Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 27. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Andrej Černigoj od 14. ure, Ferenc Horváth, Janja Sluga, Edvard Paulič, Brane Golubović, Aleksander Reberšek, Nik Prebil od 15. ure dalje, Jani Möderndorfer od 12. do 13. ure, Blaž Pavlin od 15. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti in Jani Ivanuša.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter vršilko dolžnosti generalne sekretarke Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 9. in 17. točki dnevnega reda, mag. Duško Godina, direktorico Agencije za energijo, k 22. točki dnevnega reda, ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec k 24. točki dnevnega reda, ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča k 25. točki dnevnega reda, predsednika Vlade Janeza Jaše k 28. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 27. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. novembra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 27. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 29. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora, ki je opravljal funkcijo namesto poslanke, ki opravlja funkcijo državne sekretarke. V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanec Ljubo Žnidar 10. novembra 2021 pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora. Ugotavljam, da Ljubu Žnidarju v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca s 15. novembrom 2021. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v državni zbor opravljal funkcijo poslanke oziroma poslanca namesto poslanke, ki opravlja funkcijo državne sekretarke. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo s predlogom sklepa o opravljanju funkcije poslanke oziroma poslanca namesto poslanke, ki opravlja funkcijo državne sekretarke.

Na podlagi 33. in 200. člena Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je Ljubu Žnidarju, ki mu je prenehala poslanska funkcija, prenehala funkcija podpredsednika Mandatno-volilne komisije.

Dovolite, da se v imenu nas vseh spoštovanemu kolegu najlepše zahvalim za dosedanje delo in mu zaželim veliko uspeha tudi pri nadaljnjem delu.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 16. 11. 2021, ob 9. uri, če bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo, sicer pa v četrtek 18. 11. 2021.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 38 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Potem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v tridesetih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko, so se za danes opravičili dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, mag. Matej Tonin, minister za obrambo, in Janez Poklukar, minister za zdravje. V zvezi z napovedano odsotnostjo Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj tehnologijo, vas obveščam, da sem bil naknadno ustno obveščen, da bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ves čas prisoten na seji med to točko. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.

Na prvi štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša.

Prvi mu bo poslansko vprašanje predstavil dr. Matej T. Vatovec.

Najlepša hvala predsednik.

Spoštovani predsednik Vlade! Ko je SDS sedela v opozicijskih klopeh, ste se postavljali kot branik pred korupcijo, kot tisti, ki boste pravzaprav počistili s korupcijo v tej deželi. Bili ste zelo glasni glede tega, kako je drugi tir potencialno koruptivna zadeva, šli ste z vsemi topovi nad poslanca, ki je ukradel sendvič, grmeli ste proti švedskemu vodstvu slabe banke, zgražali ste se nad ministri, Cerarjevo ministrico, ki si je izplačevala dodatke za pripravljenost in tako naprej. Skratka, opozarjali ste na te koruptivne afere in se predstavljali kot tisti, ki boste to, ko boste enkrat na oblasti, počistili.

V zadnjem letu in osmih mesecih pa je pravzaprav že delovanje, vaša praksa pokazala nekaj popolnoma nasprotnega. Vi vladanje razumete predvsem skozi prizmo osebnih in strankarskih partikularnih interesov, kar ste nenazadnje tudi sami nekoč priznali, ko ste rekli, da kot predsednik Vlade odgovarjate zgolj vašim volivcem. Hvala za to priznanje, seveda smo to že vedeli.

Tisto, kar je ključno tu, da bi moralo prebivalke in prebivalce te države bistveno bolj skrbeti od vaše vedenjske nespodobnosti, če jo tako poimenujemo, vaša koruptivna nespodobnost oziroma koruptivna nespodobnost te vlade. Spomniti se moramo namreč z vsakim dnevom, ki mine, na to, da je vaša vlada prestreljena s korupcijo. Če začnemo s svetovalcem za davčno politike vaše vlade, gospodom Rokom Snežičem, ki ste ga pokadrovali kar na Dobu, ki je bil vaš sojetnik, obsojen zaradi davčnih utaj, državi dolguje več kot milijon evrov davčnega dolga. Zdaj v tej aferi okoli kadrovanja v Gen-I pa se je izkazalo, da je očitno tudi še vedno glavni kadrovnik te vlade. To je človek, ki se vozi naokoli po Sloveniji z maseratijem, vrednim 100 tisoč evrov, uradno pa nima nič, niti bančnega računa.

