sporazum, podpisan v Mokricah, glede deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Še danes tečejo na Hrvaškem sodni postopki proti nekdanji Ljubljanski banki, hrvaškemu proračunu pa še vedno plačujemo visoke iztožene zneske. Je kdo prevzel odgovornost? Nihče. Vemo pa, da je bil smoter tega sporazuma, da bi Hrvaška ustavila vse tožbe na Hrvaškem in da bi prišlo do poravnave s Slovenijo.

Naj se dotaknem tudi arbitražne odločbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Vse od takrat, ko je bila sprejeta referendumska, ljudska odločitev, lahko vidimo, da SDS in tudi žal Nova Slovenija ves čas dosledno spodnašata to demokratično odločitev, češ da to ni prava rešitev, da tudi končna arbitražna odločba je slaba, ne ponuja tistih rešitev. Seveda, vam pa ni prav tudi, da smo uspeli rešiti to arbitražo kljub nedopustni komunikaciji arbitra in pooblaščenke. Vemo, da sem ves čas poslušal očitke, da naj bi sam spodbujal to komunikacijo, seveda pristojni organi v Državnem zboru niso tega ugotovili, ker to tudi ni bilo res, in mislim, da je arbiter pošteno povedal, na kakšen način je prišlo do te komunikacije. Zdaj, ko bi lahko dosegli uveljavitev arbitražne odločbe, vidimo, ste poslali ministra za zunanje zadeve na pogovor v Trst, kjer sta bila prisotna še hrvaški zunanji minister in italijanski zunanji minister, vendar videli smo, da je zgolj nemo statiral temu dogodku. Od takrat vidimo, da je hrvaški sabor že razglasil izključno ekonomsko cono na Jadranu in le upamo lahko, da ne bo rezultat vaše tihe diplomacije, ker to sem ves čas poslušal, da imam predolg jezik, še v času, ko sem bil zunanji minister, ko sem opozarjal na to, da lahko ostanemo brez dostopa do odprtega morja. Upam, da ne bo, da ne bo ta tiha diplomacija in njen rezultat zgolj to, da smo ostali tiho in brez dostopa do odprtega morja. Upam, da se to ne bo zgodilo.

Spoštovane poslanke in poslanci! Sprašujem se, kako bomo predsedovali Svetu Evropske unije čez nekaj mesecev. Ta zaskrbljenost ni samo moja, ampak žal je izkazana tudi v Bruslju. Zunanji minister mora pojasnjevati, da Slovenija pač ne sodi v skupino držav, ki imajo težave z vladavino prava. Upam, da se v tem državnem zboru zavedate, kakšne težave lahko to povzroča pri predsedovanju Evropske unije. Sprašujem se, kako bodo potekali dogovori v evropskem triu – gre za Nemčijo, Portugalsko in Slovenijo –, zlasti s Portugalsko, ki načrtuje serijo političnih in zakonodajnih korakov za spopad s sovražnim govorom ter tudi v zvezi s procesi radikalizacije preko socialnih omrežij. Portugalska vlada to vsebino neposredno povezuje z vprašanjem demokracije. Ali pa, kako naj se resno lotimo zelenega načrta in debate o prihodnosti Evrope, če ima predsednik Vlade med svojimi strankarskimi zaupniki zanikovalce podnebnih sprememb. V svetu je močno odmeval tvit, s katerim je aktualni predsednik Vlade novoizvoljenega predsednika ZDA označil za šibkega predsednika in s tem požel vsesplošno začudenje s povsem nediplomatsko in netaktno potezo. Samo vprašamo se lahko, koliko časa bo potrebnega za saniranje posledic tega nepremišljenega tvita. Verjetno navedeni tvit ne prispeva k povečanju ugleda Slovenije v mednarodnem prostoru. Lahko pa iz ameriške izkušnje vidimo, kaj nam lahko prinese politika stalnega prirejanja resnice, zaničevanja medijev, stalnega zatrjevanja o ukradenih volitvah. Vsi smo lahko spremljali, kaj se je zgodilo v hramu demokracije v Washingtonu.

Spoštovani poslanci in poslanke! Upam, da se zavedate, da politika te vlade vodi Slovenijo v družbo držav, s katerimi se nismo nikdar spogledovali in ki imajo drugačne vrednote. Zato si želim, da mi danes izrečete potrebno podporo in s tem omogočite, da oblikujem novo vlado, ki bo zaključila reden mandat in popeljala našo državo v normalnost. Kandidiram za mandatarja, ker verjamem, da lahko uspešno povežem Koalicijo ustavnega loka s svojim znanjem in izkušnjami ter da lahko hkrati povežemo vse družbene sile, ki zavračajo avtoritarne težnje vladanja v Sloveniji in ki bodo Slovenijo peljale naprej, ne pa v čase, za katere smo upali, da se ne bodo nikdar več vrnili.

Dovolite mi, da zdaj nekoliko bolj sistematično predstavim tiste programske prioritete, okrog katerih smo Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica, Stranka Alenke Bratušek in Desus dosegli dogovor in hkrati dali zavezo, da jih bomo skupaj uresničili. Naš program temelji na štirih stebrih. Vse štiri stebre moramo graditi enakopravno. Štirje stebri našega programa so torej: zdravje, solidarnost, okolje in razvoj.

Prvi steber – zdravje. Pri zdravju ne gre samo za zmago nad epidemijo in okrevanje po njej, ampak gre za finančno in organizacijsko stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema. Res učinkovit odgovor na covid-19 krizo pomeni: prvič, povečanje kapacitet za nujne bolnike, tako po številu postelj in kadrov kot po tehnični opremljenosti, saj še vedno ne vemo, kaj lahko pričakujemo od tretjega vala; program za učinkovito skrajšanje zaostankov in čakalnih vrst in normalno delovanje vsega drugega javnega zdravstva in tretjič, ustreznejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev, skladno z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Za vse tri prioritete bomo mobilizirali EU sredstva v okviru programa okrevanja in večletnega finančnega okvira, kar omogoča bistveno večjo ambicioznost. Poleg tega bomo finančno okrepili javni zdravstveni sistem, tako da bomo skupna sredstva za javno zdravstvo povečevali, in sicer za 3 odstotke BDP do leta 2025. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Drugi steber – solidarnost. Pri vprašanju solidarnosti gre za zagotovitev prihodnosti vsem generacijam. Tako lahko napovem Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejetje Stanovanjskega zakona in ustanovitev stanovanjsko-oskrbnega infrastrukturnega sklada, brezplačne mestne prevoze za upokojence, demografski sklad za resnično financiranje pokojninske blagajne, ne pa za mešetarjenje z državnim premoženjem, podporo občinam pri gradnji vrtcev in šol za večjo vključenost otrok.

Tretji steber – okolje. Da bomo za zeleno in digitalno preobrazbo sposobni počrpati evropska sredstva, načrtujemo naslednje ukrepe: Zakon o podnebni politiki, ki bo uzakonil cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050 ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 50 odstotkov do leta 2030. S sprejemom zakonskih in podzakonskih aktov moramo implementirati ustavno odločbo o pravici do čiste pitne vode. Z dvigom standardov za sosežigalnice in prepovedjo frackinga bomo bolje varovali okolje in zdravje ljudi. Za boljšo mobilizacijo EU sredstev v okviru večletnega finančnega okvirja 2021–2027 in programov okrevanja 2020–2023 bomo bistveno bolje od aktualne vlade spoštovali prej naštete prioritete.

Četrti steber – razvoj. Naš alternativni program je razvojno naravnan. Proračunska sredstva za raziskave in razvoj bomo do leta 2025 postopno povečali za en odstotek BDP. Sprejeli bomo zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in ustanovili tehnološko agencijo, poenostavili bomo poslovanje podjetij in zagotovili učinkovitejše delovanje birokracije. Povečali bomo sredstva za kulturo, do vsaj 2,5 procenta proračuna. Ne bomo zaničevali in žalili ustvarjalcev v kulturi, ampak spodbujali vrhunsko ustvarjalnost, skrbeli za samozaposlene in pospešili kulturne infrastrukturne projekte. Za vodenje ustanov bodo ponovno ključne strokovne kompetence in reference. Strokovnim komisijam za programske in projektne razpise bomo vrnili strokovno neodvisnost ter ponovno vzpostavili dialog s civilno družbo. In ne nazadnje, preoblikovali bomo strateške prioritete zunanje politike, da bo spet temeljila na multilateralnem sodelovanju in solidarnosti ter zavezništvi z ustanovnimi članicami Evropske unije, ki vztrajajo na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, medijski svobodi. Skrbeli bomo za interese državljanov Slovenije in slovenskih manjšin po celem svetu, kakor tudi dosledno spoštovali ustavno zagotovljene pravice narodnostnim manjšinam v Sloveniji.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, za te vrednote in za takšno vizijo vas prosim za vaše zaupanje. Ničesar ne bomo zmogli sami, če ne bomo pri tem odprti za najboljše okrog nas – v znanstvenih, v raziskovalnih krogih, v gospodarstvu, v javni upravi, v civilni družbi v domovini – in naših rojakov v tujini. Epidemija nas je boleče podučila, kako zelo smo odvisni od državljank in državljanov, ki skrbno in predano opravljajo svoje delo, ki pa je dostikrat spregledano ali celo, v zadnjem času, kritizirano. Epidemija nas je podučila, kako usodno je delovanje javnih sistemov, kakršna sta zdravstvo in šolstvo. Epidemija nas je podučila, kako zelo si naši mladi želijo medsebojnega druženja in stikov, znanja, izobrazbe in razvoja svojih talentov. Epidemija pa nas je podučila tudi, kako gre državi, če jo vodi vlada z odločitvami, ki so neprijazne za ljudi. Neprijazne vladne odločitve, nekatere niti niso bile razglašene v skladu z ustavo in zakonom, silijo ljudi v težke odločitve in stiske, ali naj se prilagajajo novi realnosti ali naj raje molčijo, naj vztrajajo ali naj obupajo.

Tej dilemi, s katero se žal dnevno soočajo naši državljani in državljanke, lahko, spoštovani poslanke in poslanci, naredite konec vi. Prepričan sem, da boste za tako odločitev nagrajeni v javnosti z veliko stopnjo odobravanja. Ta dilema je bila gotovo velikokrat tudi dilema partnerjev v koaliciji. Razumem zagato predsednika Stranke modernega centra ministra Zdravka Počivalška, ki je morda do nedavnega verjel, da lahko znotraj koalicije prepreči določena enostranska ravnanja predsednika Vlade, toda dogodki v zadnjih tednih dokazujejo, da predsednik Vlade s svojimi ravnanji postavlja Stranko modernega centra v popolnoma podrejen položaj. Naj vas spomnim le na nekaj primerov. Resorno poročilo Ministrstva za pravosodje o stanju pravosodja je bilo pred pošiljam v Bruslju brez vedenja ministrice za pravosodje dopolnjeno s strani zunanjega ministra, in sicer z oceno, da je stanje drugačno od tega, kar poroča pristojno pravosodno ministrstvo. Pristojni komisar Evropske komisije se je verjetno samo čudil tej nenavadnosti, saj zelo dobro pozna razmere v Sloveniji, ne nazadnje je bil belgijski komisar sedem oziroma še več let zunanji minister, bil je tudi večkrat v Sloveniji. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s pismom predsednika Vlade naslovljenega Charlu Michelu in Ursuli von der Leyen o domnevno ukradenih parlamentarnih volitvah v Sloveniji, kar neposredno leti tudi na veliko zmago Stranke modernega centra leta 2014, takrat še pod imenom Stranka Mira Cerarja. Ko sta se glede STA kar dve komisarki, obe članice ALDE, obrnili na slovensko vlado, je predsednik Vlade retvital tvit Vaneta Gošnika, da ne gre za Evropsko komisijo, ampak le za dve ženski. In ne nazadnje je predsednik Vlade odnos do svoje koalicijske partnerice Stranke modernega centra ponazoril tudi z nedavnim ultimatom ministrici za šolstvo za takojšnjo zamenjavo državnega sekretarja zaradi njegove neposlušnosti. Vsi ti primeri mi žal potrjujejo, ko pravim, da predsednika Vlade ne bo nihče ustavil pri njegovi enostranski politiki in tega tudi ne bo mogla Stranka modernega centra, zato tudi stranka Desus ne želi sodelovati v taki koaliciji.