V vaših vrstah tolerirate ministre, ki govorijo o tem, kako bodo sodnikom trli jajca. Tudi na splošno ni nobenega ministra v tej vladi, ki ne bi imel na grbi kakšne afere ali pa vsaj kršil zakonov. Še vedno ne vemo, kje so se izgubili tovornjaki s Toninovimi maskami, hitre teste še vedno kupujete pri kriptopiramidaših, ki so se proslavili v aferi vašega podmladka »snegec« in tako naprej, Počivalškove golf respiratorje je pomagal dobavljati kar vaš brat. Po vsem tem poskušate na vsak način privatizirati javno zdravstvo, napadati javno šolstvo in planirate nova in nova davčna darila za tiste, ki imajo že tako največ.

Zato me, gospod predsednik Vlade, zanima samo ena stvar, zelo preprosta:

Kako je možno, da prav vi, ki se predstavljate in slikate podobo kot domoljuba in borca proti korupciji, vsakič, ko pridete na oblast, naredite v nekaj letih za desetletje ali več koruptivnih afer?

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Vprašanje, ki ste ga najavili, se je glasilo takole, bom citiral, da se ne zmotim: »Na 27. redni seji Državnega zbora vam bom postavil ustno poslansko vprašanje v zvezi s korupcijo in mafijskega upravljanja z državo.« Sedaj to, kar ste našteli je napaberkovano iz naslovov raznih časopisnih člankov, na katere je bilo že velikokrat odgovorjeno. Gospod Snežič ni ne moj davčni svetovalec, ne davčni svetovalec Vlade. To smo že velikokrat pojasnili tudi s tega mesta. Nikoli mi nismo nasprotovali švedskim strokovnjakom v DUTB. Ti so bili imenovani, kakor vem, v času našega mandata ali pa je bilo sploh takrat vzpostavljeno okolje, kjer je bilo možno povabiti tuje strokovnjake. Kar se pa tiče mafijskega upravljanja z državo vam lahko veliko povem, kajti to, kar so danes osrednji problemi te države, izhaja namreč iz tega, da v tej državi udbomafija ali, kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin, vzporedni mehanizem obvladuje brez volitev, brez legitimitete velike dele sistemov in podsistemov.

Lahko vam opis začnem tam, kjer ga je začel gospod Pezdir v svoji knjigi, ampak bi predolgo trajalo, tako da lahko malo preskočimo. V novejšem času se je to začelo s tem, ko se je med prvim in drugim krogom volitev leta 1990 skurilo in razrezalo 90 % državnih arhivov; potem razorožilo slovensko teritorialno obrambo, da bi se preprečila osamosvojitev; potem privatiziralo 100 tisoč stanovanj v državni lasti, vključno s hišami v Murglah za bagatelne zneske; potem se je zamenjalo vilo v lasti Republike Slovenije za drugo vilo v lasti Republike Slovenije, se jo vpisalo kot svojo lastnino in se sedaj govori, da je bilo to vse okej, celo sodišče, ki domuje na istem naslovu kot politična stranka, ki je lastnica kao te vile, to potrdi. Potem se je privatiziralo vse osrednje tiskane medije, za predsednika programskega sveta RTV Slovenija se je najprej imenovalo bivšega predsednika Zveze komunistov in Socialnih demokratov, nato pa izvršnega sekretarja Centralnega komiteja gospoda Baškoviča, ki je še vedno predsednik programskega sveta RTV Slovenije. Dvakrat so tovariši bankrotirali banke v državni lasti, pa nihče ni odgovarjal. Leta 1994 je bil sprejet v temu domu zakon, v katerem piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice, ne smejo biti imenovani v trajni mandat. Kljub temu se je v Vrhovnem sodišču znašlo pred leti 80 % teh, ki so dokazano kršili človekove pravice, vključno s tem, da so izrekali smrtne kazni in odobravali streljanje in umore civilistov na meji. V letih 2009 in 2010 je bilo v največji državni banki ob mižanju in kimanju državnih oblasti v času, ko je bila neka druga vlada, opranih 1 milijardo 700 milijonov ameriških dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen za podporo terorizmu, izdelavi jedrskega orožja, plačevanju iranske tajne službe. Pristojne institucije še danes, ne samo da niso za to obsodile nikogar, ampak tudi obtožile še niso nikogar. Po mnenju strokovnjakov je bilo iz tega posla izplačanih za 300 milijonov ameriških dolarjev prav iz provizij. In tukaj iščite korupcijo, ne pri sendvičih in ne vem čem. Da ne govorim o tem, kako se je v tem času v vseh sistemih pokadrovalo vse, kar se je dalo. V sodstvu, tožilstvu, policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah, in to po načelu negativne kadrovske selekcije. Zaradi tega imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma, kot pravite, mafija in korupcija.