Spoštovane poslanke in poslanci, ničesar ne boste izgubili, če mi boste zaupali vaš glas, veliko bo pa pridobila Slovenija. Obljubljam vam, da bo nova vlada zaključila reden mandat in da bomo Slovenijo skupaj popeljali na normalno pot. Prepričan sem, da od vas to pričakujejo ne samo tisti državljani, ki so vam zaupali glas, temveč tudi vsi državljani, ki na zadnjih parlamentarnih volitvah niso sodelovali, ker niso pričakovali, kako lahko politika vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Prav vsem vam, spoštovanim državljankam in državljanom bi rad na koncu rekel: zagotavljam vam, da bom vodil drugačno politiko od aktualnega predsednika vlade. Naša politika bo odprta in vključujoča. Pripravljen sem dati na razpolago vse svoje znanje, izkušnje in energijo za vašo blaginjo. Prav nobenih političnih kalkulacij nimam, le jasno sliko in iskreno željo, da skupaj ustavimo to napačno politiko, ki jo je ubrala aktualna vlada.

Še enkrat, danes se ne odločate o tem, ali bo Karl Viktor Erjavec mandatar ali bo on oblikoval vlado; danes se odločamo o tem, kakšno državo si želimo in večina državljank in državljanov si želi drugačno državo. Hvala za vašo pozornost in podporo.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predsedniku Vlade Janezu Ivanu Janši, da v skladu s tretjim odstavkom 254. člena Poslovnika Državnega zbora odgovori na predlog za imenovanje novega predsednika Vlade in obrazloži svoje poglede na dosedanje delo Vlade.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani visoki zbor!

To, kar imamo danes oziroma to, kar imate danes na dnevnem redu, seveda ni konstruktivna nezaupnica, ker je potrebnih najmanj 46 glasov. Slovenska ustava torej daje ta instrument zaradi tega, da se v državi ne povzroča politične nestabilnosti in da če neka vlada izgubi večino, to pomeni, da ima opozicija večino in postane nova vladajoča koalicija, zbere dovolj glasov, zamenja vlado in delo in življenje tečeta dalje. Vi ste vložili ta instrument z desetimi podpisi, zato to seveda ni konstruktivna nezaupnica, ampak je destruktivna farsa.

V besedilu, ki ste ga predložili, pa tudi v tem, kar sta predlagatelj in kandidat za mandatarja povedala doslej, je mogoče 5 procentov tega, kar naj bi bil program, in 25 procentov pač kritizerstva, lepih želja, pa tudi vrsta laži in manipulacij. Tudi teh procentov naštevanja, kaj vse bi naredili, če bi meli vlado, zveni precej komično. Na začetku mandata, kljub temu da volitev niste zmagali, ste imeli vlado leto in pol. Bilo vas je precej več v tisti koaliciji, pa ni bilo nič od tega. A sedaj kar naenkrat pa bo? Od kje? Meni seveda tukaj ni treba naštevati, kaj vse je naša vlada naredila v bistveno krajšem času in v izjemno težkih pogojih epidemije. Slovenske državljanke in državljani to vedo in to tudi čutijo v žepih. Delavci, upokojenci, študentje, družine, nihče ni bil pozabljen v tem času. Ohranili smo na sto tisoče delovnih mest. V osmih protikoronskih paketih, v glavnem ste glasovali proti vsem ali pa jih vsaj niste podprli, je ta vlada za Slovenke in Slovence, za slovenske državljane sprejela in tudi uresničila bistveno več ukrepov v enem samem letu, bistveno več ukrepov, kot vi v letu in pol na začetku tega parlamentarnega mandata. Če pa seštejem vseh osem protikoronskih paketov in primerjamo s prejšnjimi desetimi leti, je od teh osmih paketih bistveno več ukrepov, bistveno več konkretnih stvari, zaradi katerih ljudje živijo bolje, imajo več v žepu, imajo boljšo perspektivo za prihodnost kot to, kar ste vi sprejeli v 10 letih prej.

V tem, kar ste zapisali, govora je bilo sicer manj danes o tem, je precej velika žalitev za slovensko zdravstvo glede umrlih s covidom oziroma zaradi njega. Tu je mednarodna primerjava, ki kaže, kakšen odstotek teh, ki so bili okuženi s covidom – vsak je preveč –, ampak ta primerjava kaže, kakšen odstotek teh, ki so bili okuženi s covidom, je dejansko umrlo. Ne glede na vse težave v slovenskem zdravstvu, ki niso nastale čez noč, je odstotek umrlih zaradi covida glede na število okuženih v Sloveniji boljši kot v nekaterih jedrnih državah Evropske unije. Imate na spletu in lahko to neposredno pogledate. Res pa je, da smo imeli v Sloveniji v drugem valu veliko število okuženih, da smo imeli zaradi tega tudi veliko število presežnih smrti glede na prejšnja leta in se je treba vprašati, zakaj. Razlog je to, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Covid pobira davek predvsem med starejšimi in najstarejšimi in se je treba vprašati, kaj smo naredili za izboljšanje demografske slike v 30 letih samostojne države. To je prvi razlog. Drugi razlog je, da imamo v Sloveniji premalo domov za starejše in da v veliko tistih – in tukaj je bil žal smrtni davek največji –, ki jih imamo, je standard slab. Delajte rdeče cone v domu za starejše v Hrastniku ali marsikje drugje, kjer še v normalnih razmerah ljudje, ki so tam, nimajo dovolj prostora!

Pa poglejmo nekaj podatkov za zadnjih 10 let, v kaj smo vlagali. V teh zadnjih 10 letih do vključno 2019 je bila Slovenska demokratska stranka eno leto v vladi, Socialni demokrati 9 let, Viktor Karl Erjavec je bil v tem času 9 let minister v vladi. Glejte, v vsem tem času so bile investicije v bolnišnice, osnovne in srednje šole, v zavode za usposabljanje, študentske in dijaške domove, fakultete, v desetih letih, 713 milijonov evrov. V tem času, recimo, je šlo iz naših žepov za javno radiotelevizijo milijardo evrov, več kot za vse tisto skupaj. Zaradi mene lahko damo za javno radiotelevizijo dve milijardi evrov, ampak takrat, ko bomo za vse te ostale potrebe lahko dali 10 milijard, ne pa takrat, ko lahko damo manj. To je bila vaša politika 10 let, zato so ljudje umirali, zato 10 tisoč ljudi čaka na postelje v domovih za starejše.

Poglejmo naprej, če govorimo zdaj samo o domovih za starejše. Študentski domovi. Glejte, domovi za starejše so investicije, se pravi gradnja, adaptacija, prenova v 10 letih – 25 milijonov evrov. Študentski domovi, novogradnje, investicijsko vzdrževanje – 31 milijonov evrov. Samo za nevladne organizacije, ki imajo sedež na naslovu Metelkova 6, v tem času – 37 milijonov evrov. To so bile vaše prioritete. Zato so ljudje umirali. Naštejte mi en nacionalni dosežek ene same nevladne organizacije na naslovu Metelkova 6, ki se ga spomnite. Pozna kdo? Ja, širjenje virusa lansko leto po državi, to je bilo, pa seveda mazanje fasad ministrstev, pa grožnje s smrtjo, to so bili ti dosežki. Osmo najstarejše prebivalstvo na svetu v zadnjih 10 letih, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka – 367 milijonov. Sredstva za nevladne organizacije v tem istem času desetih let – 706 milijonov, več kot še enkrat več. In potem se borite z epidemijo v takšni situaciji! Tako, da je treba malo pogledati v številke.

To, kar sem pogrešal prej pri nastopu gospoda Golubovića, ki je, mimogrede, krasno opisal ravnanje sebe in svoje stranke, tam ni bilo nobene številke. V nastopu kandidata za mandatarja – nobene številke, nič. Neke fraze, nekaj v tem smislu pač igrali bomo nogomet, brcali bomo žogo in ta se bo kotalila zato, ker je okrogla. To je bil ta program, nič konkretnega. In polno govorjenja o tem, kako ta vlada krši človekove pravice, dela drugo republiko in tako naprej. Glejte, ne delamo druge republike, branimo prvo, prvo republiko branimo, ker jo uničujete s takšno politiko, ki je izraženo s številkami, ki smo jih prej predstavljali.

Ko se že toliko govori o demokraciji, to je indeks demokracije v Sloveniji v času posamičnih vlad. Vedno, kadar sem jaz vodil vlado, smo bili višje kot takrat, kadar so kandidati iz vaših strank vodili vlado. In zdaj imamo pred sabo predlog za mandatarja v imenu, osebi predsednika stranke, ki od vseh predsednikov strank v tej koaliciji petih strank dobil najmanj glasov. Še prej je kandidiral v letu 2018 na volitvah kot minister, kot minister, ne vem, 13 let zaporedoma. V volilnem okraju Tržič je dobil 380 glasov, no, manj kot 400. Naš kolega Jure Ferjan, ki sedi tukaj, ki je kandidiral kot začetnik, je najmlajši poslanec v Državnem zboru, je dobil petkrat več glasov. Pa zato, ker je začetnik, verjetno, pa ker mogoče ni dobil največ glasov v poslanski skupini, poslanska skupina razpravlja o tem, ali bi ga predlagala za predsednika ali podpredsednika komisije. Nekdo, ki je dobil petkrat manj glasov in zaupanja volivcev, pa bo vodil vlado. In ta vlada bo imela strašno zaupanje in demokracija bo cvetela! In odnosi z Združenimi državami se bodo naenkrat izboljšali. Ko bo vlado vodil nekdo, ki je bil trinajst let minister in je v desetih letih šel trinajstkrat v Moskvo, pa nikoli v Washington. Super bo, res!

Glejte, vseeno predlagam, no, da se malo zresnimo. Vprašajte se, koliko novih delovnih mest bo nastalo zaradi današnje seje – glejte, niti eno. Vprašajte se, koliko ljudi več bomo cepili proti covidu zaradi današnje seje – niti enega. Vprašajte se, kako boste z današnjo sejo – in spremljava naj bi bila zunaj na trgu, z nezakonitimi protesti spet –, kako boste s tem pomagali zaustavljati epidemijo. Nikakor, obratno, še bolj jo boste širili! Vprašajmo se, koliko se bodo zaradi današnje seje povečale plače in pokojnine – prav nič. Zaradi te seje zamuja danes vladni kolegij, pripravljamo dve redni seji na teden zdaj. Moje kolegice in kolegi iz Vlade delajo, se pač ne obremenjujejo s to farso, ampak vseeno je tu nek zastoj. Torej, dragi moji iz KUL, zapravljate čas in denar davkoplačevalcev, in moram reči, da je to, na žalost, edino, v čemer ste mojstri, kar je bilo že velikokrat dokazano.

Da ne bo kakšnih nesporazumov, ponovimo še enkrat. V zadnjih desetih letih ste za svojo parastrankarsko vojsko z Metelkove in Roga zapravili več denarja kot za domove za starejše in študentske domove skupaj. Največji dosežek od teh stotin milijonov evrov je kričanje po ulicah, packanje fasad Ministrstva za kulturo pa grožnje s smrtjo, ki so najvišja stopnja sovražnega govora. Grožnja s smrtjo je najvišja stopnja sovražnega govora; nihče od vas tega še ni obsodil, ampak to ponavljate celo iz poslanskih klopi. Nekateri.