Hvala lepa.

Matej T. Vatovec, imate besedo.

Hvala.

Saj to je zdaj bil eksemplaričen primer tega, kako s to defenzivnostjo zakriti tisto, kar sami počnete. Poglejte, gospod Janša, vse, kar ste našteli, saj to ste počeli vi že v preteklosti.

Zdaj glede gospoda Snežiča. Sam je rekel, sem svetovalec predsednika vlade. V Bosni je razlagal naokoli, odkar smo mi na oblasti, okoli Gen-I pa smo zdaj od človeka, ki je blizu vaši stranki, gospoda Krkoviča, izvedeli, da v bistvu hara po državnih podjetjih. Tako da se nehajte sprenevedati.

Glede Švedov in slabe banke. Takrat ste vi tisto sejo KNJF zavlekli do treh zjutraj in jih tam nažigali.

Banke, dolgovi bank in tako naprej. Spomnite se, na čigavih ramenih so nastale te situacije, vašega upravljanja v letih 2004−2008. Kriza je neposredna posledica tega, kako ste vi takrat ravnali z javnimi financami.

Ampak da se ne bomo zdaj prerekali, ker itak ne bomo prišli na skupni imenovalec. To, kar ste zdaj naštevali, se lahko bere ali pa posluša tudi kot nek seznam obžalovanja. Obžalovanja, da niste vi mogli tega početi v vsem tem času. Očitno ni problem, da se korupcija dogajala, ampak da se ta korupcija ni odvijala pod vašo taktirko. V vseh treh poskusih, ko ste bili na vladi, ste dokazali, da želite to narediti. Če samo pogledate vaša tarnanja o tem, kako so mediji pod vplivom nekih kobajagi levih sil, to, kar delate zdaj s STA, z RTV in tako naprej, točno kaže na to, da bi vi počeli isto. Obratno. To, kar vi počnete zdaj, je desetkrat hujše. Zato je moje vprašanje:

Ali ne vidite, da je vsak vaš poskus do sedaj spodletel in da je mogoče že čas, da se v bistvu umaknete ne samo z Gregorčičeve, ampak iz slovenskega političnega življenja in pustite tej državi, da zadiha?

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi, naj še enkrat opomnim na določila poslovnika v tem delu, v katerem smo zdaj. Poslanec, ki ni zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na ta del pozorni.

Besedo predajam predsedniku vlade, če želi dopolniti odgovor glede na to, kar je bilo.

V tem, kar je bilo rečeno, nisem z največjim možnim trudom opazil kakšnega dodatnega vprašanja.

Hvala lepa.

Matej T. Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog.

Obstaja več razlogov, zakaj ocenjujem, da je potrebno, da Državni zbor opravi razpravo o tem polodgovoru ali pa neodgovoru predsednika vlade.

Razlogov je za več milijonov evrov. Še enkrat. Mislim, da je korupcija prestreljena oziroma da je ta vlada prestreljena s korupcijo. Še enkrat, od ministrov, ki se vedejo tako in drugače in pritiskajo na različne državne organe in državne firme, do predvsem poslov, ki so bili in se še vedno izvajajo z različnimi povezanimi osebami. Če se spomnimo na maske, ki jih je dobavljala kar firma mame gospoda Tonina, do respiratorjev, ki jih je pomagal dobavljati kar brat predsednika vlade, do hitrih testov, ki jih dobavlja podjetje, povezano z največjo vladno stranko. Lahko omenimo tudi orožarske posle. Ta vlada je skuhala eno največjih orožarskih nabav v slovenski zgodovini. Najprej tistih 780 milijonov in sedaj tudi oklepniki boxer, katerih cena raste praktično iz dneva v dan, z 207 na 250, na 300, na danes 412 in bogve, kolikšna bo čez kakšen mesec vrednost teh oklepnikov. Ob tem je ta vlada škodljiva, ker ima vse tendence za to, da bi sprivatizirala javno zdravstvo, pritiskala na javno šolstvo in planira nova in nova davčna darila za tiste, ki imajo že itak največ. Skratka, škodljiva je na vseh področjih, škodljiva predvsem za prebivalke in prebivalce te države. Mislim, da je vsak dan, ko je ta vlada na oblasti, izgubljen dan za Slovenijo, predvsem pa opazujemo takšno sliko že, mislim da, tretjič z zelo hudimi posledicami.

Moja trditev je, da je ta vlada prestreljena s korupcijo, da deluje na načelu nekakšnih mafijskih metod, in to pokaže vsaka afera, ki pride ven vsak teden, in o tem bi ta Državni zbor absolutno moral razpravljati.