Kar se tiče rezultata. Glejte, kar se tiče mene, kar se tiče Slovenske demokratske stranke, nezaupnico lahko izglasujete. Slovenska demokratska stranka je pripravljena na volitve, kot ni bila še nikoli. Tudi kar se tiče epidemije, mislim, da se kaj veliko ne bo spremenilo. Skladišča so za razliko od enega leta nazaj polna. Maske, ki naj bi bile neuporabne, so na vaših obrazih – hvala lepa. Očitno ne verjamete temu, kar je govoril gospod Golubović. Vlada je operativna, opozicija pa, bolj kot nagaja zdaj, tudi v volilni kampanji ne more. Se bomo pač še enkrat prešteli, nobenega problema. Dvomim, da bo stanje zaradi tega boljše. Zato Slovenska demokratska stranka tudi vztraja, čutimo tudi odgovornost do svojih koalicijskih partnerjev. Predlagamo tudi tistim, ki danes zapravljate dragocen čas tukaj, da malo pogledate vase. Jutri je nov dan. Naslednji teden je, kolikor vem, pogovor pri predsedniku republike. On vabi vse parlamentarne stranke za mizo, da se ne glede na razlike, ki so med nami, sodeluje pri nekaterih zadevah, kjer teh razlik ne bi smelo biti, ker gre za naš skupen interes.

Mislim, da je še čas, da tisti, ki ste to dobronamerno vabilo zavrnili, še enkrat premislite. Kar se tiče Vlade, bo ta vedno pripravljena na sodelovanje, za skupno dobro. Hvala lepa.

/ aplavz/

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.

Besedo ima kolega Marjan Šarec.

Marjan Šarec

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, dragi poslanci!

Koalicija bo delovala za blaginjo Slovenije. To je bila prva obljuba aktualne vlade oziroma njenega predsednika. Da je bila jalova, je bilo jasno takrat in danes je to le še bolj očitno. Realnost je namreč prav nasprotna; Vlada deluje za lastno in blaginjo svojih. Branik vladavine prava in demokracije, kar je bila še ena obljuba, je žal postal bolj kot ne grobar obojega, po večini molčeč. Interes države, ki ga menda postavljate na prvo mesto, se je moral umakniti interesu peščice in ta peščica izbranih nam danes oporeka vložitev konstruktivne nezaupnice.

Pravite, da je država v izjemno težkih okoliščinah. Res je, ampak vi, spoštovana Vlada, vi ste jo v veliki meri pahnili v te težke okoliščine. Vi ste jih v veliki meri ustvarili. Opiti z dokaj uspešnim bojem zoper prvi val epidemije ste zanemarili priprave na povsem pričakovani drugi val, nato pa sprejemali pretežno neustrezne in represivne ukrepe in to danes plačujemo z več kot 3 tisoč 900 mrtvimi – da ne bo očitka, da ni številk. Nihče vam ni preprečeval, da bi domove za starejše in bolnišnice pripravili na epidemijo. Nihče vas ni oviral pri pravočasnem nakupu hitrih testov, niti vam vsiljeval teh slabih. Nihče vam tudi ni diktiral nedodelanih protikoronskih svežnjev ali vam vanje podtikal členov o represiji, privatizaciji zdravstva, nadzorov nad državljani. Sami ste izbrali to pot, pot enoumja. Nihče vam tudi ni zlonamerno spreminjal zakonov v invalidne, brisal nujnih rešitev, vam nagajal. Poznali ste predloge zainteresirane javnosti, imeli ste našo pomoč. Opozarjali smo na zgrešenosti, izpuščene skupine ljudi, na invalidne rešitve in slabosti. Predlagali smo popravke, a ste jih samopašno zavračali. Vso našo pomoč ste imeli. Pravzaprav ste imeli našo pomoč že, preden ste prevzeli vlado: skupna novinarska konferenca, sestanek odhajajočih in prihajajočih ministrov in ne nazadnje, tudi naši ukrepi, ki so se pokazali kot pravilni v danem trenutku – denimo, takojšnja prepoved obiskov v DSO-jih, prepoved prireditev, kontrole na mejah in še bi lahko naštevali, ne nazadnje tudi razglasitev epidemije. V zameno ste še tik pred zaprisego napovedali, da me boste ovadili, govorili, kako smo zanič, vaši portali pa so pisali, kako sva z Nino Pirnat zapeljala Slovenijo v propad. Nato se v DZ poslali famozno poročilo, kjer ste nas že obsodili, vnaprej, za vse hudo v Sloveniji, a čas je sodnik svoje vrste in danes vse tisto izpade bizarno, da ne uporabim drugega izraza.

Vsi smo vam dali mir, ko ste zasedali po kriznih štabih, a le do trenutka, ko smo ugotovili, kaj se greste. Nihče vam tudi ni vsiljeval odlokov in odredb: policijska ura, zaprtje v regije in občine. Izključno vi sami ste ustvarjali zmedo s povsem nepremišljenim ustavljanjem javnega življenja. Stroka je utihnila ter se umikala vladnemu govorcu in najglasnejšemu od ministrov. Kazni, grožnje, žuganje – pa uživajte, dokler lahko! Zapiranje otrok in odraslih, skomine po nadzoru, represija: ne smeš, prepovedano, kriv, globa. Vsi ti ukrepi so izključno vaša odločitev in so vaša odgovornost, zato jo prevzemite.

Ne morem in ne smem reči, da so vsi vaši ukrepi slabi, a žal ste še tisto dobro s svojo zmedeno in neprimerno komunikacijo podrli in razvrednotili. Da tega, kako državljanom nekaj predpišete in jih oglobite, sami pa počnete enako, niti ne omenjam. Kazni seveda ni, ker ste pač prvorazredni. Vprašajmo se, kaj je ta vlada dobrega naredila za obljubljeno blaginjo Slovenije in njenih ljudi. Oglašujete državni intervencionizem, a kriteriji so postavljeni tako, da je pomoč pogosto nedosegljiva, svoje poraze in vest, če jo še imate, blažite z oblikami enkratne pomoči različnim skupinam prebivalstva, a to so – in vi to veste – zgolj nekakšne odkupnine za vse zamujeno, zavoženo, nepreprečeno. Denar ni in ne more biti tolažba za posledice vladne poletne brezbrižnosti, za njene populizme in stihijo. Za to, da smo po številu umrlih v svetovnem vrhu, ni opravičila. Uničujoče delovanje opozicije je še ena v nizu opazk, ki smo jih lahko prebrali te dni. Glede na razmere bi si dovolil oceno, da je Vlada tista, ki deluje uničujoče. Poslušamo pozive, da moramo vso energijo usmeriti v prizadevanja za zajezitev epidemije – zakaj čakate in na kaj čakate?

Potem so tukaj obtožbe, da je v času epidemije neodgovorno rušiti vlado, češ da imamo zdravstveno, gospodarsko, psihološko krizo. Obratno je! Prav zaradi epidemije, ki je Vlada ne zna ali noče zajeziti, je konstruktivna nezaupnica odgovorno ravnanje in prav zaradi krize, ki jo Vlada razume kot alibi za lastno preživetje, je menjava nujna. Nedopustno in neopravičljivo bi bilo, če bi opozicija mirovala. Neodpustljivo bi bilo, če ne bi ukrepala. Enako kriva bi bila, če bi to politiko uničevanja države, demokracije, institucij in ne nazadnje prihodnosti dopuščala. Molk bi pomenil strinjanje. Če se nam slučajno porodi dvom, je dovolj, da smo pomislimo, kako bi bilo, če bi bila situacija obrnjena in bi bili vi v opoziciji. Interpelacij bi bilo že več, kot je ministrskih mest. Brez dvoma bi imeli na mizi tudi že ustavno obtožbo. O tem, da bi nam znova in znova sklicevali odbore, kjer bi šteli umrle in očitali prepozno ukrepanje, kar ste spomladi 2020 tudi počeli, sploh ni treba govoriti. Imeli bi pa tudi številne ovadbe, naslovov in člankov na vaših številnih portalih pa raje ne bom ugibal, ker gotovo ne bi bili preveč okusni. Ne nazadnje smo vas pa videli delovati v opoziciji tudi v preteklosti, samo človeški spomin ima pač lastnost, da je kratek, zato, draga Vlada, je vaše jokanje, kako je opozicija grda in nesramna, milo rečeno, groteskno. Raje boga zahvalite, da imate takšno opozicija, ki ima za razliko od vas še vedno pomisleke in zadržke! A ne glede na današnji izid se bo tudi to spremenilo.

Epidemija ni krinka za ekscese oblasti. Aktualna vlada jo sicer razume prav v tej luči pod plaščem izrednih razmer, ki se jih je najprej oklenila, nato pa polagoma ustvarjala, se loteva frontalnih obračunov z vsemi sistemi in podsistemi. Začetne menjave so se postopno sprevrgle v kadrovski brutalizem z enim samim ciljem, in ta je podreditev institucij in državnih družb. Tarča so bili in so še vedno vsi drugače misleči, discipliniranje je modus operandi. Zahteva se kimanje, uslužnost, slepo sledenje, enoumje. Tožilec je hkrati sodnik, oboje v eni in isti osebi. Na zatožni klopi se znajde vsak s pomislekom, kritiko, ločenim mnenjem, dvomom. V odgovor dobi zasmehovanje, blatenje, porogljivost ali pa izgubi funkcijo. Znanje ni prioriteta, morda zato, ker nevednost vodi k lojalnosti, ne mišljenje k podrejenosti. Agenda je očitna, namreč doseči erozijo demokracije in pravne države ter mrk medijske svobode. In ne nazadnje, kakšna je vlada, ki krivdo za svoje neobvladovanje epidemije, za svoj poraz pripisuje vsem, le sebi niti trohice. Kakšna je vlada, ki ne premore niti malo samokritike ali samorefleksije? Svet ni zarota, tudi Slovenija ne. Imeli ste vse možnosti. Imeli ste vlado s spodobno večino. Imate Državni svet na svoji strani. Imate predsednika republike na svoji strani. Imeli ste opozicijo, ki še zdaleč ni uporabila vseh orodij oziroma vsega, kar bi uporabili vi, če bi bili vlogi obrnjeni. Nobene zarote ni. Gre le za našo legitimno pravico, celo za dolžnost ustaviti uničevanje države. Ne nazadnje pa so tudi mediji, ki jih radi slikate kot satana, na začetku vašega vladanja zelo korektno povzemali vaše ukrepe. Do trenutka, ko so ugotovili, da je cesar nag in da pravzaprav po eni strani stihijsko bijete boj z virusom, po drugi strani pa se greste revolucijo za preobrazbo družbe. Čemu posvečate več pozornosti, je danes že slehernemu jasno. Že zadnja farsa z vpisi na univerze bi v normalni državi pomenila pogoj za odhod vlade.

Doslej nepojmljivo postaja nova normala, in to je narobe. Letvica dopustnega drsi navzdol že od nastopa mandata, zdaj že nižje od ničle. Ta država in njeni ljudje si zaslužijo več in bolje. Zaslužijo si spoštljivost, spoštovanje in občutek vrednosti, zaslužijo si dostojanstvo in optimizem, zaslužijo si ustavitev darvinizma v domovih za starejše, jasna pravila, spodbude namesto groženj. Zaslužijo si vlado, ki sama spoštuje tisto, kar nalaga ljudem; vlado brez mračnjaštva, koruptivnih praks, kršenja zakonov, ustrahovanja, natikanja nagobčnikov, teptanja nevladnih organizacij, prirejanja razpisov, pritiskov na medijsko neodvisnost.

Da bi vnovič sodelovale iste stranke, je očitek. Ja, drži. Skoraj iste. Vendar z izkušnjo, modrejše, predvsem pa s pristopom, drugačnim od vašega. Naj dodam še pogled na ocene, da bo neuspeh konstruktivne nezaupnice poraz. Ne drži! Poraz je že tu, vsak dan ga gledamo. Ta vlada je poraz. Za demokracijo, za otroke, dijake in študente. Za starostnike v domovih, za pravno državo, za policijo in neodvisne institucije, za ljudi, utrujene od pandemije in site groženj. Za socialni dialog. Država je v marsičem poražena. Da bi bil neuspeh poraz za opozicijo – nikakor! Poraz bi bil nemo gledati razgradnjo državo. Poraz bi bil ne ukrepati in sprenevedavo čakati na volitve. Poraz bi bil dopuščati vašo oblastniško aroganco. Poraz je, ker nekateri to dopuščajo.

Vsi imamo izbiro. Še vedno jo imamo. In v naši stranki bomo nezaupnico podprli. Hvala lepa.

Igor Zorčič

Hvala lepa.

Matjaž Han bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Matjaž Han

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovani gospod Erjavec, kolegice in kolegi!

Danes namenoma, cenjene državljanke in cenjeni državljani, nagovor je namenjen vam; vam, ki zadnje mesece oziroma celo leto plačujete nesorazmerno visoke račune epidemije, seveda z dodatnimi obrestmi, ki jih na ta račun daje Vlada in tudi politika kot celota. In ne zamerite, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, da v bistvu z moje strani sploh ne boste nagovorjeni. Dosti, še mnogo preveč je bilo tukaj v Državnem zboru podajanja besed, kdo je boljši, kdo je slabši, kdo ima boljše ideje, namesto da naredimo to, kar je morda najtežje, ampak edino prav: da s te govornice nagovorimo ljudi. Sedaj je za to prav, če ne že skrajni čas. Ja, prav ljudem, dragi moji, smo dolžni pojasniti, zakaj smo danes tu in kakšni so naši razlogi za to, da aktualne vlade ne podpiramo, ali pa za to, da je aktualna vlada naredila vse potrebno v spopadu z epidemijo. Prepričan sem, da odgovor na ti dve vprašanji v tem prostoru poznamo vsi, razlika med nami pa je to, da eni povemo na glas, kaj dejansko je narobe, črpamo to iz realnega življenja, drugi pa se slepite oziroma molčite. Karkoli bomo danes rekli, potrjevali ali prvo ali drugo tezo, torej ali je Vlada delala slabo ali dobro, bodo žal dejstva zunaj teh zidov ostala takšna, kot so. Življenje naših ljudi bo enako težko, posledice krize enako obremenjujoče, za našo razpravo pa bo verjetno ostal dolg magnetogram vsega izrečenega. Potem bo nekaj izjav v večernem poročilu in pa, seveda poudarjam za ljudi, grenak priokus nad politiko. Jaz si samo želim, da bo v magnetogramu čim manj laži, predvsem pa kakšnega sovražnega govora, da ga ne bo.

Ker ne glede na to, ali bo glasov za konstruktivno nezaupnico več ali manj kot 46, se bodo morali naši ljudje še naprej soočati s težkimi razmerami epidemije in to verjetno še dolgo potem, ko bo tega mandata konec, ko te vlade ali pa tudi naslednje vlade ne bo več. Zato, dragi moji državljani in državljanke, ne dovolite, da vam kdorkoli v tej dvorani še naprej trdi ali pa še bolj na nek način soli pamet, kdaj bo te epidemije konec. Na to vprašanje žal nima odgovorov nihče, tudi Vlada ne ali pa mi poslanci, žal, čeprav bi si želel, da bi vse te odgovore poznali. Vsi mi – govorim o vseh, ne samo o politikih – pa se lahko opiramo le na trende in vsakodnevne številke nanovo okuženih ter na signalne, ki prihajajo iz širšega mednarodnega okolja. Zato si ne dovolite niti tega, da vam katerikoli kot suho zlato prodaja videnje, kakšna prihodnost se nam zavoljo epidemije obeta. Številke kažejo jasno, lahko pa si vendarle nadejamo, da lepša kot kaže danes, da bo ta naša prihodnost bistveno boljša. Vemo in slutimo pa, da je ta prihodnost negotovo, pospremljena z velikim vprašanjem, kdaj bomo lahko na polno zaživeli in pričeli najprej sanirati škodo vseh odločitev, ki jih je ta vlada naredila, in potem postavljati trdnejše temelje naše družbe in države, ki bodo bolj trpežni na pretrese vseh vrst. Na politiki oziroma v največjem delu na odgovornosti vlade pa je, da te pretrese prestreže in jih skuša ublažiti. In poglavitni razlog, zakaj smo danes na razpravi o konstruktivni nezaupnico ali bolje rečeno na točki največjega nezaupanja v aktualno vlado, je sila preprost. Aktualna vlada je žal na nek način izgubila bitko z upravljanjem s to epidemijo; še več, zdi se, da je aktualna vlada to epidemijo uporabila za orodje za svoj obstanek. Kje tiče razlog, bo verjetno sama vlada vedela najbolje.

Spoštovani! Zato vložitev konstruktivne nezaupnice terja od nas, opozicije, jasno pojasnilo. Vsaj kar se Socialnih demokratov tiče, ne gre za politični manever, pa kakorkoli želite razlagati, za nagajanje aktualni vladi ali njenega rušenja v časih, ko se od politike pričakuje največjo mero odgovornosti. In da: prav zaradi največje mere politične odgovornosti, predvsem pa odgovornosti do vas, spoštovane državljanke in državljani, je nastala tudi ta nezaupnica, da ponudimo boljše odgovore in drugačno upravljanje države v teh težkih časih epidemije in v časih izjemnega, če ne največjega, nezaupanja ljudi v politiko sploh v naši zgodovini samostojne Slovenije. Ali je Vlada na strani ljudi? Ali Vlada dela za ljudi? Je Vlada pripomogla k reševanju posledic krize? Ta vprašanja so nas vodila k današnjemu dnevu. Žal odgovori za nas niso pritrdilni. Spisali so se v poglavje neštetih spodrsljajev, napak in tudi nekaterih nelogičnih potez, ki jih je aktualna vlada storila. Vem, pogosto se iz političnih sporočil nas, opozicije, sliši težko razumljive izjave o rušenju ustavne ureditve, o načenjanju demokratičnih vrednot, pa o grobih vladnih posegih v neodvisnost institucije, o njenem podrejanju avtonomnih sistemov, o spodrsljajih, o napakah predsednika Vlade in ministrov in ministric. Samokritično je biti zelo dober, v opoziciji ob tem morda ne znamo ali ne zmoremo predstaviti stvari takšne, kot so, realne in življenjske. Z zavedanjem, da naši državljani in naše državljanke ne berejo vsak dan ustave in zakonov, se ne poglabljajo v načela neodvisnosti in avtonomnosti institucij, niso poklicani za to, enostavno, da se poleg svojih problemov v tem letu ukvarjajo še s tem, kaj bi morala Vlada v danih razmerah početi, pa tega ne stori.

Državljanke in državljani, prosim, ne razumete me napak, da je misel, ki sem jo sedaj povedal, na nek način podcenjevalna, češ da ljudje ne razumejo. Gre za to, da vse te besede ne povedo, kaj se dejansko v tej naši državi dogaja. Vemo in čutimo pa vsi, da se dogajajo nesprejemljive stvari. Prišli smo tako daleč, da se z našo državo upravlja preko Twitterja. Tako rekoč postajamo na nek način Twitter država. Prišli smo še dlje, ko vladni predstavniki odločitve o zapiranju ljudi v občine, regije, pa v štirimesečnem šolanju na domu pospremijo z očitki, češ, saj se niste ljudje držali pravil, vas bomo še malo dodatno privili. Zaradi tega vsega žuganja, obtoževanja in besednega obračunavanja naših najvišjih predstavnikov vlade z ljudmi po twitterjih, po facebookih in drugih družbenih omrežjih, me vsak dan, priznam, malo strah, še večkrat pa sram. Sram, da je vsa politika zabredla tako globoko. Sram, da smo ob 30-letnici te naše lepe države prišli do točke, ko je diskreditacija posameznikov in skupin ljudi ter linčanje po družbenih omrežjih v bistvu postala neka stalnica. In to ni dobro za politiko. Vse drugo, vse pomembno pa je prepuščeno dnevni improvizaciji. Vladi in vladnim predstavnikom je dovoljeno vse in še več oziroma dovoljeno je le tisto, kar pač potrebujejo v danem trenutku – sestanki v gostilnah, meje in tako naprej, da ne bi našteval, ker bi bilo tega preveč. Državljani in državljanke pa napačno tolmačenje odlokov ali njihovo kršitev plačujejo s 400 evrov ali več kazni, ker so, žal, pojedli rogljiček na ulici, popili kavo med hojo v službo, šli čez občinsko mejo brez pisnega potrdila. Imamo stanje, dragi moji, ko otroci po več kot treh mesecih šolanja na domu odhajajo na ulice in Vladi v solzah sporočajo, da ne zdržijo več, da želijo v šole, pa so v vladnih očeh le orodje nerazumevajočih staršev; še več, so po njeni oceni del strategije političnega obračunavanja z njo. Gostinci, trgovci, kozmetičarji, frizerji, avtomehaniki, sploh celo malo gospodarstvo, pa dnevno s strahom pogleduje na Twitter račune vladnih predstavnikov in se sprašuje, ali bojo jutri lahko delali, na kakšen način bojo delali, pod katerimi pogoji bojo delali in kakšne so spet nove neumnosti, če jim lahko tako rečem.

Za to gre! Ne izumljajmo, spoštovani, tople vode. Vlada je s svojimi odločitvami žal ljudi pripeljala do roba vzdržljivosti. Takšna je realnost. Morda komu na trenutke uspešna v svojih ukrepih, v svoji bizarnosti, večini pa že davno več ne. To povem sam kot državljan in tudi v imenu moje stranke in mnogih znancev in naključnih sogovornikov. Pa verjemite mi, ker me poznate, marsikdo od teh je na tako imenovani desni strani. Marsikdo od teh je doslej volil katero od sedanjih koalicijskih strank in se enostavno sprašujejo, v imenu koga in s kakšno pravico Vlada vse to počne, kar počne. Zakaj imajo nekateri pravico praznih opravičil, drugi pa te možnosti enostavno nimajo in so kaznovani s položnicami? Naši ljudje, naši državljanke in državljani pa tudi sedaj, ko teče ta razprava, ko bo tekla ta razprava 10 ur, počnejo vse tisto, s čimer se rada pohvali Vlada in tudi vsa politika. Ja, v tem trenutku se požrtvovalni zdravstveni delavci še naprej borijo za življenja pacientov, zaposleni v domovih za starejše za dostojanstvo naših starostnikov, učiteljice in učitelji učijo, od danes naprej, otroke v osnovnih šolah.

Dragi moji, preveč je bilo besed. Spoštovani državljanke in državljani, tudi sam in tudi naša stranka bi raje videla in bi bila pomirjena, če bi vedeli, da imamo vlado, ki želi, ki hoče, ki zmore narediti vse potrebno, da se z epidemijo in njenimi posledicami čim prej opravi. Pa najsibo šlo za levo, naj gre za desno, sredinsko, zeleno, mavrično, kakršnokoli vlado, ker že davno ne gre več za to, vsaj v mojem primeru, kašna vlada je, ampak gre za to, gre v bistvu preprosto za naše ljudi. Vse ostalo so puhlice in ko puhlice ostanejo, ko nekatere puhlice odpadejo, ostanejo samo še dejstva, in dejstvo je, da je danes pred nami, poslankami in poslanci, preizkus, ali bomo tem dejstvom sledili ali pa se bomo pred temi dejstvi še naprej slepili.

Konstruktivna nezaupnica ima 12 glasov Poslanske skupine Socialnih demokratov.